List 23. Gospodarske stvari. Vzorni načrt konjskega hleva. Spisal dr. J. Lechner, profesor na c. kr. živinozdravniškem zavodu na Dunaji. Ako ravno zdravje in uspevanje konja ni toliko za-visno od dobrega hleva, kakor pri govedi in drugih domačih živalih, vendar je primerno urejen hlev za konja ravno tako važen, kakor za druge domače živali. Pretvarjanje snovi, ki je pri konjih navadno hitro, more se le tedaj pravilno vršiti, ako konj dobiva krmo v snažnih, svetlih in zračnih hlevih. Nasprotno pa more konj v slabem hlevu le počasi nadomestiti moč, katero je porabil z delom, ker ga v tem ovira slabo dihanje in pre-bavljanje. Sploh je znano, da konji v slabih hlevih slabo uspevajo in da spehani in utrujeni konji v slabih hlevih večkrat in huje obolijo, kakor v dobrih. Dokazali so tudi, da se v slabih hlevih kažejo posebne bolezni, katere so zelo nalezljive. Te kratke opombe veljajo najbolj o konjih za delo. Še veliko bolj pa škodujejo slabi hlevi plemenskim konjem in žrebetom. Pri najumnejši reji morajo biti breje kobile in žrebeta včasi po več dni in celo po več tednov nepretrgano v hlevu. Slab hlev pa posebno škodljivo vpliva na breje kobile, ki so kaj občutljive. Kobilina bolezen seveda ovira, da se ne more razvijati žrebe v njenem životi. Dobri konjski hlevi so torej jako važni za okraje, ki se pečajo s konjsko rejo. Razlika v gospodarjenju, nadalje razlika podnebnih, krajnih, materijalnih in drugih razmer dela, da ni mogoče kar naravnost določiti, kako je zidati konjski hlev. Glavna pravila, katerih se je držati pri zidanji konjskih hlevov, so pa sploh taka, kakor so popisana pri vzornem načrtu govejega hleva. Lega konjskega hleva. Tudi konjski hlev naj bode zidan na vzvišenem kraju, kjer je zračno, a vendar ne vetrno. Zidanje ob bregu je zavreči, ker nagaja nadanja voda, dež in moča sploh. Ravno tako tudi ni ugodna bližina kake stoječe ali počasi tekoče vode zarad slabega izpuhtevanja in zarad menjave površja nadanje vode. Hlev bodi tudi prav obrnen proti solncu, t. j. glavna stran bodi od vetra proč obrnena, pa tudi ne tako, da bi po ves dan solnce vanjo pripekal. Konjski hlev mora biti po leti hladen; v hladnem hlevu tudi muh ni toliko niti niso tako sitne. Najboljša lega za konjski hlev kakor za hleve sploh je vzhodna in severno-vzhodna, t. j. ako ima hlev le na eni strani vrata in okna. Ako ima hlev na dveh nasprotnih straneh okna in vrata, potem je najboljša lega za eno stran severno-vzhodna, za drugo stran pa južno-zahodna. Določnega pa tudi tukaj ni moči ničesar izreči, ker je uvažati povsod tudi krajevne in podnebne razmere. Hlev naj ima luknjičave, pa vendar proti neugodnemu vremenu zavarovane stene, ter tla, skozi katera se gnojnica ne preceja, ampak hitro odteka. Predno zidamo, moramo stavbeni prostor dobro preiskati; zgornja prodorna plast naj nima primešanih raz-krojenih in razkrojljivih organskih snovi, zato, da se prepreči razvijanje okužljivih gliv in škodljivih hlapov. Zarad odtakanja vode naj bodo hlevska tla 20 do 25 centimetrov nad zunanjimi tlemi. Ako je spodnja plast stavbenega prostora zelo vlažna, treba jo je usušiti s podzemeljskimi jarki. Na vsak način pa je potrebno temeljno zidovje ločiti od zgoranjega s plastjo, ki ne pro-pušča vlažnosti. Na posebno vlažnih mestih je kaj dobro ob temeljnem zidu narediti oddušnike, s katerimi se zi-dovje suši. 178 Ako je potrebno usušiti prostor okoli hleva, naredijo naj se podzemeljski jarki kake 3 do 4 metre pod zidom, da ujamejo vodo, predno pride do temelja. Jarki naj se naredijo 30 do 40 centimetrov globoče nego sega temelj. Ako smo prisiljeni nasloniti hlev ob kak breg, potem je dobro zidati pol metra od temelja predal, ki sega pod hlevna tla. Da se zidovje od zgoraj doli ne premoči, naredi naj se dovolj gosta streha, ki bodi zadosti nagnena in katere kap naj sega 60 do 70 centimetrov proč od zidu. Skrbeti je tudi, da se kapnica primerno odvaja. Ker so slamnate in lesene strehe zarad ognja prenevarne, škrilaste in kovinske pa predrage, zato je najboljša streha, ki je krita z opeko ali s strešno lepnico (papirjem). Izjeme zarad lege konjskega hleva delati je povsod ondot, koder je malo stav-binskega prostora, koder treba postaviti hlev na določeno mesto, ali pa koder je stavbinski prostor zelo drag, kakor po mestih. Ako se mora konjski hlev namestiti pod zemljo, potem se mora zidovje proti mokroti zavarovati, tla naj bodo posebno ne-prodorna, in za zračenje je treba dobro skrbeti. Kakor smo uže prej omenili, zidan naj bode konjski hlev z luknjiča-vim gradivom, in da je prezračevanje še izdatneje, dobro je povsod onod, koder je moči, ne ometati sten zunaj hleva. Gledati je tudi na vodo, ki se za zidanje rabi. Ni vsaka voda dobra za mavto. Nekatere vode imajo v sebi raznih rudninskih snovi, katere delajo zid vedno vlažen ter ob stenah ples-nobo in soli, ki razjedajo zidovje. Prostorninske razmere v konjskem hlevu. Velikost hleva je zavisna od števila konj, ki pridejo vanj in se da zračuniti iz velikosti posameznih staj. Široka bodi ena staja 1*8 7? t. j. ako so staje predeljene s premičnimi drogi ali stenami, 2 7 pa, ako so predeljene s trdno stoječimi stenami. Dolga naj bode staja 3 do 3-1 ml in jasli široke 0*6 7. Hodnik v hlevu, v ka- terem stoji le po ena vrsta konj, naj bode 2 7 širok, če sta pa po dve vrsti konj, pa najmanj 2*8 7- V temeljnih načrtih konjskim hlevom (glej podobe L, II. in III.) so mere povsod napisane, in sicer za premično predeljene staje. Opažen prostor za breje kobile bodi 10 do 15 m/- velik, t. j. 3*5 do 4 7 dolg ter 3 do 3*5 7 širok. Za žrebeta zadostuje opaženega prostora 8 do 10 7-*, ^e Pa Je ve^ žrebet skupaj, računi se na eno po 5 mj