Poštnina v državi SHS pavšalirana. Izhaja vsako sredo in stane za vse leto 60 K, za pol leta 30 K, za četrt leta 15 K, na mesec 5 K; posamezna številka K 140. — V inoslranstvu razmeroma več. Vse dopise in pošiljatve za uredništvo in upravništvo „Ljudskega glasu", kakor tudi za tajništvo K. D. Z. pošiljajte frankirane na naslov: Ljubljana, pošlni predal 168. Poštnine proste so le reklamacije. Ustmena poročila: v Ljubljani, Kongresni trg 9, na levi strani. r Ifolilni red za občinske volitve v Sloveniji. „Uradni list" deželne vlade za Slovenijo z dne 26. februarja t. 1. št. 20. objavlja volilni red za občinske volitve v Sloveniji. Volilni red določuje v glavnem sledeče : Volilni imeniki. Prve občinske volitve se bodo vršile na podlagi volilnih imenikov, kakor so bili pravo-močni pri zadnjih volitvah v konstituanto. Novi volilni imeniki se torej ne bodo izdelavah in tudi ne bo novega reklamacijskega postopanja. (Mi to naredbo odločno obsojamo, ker nam je znano, da so bili iz volilnih imenikov izpuščeni mnogi volilci in to največ naših pristašev!!) Volilci bodo torej vsi oni, ki so volili zadnjič pri volitvah v konstituanto. Naredba določuje, da sme deželna vlada odrediti sestavo novih volilnih 'ntenikov le v tistih občinah, kjer je vpisanih roalo volilcev. Volilni imeniki se bodo seveda Ustavili tudi za vse občine, ki so šele pri-Padle k naši državi (n. pr. Logatec). Ker za ‘C prve občinske volitve reklamacijsko postopanje odpade, bo smel vsak volilec v uradnih Prostorih (občinski pisarni) ob času, ko bodo volilni imeniki razgrnjeni (kar mora biti na °bčinski deski naznanjeno) od 9. do 12. ure, v občjnj( kjer je ve£ kako,- 2000 prebivalcev ‘bdi od 3. do 6. ure popoldne samo prepisati v°ldni imenik. Kdaj bodo volitve? Občinske volitve v Sloveniji se bodo raz-pisale sredi meseca marca t. 1., vršile se bodo P? v drugi polovici aprila. Volitve morap : u razpisane 4 tedne prej predno se vršijo d r^.zPis volitev mora biti nabit na občinski Kdo bo vodil volitve? Volitve bo vodil posebni volilni odbor, gj" sestavljen iz župana (ali enega ob-^v.^ga svetovalca) kot predsednik^, iz enega staJn^kega odbornika in iz po enega pred-tatnu-3 al' narnestnika kandidatnih list (torej did t k^er- k° na^a KDZ postavila svojo kan-Pren 4 *'sto> bo v volilnem odboru tudi en °db s*^Vn'l{ KDZ ali njegov namestnik). Volilni izvr* r 1? °dgovoren za to, da se volitev vestno ko voj , lani ^dnega odbora ne smejo takrat, ■dec voli, vplivati na volilčevo glasovanje. Koliko odbornikov bo? odbor bo sestojal v občinah z in in „ or 500 prebivalci iz 10 odbornikov b'valci jameatn'kov; z manj kakor 2000 pre-2 mani t i °dbornikov in 16 namestnikov; likov ir, Cor 50^ Prebivalci iz 24 odbor- nptiK • * riSm~ »v,«..5 1 . _ 1 r\ ivalci i narr'estnikov ; z manj kakor 10.000 . —ani ^dbornikov 'n 32 namestnikov; •dkov in r 20.000 prebivalci iz 36 odbor-naanj prebivalci iz 40 odbornikov in 40 namestnikov ; s 40 000 ali več prebivalci iz 48 odbornikov in 48 namestnikov. — Merodajno je zadnje ljudsko štetje. — V razglasu razpisa volitev bo moralo biti na občinski deski tudi naznanjeno, koliko odbornikov in namestnikov bo treba voliti, kakor tudi to, do kdaj se morajo predložiti kandidatne liste. Kandidatne liste. Občinski odborniki in njih namestniki bodo voljeni po kandidatnih listah strank. V to svrho se morajo kandidatne liste najpozneje v petih dneh potem, ko je potekel rok, ko so bili volilni imeniki razgrnjeni, predložiti pristojnemu okrajnemu glavarstvu ali politični ekspozituri. Kandidatne liste se morajo vpisati na posebnem obrazcu, ki ga je lahko proti odškodnini dobiti pri županu, pri okrajnem glavarstvu ali pri ljubljanski vladi. Na kandidatnih listah mora biti vpisanih s polnim imenom, poklicem in bivališčem (tako kakor so zapisana imena v volilnem imeniku) toliko kandidatov, kolikor je treba izvoliti občinskih odbornikov in namestnikov. Z izvirno kandidatno listo se mora predložiti okr. glavarstvu še toliko prepisov kandidatnih list, na kolikor krajih se bo v občini volilo. Kandidatne liste (obrazce kakor omenjeno se dobi pri županu ali pri glavarstvu) morajo biti sestavljene tako-le: Na čelu liste se zapiše ime občine, dan volitve in pa jasna in določna označba stranke, ki listo predlaga (n. pr. naša JSDS in KDZ). — Potem pod I. s tekočimi številkami 1, 2 i. t. d. je treba vpisati imena in priimke, poklic in prebivališče kandidatov, ki jih mora biti toliko, kolikor je treba izvoliti občinskih odbornikov. — Potem je pod II. ravnotako treba vpisati imena vseh namestnikov. — Pod imena kandidatov se napišejo še imena enega predstavnika in enega namestnika te liste za volilni odbor (recimo predsednika in pa tajnika KDZ). — Vsa imena morajo biti lastnoročni podpisi. — Če bi kandidatne liste ne bile v redu, bo okrajno glavarstvo predlagatelje liste v roku treh dni po vložitvi liste obvestilo o tem z navedbo vzrokov in predlagatelji bodo morali tekom treh dni kandidatno listo popraviti, ker sicer bi bila lista potem neveljavna. Kako se bo volilo? S kroglicami, kakor pri volitvah 28. novembra lanskega leta. — V občinah, ki imajo nad 800 volilcev, mora biti več volišč. — Na vsaki skrinjici bodo prilepljene kandidatne liste strank. Katera skrinjica bo pripadala kaki stranki, to bo določilo okrajno glavarstvo. Volilo se bo na dan volitve neprestano-od 8. Vre zjutraj do 17. ure zvečer. >1« Tu smo podali glavni obris volilnega reda. Najvažnejše /a našo KDZ bo, da v vsaki občini postavi svojo kandidatno listo. Že zadnjič smo opozorili v „Ljudskem glasu" naše člane, da naj takoj gredo na delo za sestavo kandidatnih list. Posebno natančna navodila, kako naj naše organizacije KDZ pripravijo vse potrebno za občinske volitve, pri katerih mora naša KDZ častno zmagati, bo razposlalo vsem podružnicam naše centralno tajništvo KDZ. Pripravimo se na volitve vsestransko in tudi s primerno agitacijo 1 Na delo, sodrugi, da bomo lahko rekli, da smo izkidali iz slovenskih občin bahaške mogotce, klerikalce, liberalce in samostojneže, te sovražnike revnega in trpečega kmetsko-delavskega ljudstva 1 Viničarji v boju za obstanek. Vojna in njene posledice so hudo udarile vse delavstvo, zlasti delavce in dninarje na deželi, pred vsem pa nas viničarje. Cene življenskim potrebščinam, obleki in obuvalu so silno narasle. Pri plačah pa se še držijo naši gospodarji trdovratno starih navad. Da ne bo kdo mislil, da pišemo to kar tja v en dan in zato, da sejemo sovražtvo med ljudmi, bomo navedli v dokaz svoje trditve nekaj številk. Pred vojno se je plačevalo vino v mariborski okolici liter po 0 30 do 0’40 K. Sedaj pa se plačuje po 20 do 30 K. Vino je torej nad 65 krat dražje ko vino v mirnem času. Ker se ostali stroški za pridelovanje vina niso v večjem razmerju povečali kakor vinske cene, je jasno, da bi posestniki vinogradov lahko viničarjem v denarju po 65 krat več plačevali, kakor so plačevali pred vojno. Kako so pa denarni prejemki viničarjev v resnici narasli? V mariborski okolici je dobival pred vojno viničar od 0 40 do 0 60 K na dan. V letu 1921 pa dobivajo viničarji po 1 do 4 K na dan. Viničarski prejemki v denarju so se pomnožili torej samo 3 do 6 krat, mesto 65 krat. Za vsakega poštenega človeka govorijo te številke dovolj, tako da mislimo, da mora biti vsakemu jasno, da je treba tu nekaj ukreniti. Vkljub temu se borimo že nad leto dni za svoje pravice, a storilo se ni za nas nič drugega, kakor da se je sklicalo par anket. Na teh anketah se je govorilo, kakor čujemo, zelo učeno, tako da se na koncu ni nihče več spoznal in da so obljubili posestniki vinogradov viničarjem enkrat že več, kakor so zastopniki viničarjev sami zahtevali. Ko bi bilo pa treba pogodbo podpisati, so si zopet premislili in pretrgali pogajanja z izjavo, da rajši vinograde posekajo, kakor da bi pripustili, da se viničarjem plače tako zvišajo. Na podlagi te ankete študira vlada naše vprašanje. Študira ga in studira in sam Bog ve, kaj je izštudirala. Mi pa smo dali med tem že vse cape, ki smo si jih kupili pred vojpo, obrniti. Naši otroci hodijo okrog raztrgani in bosi. Naš položaj se je poostril do neznosnosti. Organizacije Kmetsko-delavske zveze, ki so započele pred letom velik boj za pravice viničarjev, uvidevajo, da je prišel čas, ko je treba napeti vse sile, da se viničarsko vprašanje reši. Viničarji vedo, da morajo v tem boju zmagati, ker imajo pravico do življenja. Naše organizacije svetujejo viničarjem, naj postavijo svoje zahteve tako, da mora vsak človek uvideti, da je pravica na njihovi strani. Viničarji dobivamo svoje plače deloma v naturalijah, deloma pa v denarju. To plačevanje bi se dalo morda na celi črti izpre-meniti. Mi smo za take spremembe že stavili predloge. Ker pa se te predloge v enomer študira in študira, mi pa pri tem gladujemo, se nam zdi najbolje, če se zedinimo na predlog. ki bo za vsake možgane umljiv. ■» Vsak naj dobi v deputatih toliko, kot je dobival pred vojsko, v denarju pa tolikokrat več, kot pred vojsko, za kolikor so cene vinu od takrat poskočile. To je enostavno, upravičeno in z eno naredbo o minimalni viničarski, plači izvedljivo. Zajedno s tako naredbo mora iziti naredba, da se za prehodno dobo ne sme odpovedovati viničarskih razmer. Če tega ne bo, se bo skušalo strahovati viničarje z odpovedovanji stanovanj in najemne pogodbe. Viničarji se dobro zavedajo, da je njihov boj izredno težaven. Vkljub temu ga morajo izvojevati, zakaj njihov boj je boj za obstanek. Oni se nanašajo, da bo stala v tem boju vsa poštena javnost na njihovi strani. Saj govorijo številke dovolj jasno za upravičenost na njihovih zahtev. Tudi vlada njih težkega boja ne bo mogla mirno gledati. Viničarji žive na naši severni meji. Naše oblasti smatrajo menda to mejo za nevarno, ker uveljavljajo tam vse polno izjemnih odredb. Naj se pri tem tudi zavedajo, da so najslabši mejni stražniki lakota, beda in obup. Vse to govori zato, da viničarji v svojem boju ne morejo ostati brez zaveznikov. Njih „ glavni zaveznik pa mora biti lastna moč in sloga. Držimo vsi skupaj, organizirajmo se v Kmetsko-delavski zvezi, organizirajmo malih posestnikov in viničarjev! Če je še kje kakšna občina, ki še nima svojega pododbora Kmetsko-delavske zveze, naj se zberejo tisti zaupniki, ki hočejo sodelovati v boju za viničarske pravice, in sestavijo tak odbor. Imena teh odbornikov pa naj ti pododbori nemudoma sporoče na tajništvo Kmetsko-delavske zveze v Mariboru. Tako bomo sestavili trdno vojsko, ki bo naša najboljša opora v naših stanovskih bojih. Viničarjil Trpini! V slogi je moč! Ustanovite v vsaki občini pododbor vaše okrajne organizacije KDZ. Ta pododbor priglasite na tajništvo KDZ v Mariboru. Skrbite, da bo čitat vsak zaveden viničar „Enakost* in „Ljudski glas*. Ukrenite vse tako, da bo naročil za vso občino časopise pododbor, h kojemu bodo hodili viničarji ob nedeljah po časopis! Zahteve viničarjev. Resolucija, sprejeta na seji krajevnega odbora KDZ v Lajteršperku dne 17. februarja 1921. »Podpisano zastopstvo viničarjev iz Slovenskih goric odločno zahteva, da poslanci KDZ apelirajo na ministrstvo za socialno politiko za izboljšanje socialnega stališča viničarjev in sicer: 1. Uvede naj se zakon, po katerem naj ne sme noben vinogradnik odsloviti svojega viničarja, ako je dotični zadostil svojim dolžnostim in ni zagrešal ničesar kaznjivega. 2. Viničarska knjiga naj se odpravi in na njeno mesto naj se uvede pogodbena pola, v kateri bo označena dnevna plača in tudi vse, kar ima viničar dobiti od vinogradnika. 3. „Štant" ali prevzetje dela za celo leto skupaj naj se odpravi, ker trpijo pri tem viničarji največjo škodo. Dostikrat ne zasluži viničar niti ene krone na dan, tako da v tej draginji nikakor ne more izhajati. 4. Dnevni zaslužek viničarja naj bo tak, da bo odgovarjal zaslužku pred vojno. Pred vojno je viničar zaslužil 20 do 30 krajcarjev na dan in si je kupil s tem 2 do 3 kg krušne moke. Posestnik je prodal tudi en liter vina po 16 do 20 krajcarjev. Zdaj pa proda vinogradnik liter vina po toliko kron kakor poprej krajcarjev. Zakaj ne bi tudi potem viničarju plačal po toliko kron kakor poprej krajcarjev? 1 Moka velja tudi po toliko kron — ali pa še več — kakor poprej krajcarjev! Tudi cena cbleke in vseh drugih potrebščin je v istem razmerju. Ker pa se viničarju zdaj plača desetkrat manj kakor poprej, zato viničar v tej draginji ne more izhajati. 5. Pri vsem tem naj se pusti viničarju vsa zemlja, živina, krma in drva, vse kakor je imel poprej. 6. Odločno zahtevamo, da se vlada ozre na nas sužnje in trpine, ter nam naj ona pripomore in izboljša naše bedno življenje in socialno stališče. Ako bi se ne hotela ozirati na naše žalostno življenje, naj ne upa, da si vzgoji „dobrih državljanov". Naš ustavni načrt. V ustavotvornem odboru, kjer sedi 42 poslancev — zastopnikov vseh strank, je bilo dne 16. t. m. prvo glasovanje o ustavnem načrtu vlade. Glasovanje je izpadlo tako, da se je 23 poslancev izjavilo načelno za vladni načrt ustave, 19 pa jih je glasovalo proti (med temi seve tudi naš poslanec sodrug Etbin Kristan). Pri tem je treba pripomniti, da bi glasovanje vse drugače izpadlo, če bi tudi Radič prišel glasovat. Tako pa je ravno Radič kriv tega izida. Sedaj se je v ustavotvornem odboru začela že podrobna debata o ustavi. Naš poslanski klub je vložil svoj lastni ustavni načrt. Sodrug E. Kristan je imel pri tem sijajen govor, kjer je zahteval, da bodi naša država republika, ki se imenuj Republika Jugoslavija, ne pa Kraljevina SHS Poleg drugih raših zahtev, ki so vse izražene v našem ustavnem načrtu, je rekel, zahtevamo, da vsa oblast izhajaj iz ljudstva, da se ljudstvu jamčijo vse njegove socialne in gospodarske pravice, da naj vse vere imajo pravico, da se organizirajo kakor vsa druga društva, ter da naj se odpravi smrtna kazen. (Za danes moremo zaradi pomanjkanja prostora poročati samo to. Drugič o vsem tem kaj več. Naš ustavni načrt priobčuje list „Naprej" in kdor ga hoče natančno spoznati, naj pri centralnem tajništvu naroči dotične številke „Napreja".' Op. ur.) Naše kmetsko-delavsko ljudstvo in agrarna reforma. Mnogo se je že pisalo o agrarni reformi in njeni izvedbi, toliko, da bo kmalu površina v te svrhe popisanega papirja odgovarjala površini pod agrarno reformo spadajoče zemlje. Vendar pa se v nobenem časopisju ne more zaslediti pravo mnenje ljudstva, ki je na tem zainteresirano, niti resnično stališče, katerega v tem oziru zavzema. Dovolim si torej podati nekoliko pojasnila v tej zadevi. Pripomnim pa takoj, da je teh misli kakor jas, vse naše kmetsko delavstvo. O tem sem se najbolje prepričal na shodu KDZ v Framu, ko so zborovalci burno pritrjevali izvajanjem nekega sodruga o agrarni reformi. Agrarna reforma je že sama po sebi, po smislu in načinu kakor se je začela izvajati, za nas nesprejemljiva in je samo pesek v oči, velik škorenj, skratka vse, samo nič pametnega in bistveno koristnega. Sicer bi kaj takega od naših slavnih vlad niti ne bili smeli pričakovati. Zdaj jim je menda žal, ker so v začetku „preveč" obljubile, zato pa zdaj z nebroj odredbami obešajo agrarno reformo tako visoko v zrak, da je sploh ne bo mogoče doseči. Ampak ne za dolgo 1 Mi hočemo agrarno reformo 1 Pa malo bolj radikalno in pravično, kakor jo nam sedaj ponujajo 1 Kaj nam pomaga košček gole zemtje, če ni sredstev, da bi si jo primerno obdelali, niti ni gnoja, niti semena! Če bi pa imeil denar, da bi kupovali gnoj, semena, orodje, plačevali voznika, orača, povrhu pa še ne ravno nizko najemnino, potem pa itak lahko živimo in ne bi reflektirali na zemljo, ki je povrhu še jako dvomljive vrednosti. Ker je naredba o agrarni reformi tako mila, da lahko veleposestnik sam določi, katero parcelo je voljan dati na razpolago, je jasno, da bo dal tam, kjer jo malo ali pa nič ne pogreša. Toraj golo rebrovje, močvirnate njive in travnike. Nasprotno pa zahteva od dosedanjih najemnikov dobra polja nazaj, da si tako ohrani dovoljeno površino najboljšega posestva. Na ta način se bo celo iznebil zemljiškega davka, katerega je doslej plačeval od zemlje, katera mu ni dajala nobenih dohodkov. Samo revež naj bo zadovoljen, če se mu prisodi ped take beračije, in naj pričara na njej pridelkov kar največ mogoče! Ne, za tako dobroto se zahvalimo! Ta način bi bil samo za kmeta, ki že poseduje pridelovalna sredstva, ali pa za dobro stoječega obrtnika, kateri lahko plača. Mi pa hočemo, da se nam prepusti zemlja brezplačno s potrebnimi sredstvi za obdelovanje, ker drugače bomo spet opeharjeni, tako da bodo tisti, ki jim tudi dosedaj ni bilo sile, še bogatejši, mi reveži pa bomo zdrznili v še večjo bedo, kakor smo bili doslej! Pravijo n. pr., da mi Framčani ne pridemo dosti v poštev pri agrarni reformi, ker tukaj ni nobenega veleposestva. Kaj pa Scherbaum, ki ima zemlje, da menda sam ne ve koliko (Pekre, Rogoza, Slov. Bistrica) in ima tudi v Framu krasne vmograde, sadonosnike, njive in travnike?! Ali bi se ne dalo doseči, da bi tudi od tega paradiža odstopil kakšne koščke framskim nemaničem, katerih nas je izredno mnogo?! Mogoče, da bi dal tisti ozki pas na hribu, kjer je bil poprej vinograd, zdaj pa že petnajst let ne raste drugo kot kamenje, če bi kdo ponižno vprašal po njem! Drugo, kar se nam ne zdi prav, je to, da se veleposestnikom še zmiraj pusti preveč zemlje. Najbrž pa so „jasno" in „prepričevalno" dokazali, da jim je obdelati 75 ha zemlje z njihovo družino — igrača. Vrana vrani ne izkljuje oči! Dokler bodo vladali kapitalisti in veleposestniki, za nas ne bo pomoči ne v tem ne v marsikakem drugem oziru. Naši glasovi, ki smo jih oddali na volišču, so ostali brez odmeva in še ne zadoščajo. Pa brez moči še nismo in znali si jo bomo pridobiti! Kadar je mera polna, potem gre čez! To je naravni zakon, katerega tudi najstrožji kapitalistični absolutizem ne more predrugačiti!! Kmetsko-delavski proletarijati Združi se v slogi in organiziraj se trdno, disciplinirano in enotno tako, da boš imel tako moč, da boš agrarno reformo sam v roke vzel in da ti agrarne reforme ne bodo meščanske kapitalistične stranke milostno reševale in te še nadalje opeharili I C. S. Iz Kmetsko delavske zveze« Ptuj. Krajevna organizacija JSDS in v Ptuju poziva vse socialistične organizacij® v ptujskem okraju, da si izvolijo delegate za o-krožuo konferenco, ki se bo vršila dne 20. marca ob 9. uri dopoldne v Ptuju v gostilni pri lem križu". Posebna vabila se ne bodo razp° šiljala. Na okrožno konferenco so tem P<).*l,^ vabljeni tudi vsi tisti naši somišljeniki, ki ^ nimajo organizacije, pa bi si jo v svojem kraj radi ustanovili. , Brestrnica. Krajevna organizacija Kmets^ delavske zveze v Brestrnici vabi vse člane ^ k zaupniškem sestanku v nedeljo dne 1921 ob 5. uri popoldne v gostilni Ani f e jeve. Posvetovali se bomo o zelo važnih 8^* jn0 Člani, ki le dolgujejo na članarini, Be. vlj,,ic0r naprošajo, da ta dan članarino poravnajo, se jim ustavi „Ljudski glas". _^ ^ Shodi KDZ« Hujdina pri Ptuju. V n®^0. f^eže* se je vršil pri nas shod „Kmetsko-delavs ,rUg» Na shodu, ki se je vršil v prostorih (i6ftia Zurtla, je predsedoval sodrugPodgorsr , je pa sta sodruga HSnigsman in Komav govoril o agrarni reformi in razložil navzočim, kako „rešujejo11 gospodje v Belgradu to pereče vprašanje. Pozval je navzoče, naj pridno agitirajo za KDZ, ker agrarna reforma bo izvršena v prid ljudstvu le tedaj, ko se to strne v mogočno organizacijo. Sodrug Komavli je poročal o bližajočih se občinskih volitvah, katerih se razni župani in gerenti po deželi bojijo kakor hudič križa. Njih strah je upravičen, ker bo z občinskimi volitvami nehalo paševanje teh gospodov v občinah, ker ljudstvo bo poslalo v občinske odbore svoje zastopnike, dosedanje pa bo zapodilo. ^Ker je bila na shodu udeležba številna *n ker je pričakovati občinske volitve v najkrajšem času, se je po končanih referatih izvolil volilni odbor, ki ima nalogo, pripraviti vse potrebno v našem kraju, da nas občinske volitve ne dohitijo nepripravljene. Po shodu seje vršilo vpisovanje v KDZ, h kateri je pristopilo lepo število novih elanov. — Živela KDZ! Dopisi. Sv. Peter pod Svetimi gorami. V ne- ^ljo 13. februarja se je vršil shod KD8 v gostilni gesp. Geršaka ob 2. uri popoldan. Občinstvo se je udeležilo shoda v takem številu, ča so bili napolnjeni vsi prostori. Naš poslanec Kisovar je moral pradavati v lopi, da se ga je slišalo na vse strani in prostore. Navdušenje j® bilo ogromno, ko je govornik obrazložil pomen KDZ ter predaval o agrarni reformi kakor tudi 0 delovanju socialističnega kluba v Belgradu, Nadalje o gospodarskih zadrugah, poudarjal je, a.is potrebno tesnega združenjakmečko-delavske 2veze s proletariatom na deželi kakor tudi s ^ssialistično str.anko. Govornik je govoril temeljito Poldrugo uro. Ljudstvo je z navdušenjem odobra-Valo njegove govore in obenem izreklo popolno zaupanje njemu, kakor tudi vsem poslancem socialističnega kluba. Vabilo gaje, tia ga obišče ZoPet kmalu. Krčevina pri Mariboru. V našem viničarskem kraja imamo same vile in mestna letovišča, pravih kmetov pa skoro nobenih. Prebivalstvo tvorimo viničarji, ki služimo pod naj-tsžjimi okoliščinami mestni gospodi. Vsi viničarji BIoo se že veselili agrarne reforme, ker smo ®'stili, da bo agrarna reforma tudi nase suženjsko življenje izboljšala. Na žalost pa smo izvedeli, da so zapeljali ljudstvo pri volitvah rizma " ,atn'> kakor z republiko, odpravo milita-vim0 ’ agrarno reformo itd. Rdečkarji pa pra-Part ’ “a Mi vse to dosegli, če bi ne imele v kapitalistične monarhistične stranke 'gra v .M umetno večino! Najgršo ulogo pa ki j6 etgradu klerikalni vodja kaplan Korošec, podpt8*jan<> prisego kot minister najprej sam Položiti '.i*02116!6 pa sam svoje prisege ni hotel Prvi kr-ii "1 s.ei*a.i blati rdečkarje, češ da so ti Prisego Pr‘8egli, ne pove pa, daje to vsiljeno ^'"avšCi,,011 8am P0(lp'8al kot minister. Ra vsa Mena nStražiu nič pomagala in vsa 8ar klerik 1 Z,ISl 'lnetr e,t'no nasproten uspeh. s° ^ večjo* 'le,nu Ba,ln no bo v korist, ampal korist, ampak se boji agrarne reforme, ,j. P"Buho. „Straža11 _________v. ________ Šušteršič: 8e ne 'z škofovih planin mogli a’ faršk 'naen*ki ljudski sovražniki pitati. »btrazau hoče še ?a naprej ubogo ljudstvo v strelski jarek pošiljati, z milijonskimi^ doneski škofovih planin pa Šušteršiče podpirati! „Straža11 se poteguje za vojne dobičkarje Pevece in Turnšeke, pravi, da so to ugledne rodbine, ne pove pa, da so radi tega ugledne, ker so od krvavih žuljev ubogih kmetov in delavcev obogatele! „Straža11 se jezi na učiteljstvo, ker je raje rdeče kakor pa črno, in mu grozi s preganjanjem. Pa menda ne bo moč, ker Verstovšek ni več šolski poverjenik. Plšece. Zopet moramo nekaj poročati iz Pišec. Preteklo nedeljo smo imeli tukaj shod SKS ali po domače shod samostojnežev, znanih naših „obersrbskih petolizcev11. Poročal je gosp. Urek iz Globokega, toda shod se mu ni obnesel, ker se mu ni posrečilo dobro lagati. Zoper njegove laži je protestiral naš sodrug Umek iz Pirškega in je prav dobro pobijal njegovo samohvalo. Samostojnež Urek je bil a seboj pripeljal še svojega „Pfeifendeckelna11 Franca Kene, ki je lani rekel, da drugo leto ne bo treba težakov prositi, temveč da se bo samo reklo in težaki bode morali iti. Te svoje prerokbe seveda še ni dosegel, čeravno se je na dan volitev v Globokem naslanjal na orožne osebe in rekel: „Pustite me skozi vežo; grem v gornje nadstropje po šolsko orodje!11 — In res, takoj za njim sta prišla dva orožnika. To ti je lep tič, ki očividpo laže in nizke sloje goljuf*. Temu je pa res treba verjeti kakor lažnjivemu Kljukcu! No, v nedeljo jima je sodrug Umek tudi dobro razložil, kde je zahteval agrarno reformo in kdo jo še vedno zahteva,, da se radikalno izvede, namreč edino le naša stranka! — Te dva, Urek in Kene, bi menda vse nizke sloje za pete obesila!! Iz brežiškega okraja. Dobro znani agitator SKS, gospod Franc Kene, napada še vedno naše pristaše in sotrpine KDZ s tem, češ da so boljševiki in komunisti. In akoravno nima niti najmanjših dokazov, naznanja in črni naše zaupnike pri okrajnem glavarstvu; ako imajo naši zaupniki kak sestanek, naznanja okrajnemu glavarstvu, češ da naši zaupniki sklicujejo komunistične shode. Ce dobijo naši člani od nakupovalne zadruge „Sloga11 v Ljubljani kakšne življenske potrebščine, pravi, da so naši člani verižniki. Energično protestiramo proti temu obrekovanju in pozivamo okrajno glavarstvo v Brežicah, da takemu obrekovalskemu lažnjivcu kot javna oblast ne naseda! Obenem pozivamo naše poslance, da proti takim obrekovalskim metodam napravijo svoje korake! Globoko. Tukajšnji občinski urad obstoji iz ljudi kalibra samostojnežev, čeravno niso samo-stojneži, ker nimajo drugega kot vodo, pa še tisto ne dobro. Ta občinski urad jo iz golega strankarstva popolnoma neupravičeno odvzel vse pravice našim revnim trpinom, ki so se celo vojno mučili po frontah, po ruskem in italijanskem ujetništvu, dočim so se posamezni elementi doma lepo redili, izprehajali ter napajali cele noči avstrijske „feldvebelne“ in „cugafirerje11, ker so si pridobili denar razpolagajoč s kmečkim imetjem, z živino, žitom in senom. Ti ljudje so naše trpine vrgli iz volilnih imenikov! Tu je uganjal in še uganja zoper nas največjo gonjo dobro znani agitator samostojnežev in g. Ureka narednik Franc Kene. Ta je tudi povzročil, da je bilo kaznovanih več fantov ghri imenovane •bčine potom okrajnega glavarstva v Brežicah z denarno kaznijo do 500 K, katere so morali fantje težko zaslužiti v potu svojega obraza in z žuljavimi rokami. Pred kaznijo ni bila dopustna nobena aaslišba. — Naše trpeče ljudstvo bo z vsemi mogotci, ki pašujejo po naši občini, prav kmalo obračunalo po občinskih volitvah! Kakor klerikalna, tako bo moralo miniti glorija samostojnih mogotcev in bahačev! Lajte ršperk. (Gospod Valenta.) Gospod Valenta je bil pred vojno gospodar v delavnicah južne železnice, zdaj pa gospodari nad svojimi viničarji, kjer sme delati s ljudmi, karkoli se mu poljubi. Letos ni pustil pokositi trave po goricah, menda zato, da ni bilo treba plačati košnje. Kaj zato, Če on ne dobi sena, saj je namenjeno to seno za krave njegovih viničarjev, ki so lahko tudi brez sena in mleka! Ta gospod Valenta je lani jeseni vinogradniškemu čuvaju v prvi vrsti zabičal, naj pazi na to, da ne utrgajo viničarji kakega grozdja, ki so ga sami pridelali. — Velik siromak je posestnik Anton Somtel, ki ima en oral vinograda, na kojem je pridelal več kakor 2000 1 vina. Vse delo pa je predal za 60 K v „štant“. Bojimo se, da bi se spufal, če se takoj nekaj ne ukrene in ga bodo njegovi viničarji še za naprej tako dol nesli. jur- ' Dragučeva pri Šmarjeti. Pri nas živi človek, ki viničarja ne more živega videti, odkar si hočejo viničarji pomagati in se organizirajo v K. D. Z. To človeče se piše Pavel Škamlec. Ta Pavel Škamlec je robantil pred kratkim: „Prokleti viničarji, še radi bodo hodili h kmetom za župo delat !u — Še peska bi mu v župo nasul! Pesnlčki dvor. Šafar s Pesniškega dvora si dela iz ubogih viničarjev, ki mu delajo za eno krono na dan, še norca. Pred kratkim je govoril: „Kako radi hodite za eno krono delat, pa ste mislili, da so že vse gorice vaše!“ To pa kaže le eno: Takrat, ko je izgledalo, da se bomo viničarji trdno organizirali, so se nas bali, kakor hitro pa popuščamo od organizacije, se nam smejijo! Zato vsi v organizacijo naše kmetsko-delavske zveze! Počehova. Med tistimi redkimi, ki je vsaj v besedah priznal, da imajo viničarji pravico zahtevati boljše plače, je bil gospod Fabricij. A samo obečati je premalo, gospod Fabricij! Počehova. „Vahtmajster11 Perič je moder človek. Odkar je v pokoju, je postal šafar in kot tak gleda v prvi vrsti na to, da bi viničarji ne postali prehitro milijonarji. Ko je slišal svoj čas, da viničarji s svojimi plačami niso zadovoljni, je dejal: „Ja, če zasluži viničar po 80 vinarjev na dan, bo pa hitro milijonar!11 Zdi se nam, da jemljejo naši gospodje ravno zato tako radi upokojene „vahtmajstre11 za šafarje, ker so tako „kunštniu. Politične beležke. -j- Novi hrvaški ban je liberalec dr. Tomislav Tomljanevič. -f- Predsednik deželne vlade v Ljubljani je od sobote dalje dr. Vilko Baltič. Bivši predsednik je bil dr. Pitamic. Dr. V. Baltič je Slovenec in pristaš liberalne stranke. -J- Naša ustava. Kakor že poročano, je klub naših poslancev v Belgradu vložil v ustavo-tvorem odboru svoj lasten ustavni načrt. Naš načrt je izmed vseh drugih načrtov najboljši, najbolj modern in demokratičen in vsebuje vsa jamstva, da ljudstvo v resnici vlada samo nad seboj. V glavnih obrisih bo tudi „Ljudski glasM opisal našo ustavo. Priporočamo pa vsem našim sodrugom in somišljenikom, da si naročijo to našo ustavo, ker slišimo, da jo bo' stranka izdala v posebni knjigi. -j- Belgrajska vlada, ki jo tvorijo sami liberalci in srbski radikalci, stoji na zelo trhlih nogah, ker ima le umetno večino. Ker se pa Pašič boji, da bi mogla ta vlada čez noč pasti, se neprestano pogaja z zemljoradniki in Turki, da bi jih pregovoril, da vstopijo v vlado. Le-ti pa nočejo takoj vstopiti, ker hočejo, da jim vlada prizna čim večje strankarske pravice. -f- Poostrena cenzura v Sloveniji. Naši liberalci bi radi sedaj, ko so v Belgradu slučajno na vladi, da bi v Sloveniji, kjer so tako grdo pogoreli pri volitvah, vse plesalo tako, kakor bi oni piskali. Zdaj so spravili svojo nadutost že tako daleč, da so v Sloveniji uvedli poostren* cenzuro za časopisje, vsled česar časopisje ne bi smelo svobodno kritizirati oblastvene odredbe, posamezne vladne oseb® i. t. d. Poostrena cenzura predpisuje tudi, naj se pisca zaplenjenih člankov kaznuje. — Mi pravimo le, da se liberalci silno motijo, če mislijo na ta način maščevati se nad Slovenije; pri prihodnjih volitvah jim ljudstvo v Sloveniji še treh mandatov ne bo dalo! 1 -f- Mednarodna socialistična konferenca na Dunaju, katere sta se udeležila tudi sodruga Etbin Kristan in Bernot, je trajala od 22. do 27. februarja. Navzoči so bili delegati proletariata Anglije, Francije, Nemčije, Avstrije, Jugoslavije, Švice. — Konferenca je napravila važne sklepe za združitev vsega svetovnega proletariata. -j- Razmejitvena komisija, ki naj določi natančno mejo med Jugoslavijo in Italijo, je te dni prišla v Ljubljano. V komisiji je več jugoslovanskih generalov, med njimi general Maister, in neki italijanski generali. — V soboto dne 26. februarja so že jugoslovanske čete zasedle Logatec, ki je pripadel po rapalski pogodbi k Jugoslaviji. -{- Ljubljanski škof — komunist? V svojem pastirskem listu za .nevo leto zastopa ljubljanski škof stališče, da se mora imetje razdeliti Marsikdo bo radoveden, kako prihaja cerkven knez do takega naziranja. No, to je naraven proces. Podpisal je precej avstrijskih vojnih posojil, prodal graščino Gornji grad itd., no in sedaj mu je pač — neprijetno. Radovedni smo, kaj bodo rekli drugi knezi in tisti, ki imajo kaj pod palcem. Najbrže se mu bodo ti hudobneži še smejali. Po svetu. Iz socialističnega sveta. Na mednarodno socialistično konferenco na Dunaju so odpotovali naši poslanci sodrugi Etbin Kristan, Zv. Bernot in M. Korun. V Italiji je vlada zvišala cene kruha. Na Češkoslovaškem bodo jeseni volitve v parlament. Predsednik republike, Masaryk, je na smrt bolan. Češkosl. parlament je odobril pogodbo o 48 urnem delu na teden. — V češkoslovaških šolah so odpravili veronauk, katerega bodo duhovniki mogli odslej učiti samo v cerkvi in pa posebej izven šole. Na Angleškem so v zadnjem času cene živilom zelo padle. Na Ruskem se nekaj kuha. Francozi pripravljajo namreč vojno zoper Rusijo, v katero mislijo zaplesti Romunijo, Poljsko in Jugoslavijo. Francozi že urijo romunsko vojsko ob ruski meji. (Te dni se nahaja v Parizu dr. Vesnič zaradi neke (!) baje važne stvari! V Belgrad pride pa v kratkem nek francoski diplomat in potem poveljnik francoske armade maršal Foch!) — Ruska sovjetska vlada izda nove rublje; 1 rubelj bo veljal za 100 starih. Domače vesti. Ljudsko Štetje. Kakor se nam poroča, so našteli pri zadnjem ljudskem štetju v Jugoslaviji več Nemcev kakor Slovencev. Z ozirom na zadnjo debato v ustavotvornem odboru o naslovu naše države in s ozirom na zgoraj omenjeni fakt, je predlagal neki hudomušnež, naj se naša država le še naprej imenuje: Kraljevina SHS. Porotne razprave so se začele v Ljubljani dne 21. februarja, v Mariboru pa se začno dne 7. marca. Na razpravo pridejo največ tatvine, pa tudi umori in uboji. Zamenjava 20 dinarskih bankovcev podaljšana. Da se olajša zamenjavanje novčanic po 20 dinarjev (80 kron), ki jih odjemlje Narodna banka iz prometa, in da vsi lastniki teh bankovcev izmenjavo izvrše brez težkoč in za časa, je generalno nadzorništvo ministrstva za finance izdalo naredbo vsem državnim blagajnam pri finančnih oblastvih in davčnih uradih, da sprejemajo te bankovce proti reverzu, da vodijo oddajne listine in da izročene bakovce izročajo v zamenjavo najbližjim podružnicam Narodne banke do 31. marca t. 1. 3000 hajdukov v Južni Srbiji se je pri. glasilo na oklic ministrstva za notranje zadeve-Srbski seljak pravi, da bi sploh ne bilo hajdukov po gorah in planinah, če bi ne bilo takšnih uradnikov kot so v Južni Srbiji, ki skoraj vsi zaslužijo ime hajduki v uniformi. Ameriški list „Prosveta", list naših roja-kov-socialistov v Ameriki, je naša oblaat v Jugoslaviji prepovedala. „Prosveta" izhaja v Chicagi. — Lepo „napredujemo" ! Razsipanje. Dočim se morajo invalidi potikati po ulicah in prosjačiti vsakdanji kruh, je prejšnja jugoslovanska vlada razsipala denar do norosti. Kakor je izjavila „Republika", je razdelila vlada za dan volitev raznim vojnim in žandarmerijskim poveljstvom nič manj ko 86 miljonov dinarjev za vzdrževanje reda. Sedaj se pa sliši, da je, odkar je nudila roko Wran-glovcem, odobrila za kolonizacije „Donskih kozakov" v Macedoniji 120 miljonov dinarjev oz. 480 milijonov kron. Ruskim beguncem je majka Jugoslavija takoj razprostrla svoje roke in jih sprejela v zaščito, toda svoji sirotinji, svojim otrokom nudi ulice, da prosijo, in iprzlo postelj na cesti. Ruskim beguncem daje najrodovit-nejše kraje Macedonije, a naša sirotinja gine gladu nr bogatih posestvih in beži v Ameriko, da si z'i luži kruh. Kako dolgo se bo godilo tako v tej deželi? Zopetno povišanje železniških voznin pripravljajo v Bel gradu in sicer za tovorno veznino, ki jo mislijo zvišati za 45 %. S tem bodo trgovci spet zvišali cene blagu, katero zvišanje bo moralo nositi zopet le delavno ljudstvo. Ali mislijo gospodje tam v Belgradu, da nam kokoši denar nesejo?! Trošarina in velikanska globa. Pred trošarino so se ljubljanski trgovci špekulantje silno zbali. Tudi veliko podjetje „Svetla" je skušalo državi prikriti razne elektrotehnične izdelke, zlasti žarnice. Zato je bil od finančne oblasti obsojen ravnatelj družbe dr. Markovič, dalje Žid Henrik Bak in Janko Pogačar. Tvrdka je bila obsojena na 3,800.000 K globe. Gospodarstvo. — Cene V Ljubljani. Jabolka se prodajajo po 8 do 10 K 1 kg, moka nulerica po 18 K, jajca 1 komad D50 K in 1 1 mleka 6 K. — Naše vinogradništvo. Vse vinogradništvo v naši državi zavzema približno 260.000 ha in daje okoli 5,000.000 hi vina. Največ vinogradov ima Dalmacija (76.000 ha), Slovenija je s svojimi 35.000 ha na petem mestu. Povprečno se pridela pri nas na hektaru 25 do 30 hi vina, kar je dosti premalo. Francoska ima 1,500.000 hektarov in pridela 70 miljonov hi, to je 40 do 129 hi na hektar, in sicer boljšega vina kot pa je naše. Vzrok leži v kletarstvu, ki je na Francoskem silno razvito. Obiskujte kletarske tečaje! — Prvi trust v Jugoslaviji je tru»t vseh mlinarskih podjetij v Jugoslaviji. — Cene pšenice v Banatu so zadnji čas padle, ker naši pridelki ne morejo več tekmovati v cenah. — Tisti težko pričakovani pad cen se torej le približuje. — Vrednost goveje živine v Združenih državah znaša glasom poročil ameriškega poljedelskega departementa 6 miljard dolarjev. — Državni dolgovi Jugoslavije znašajo v tuzemstvu okrog 3 milijarde dinarjev, v inozemstvu pa okrog 6 milijard dinarjev, torej skupno okrog 36 milijard kron! — Lep dolg je to! — Dolg vseh narodov znaša, kakor so to izračunali ameriški ekonomi, nič manj kot 300 milijard dolarjev. V prvem letu po sklenjenem premirju se je ta dolg pomnožil za 45 milijard dolarjev. V teh podatkih se najbolje zrcali anarhija kapitalističnega gospodarstva, t. j. kapitalističnega izkoriščanja delavskih slojev, ki gre celo tako daleč, da vsak sleherni človek že v naprej dolguje gotovo znatno svoto na račun kapitalizma. — Koliko je vreden denar drugih držav? Ameriški dolar 143 kron 50 vin.; avstrijskega krona 23 vin.; ruski carski rubelj 60 do 65 vin.; francoski frank 10 kron 30 vin.; nemška marka 2 K 40 vin.; rumunski lej 1 K 98 vin.; italijanska lira 5 K 24 vin.; bolgarski lev 1 K .70 vinarjev. — Agrarno gibanje v Ameriki. Ameriški kmetovalci (farmerji) so si lansko leto pričeli ustanavljati poleg svoje farmersko-de-lavske stranke tudi svoje lastne gospodarske organizacije, da se osvobode škodljivih pre-kupcev in kapitalističnih špekulantov z žitom. Doslej so namreč špekulanti pokupovali od farmerjev žito in so potom bank držali žitne cene na nizki stopnji toliko časa, dokler niso od farmerjev, ki žita niso mogli za dalj časa hraniti v skladiščih, ker je bila ležarina predraga, vsega žita pokupili; nato so pa cene takoj zvišali in so tako delali ogromne dobičke na račun kmetovih žuljev. Sedaj so si pa kmetje ustanovili svojo gospodarsko organizacijo, ki jim daje hipoteke in predujme na pšenico itd., ki se bo do ugodne prilike shranjevalo v posebnih skladiščih. Tako so kmetje izločtli izmed sebe in med konsumentom mnogo kapitalističnih profitarjev in navijalcev cen. Vsled te. akcije kmetov je n. pr. v enem samem tednu propadlo 22 bank. — Tudi naše zadružništvo ima namen, da osvobodi kmeta in delavca kapitalističnih posredovalcev. Zato podpirajmo vsepovsod našo gospodarsko organizacijo. — Živo srebro v Savinjski dolini. V Št. Pavlu v Savinjski dolini so pri rudosledstvu odkrili plasti einobra in živega srebra. Rudo-sledno pravico ima v Št. Pavlu Danijel Omerza, trgovec v Slovenski Bistrici. Razne vesti. Neimenovan. Na davčnih polah v Zedinjenih državah figurira neimenovana oseba s 33 milijoni dolarjev letnih prejemkov. Ameriški listi sumijo, da je ta oseba miliarder Rockefeller. — Naj bo ali naj ne bo Rockefeller, toliko pa vsak pošten človek ve, da mora to biti eden največjih lopovov, kar jih je zemlja kdaj rodila. Ogromeh oseben zrakoplov. V Angliji so končali z gradbo ogromnega osebnega zrakoplova, kojega prva vožnja bo v Egipt. Ladja je dolga 670 korakov in ima normalno hitrost 67 angleških milj na uro. Nosi ladja polno natovorjena 1475 ton. V prostorih za potnike je prostora za 50 ležišč in ravno toliko umivalnikov in miz. Število ruskih beguncev znaša po poročilih iz Carigrada: V Turčiji 90.000, na Bolgarskem 7000; v Srbiji 32.000, na Rumun-skem 2000, na Grškem 1800, na Francoskem 154.000, v Nemčiji 300.000, na Angleškem 15.000, v Avstriji 5000, na Finskem 15.000, Estonskem 10.000, v Italiji 20.000, na Švedskem 1000, švicarskem 4000, Češkoslovaškem 5000, Poljskem 100.000, Litvanskem 3000, Letskem 3000. Vsega skupaj torej okoli 800.000 tukaj nepotrebnih ljudi. Zafožba in last konzorcija „Ljudski Glas". Oblastem je odgovoren Ign. Mihevc. Tiska: Tiskarna J. Pavliček v Kočevju. Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Fellerjev Elza-fluid! Bedete se čudili! 6 dvojnatih ali 2 valiki Specijalni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej. Ali trpite na počasni prebavi? ^a slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pemagajo prave Fellerjeve Elza-krogljice! 6 škatljic 18 K. Prava želodac ukrepčujoča švedska tinktura ena steklenica 20 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg 358, Hrvatska. A. Splošno kreditno društvo V Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavez sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 13. ure in ilh obrestuje po (istih mr 4 v, im ^ Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitali"'’J; polletno. Večje In stalne vloge se obrestujejo po dog0'™ ; Posojila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na ice kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. I"en se eskomtujejo po bančni obrestni meri. __ Edini, res delavski denarni zavod. COSULICH-LINE = TRST — AMERIKA ^ New-York — Buenos-Aires " Rio di Janeiro — Santos Montevideo Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listov potnike za Slovenijo edinole pri: SIMON KMETEC, Ljubija*1* Kolodvorska ulica 26. Miši-podgane stenice-ščurki ^ golazen mora poginiti, ako Porab^a(^cCjstv3 je preizkušena in splošno 1,vaIiena .* alle id roti poljskim mišim K 12'—, za P0^ vrsta C 12*—; za ščurke, a posebno m°n ste-K 20- -; posebno močna tinktura ^ C 12-—; uničevalec moljev K r0tl i v obleki In perilu K 10 in 2 j ^ )0; jam K 10-—; proti ušem pri Per“ ” proti { proti mrčesom K 10 — in 2 ' pri pri ljudeh K 5-- in 12--: mazl o z fl(1 K 5 - in 12--; tinktura prot* m ^ l0—g In zelenjadl (uničevalec rast i**l mazilo proti garjam K 14 ^ Pošilja po povzetju Zavod za 1 , 3, 7norrr*h 45. Pctrinjska