Poštnina plačana v gotovini. M. Sobota 27. marca 1941 Cena 1 din. Zavedaj se, da vršiš sodoben apostolat, če ši- riš naše „Novineˮ. Celoletna naročnina: pri širitelju 28 din, na lasten naslov 36 din, v inozemstvo 84 din, z „Mar. listomˮ 110 din, za Ameriko 3 dolare. Ček. rač. 17.974. Najmanjši ogl. 15 D. Izhajajo vsak četrtek. Leto XXVIII. Uredništvo in uprava: M. Sobota, Križova 4. Štev. 13. Matere. Različna čüstva obdajajo različne lju- di ob tej besedi. Slika za sliko vstaja v naši domišljiji in v naših spominih. Ti, mali Janezek in — veliki Ivan, vi- diš njo, svetnico-mučenico, ki se ti je prikazovala v blodnih sanjah in v res- ničnosti kot edino božanstvo. Ko je bil tvoj korak že ves truden življenja, si poromal na njen grob in pokleknil pred edino človeško resnico — materino lju- beznijo — in se razjokal kot otrok... Victor Hugo, francoski romanopisec! Njegova dekleta, njegove žene so obi- čajna bitja, njegove matere pa so čüdo- vite, lepe, močne, strašne. Mati v njego- vem „Letu strahoteˮ je bitje, ki prehaja iz žene v mater, iz matere v tulečo, ra- njeno zver (zgubila je otroke), iz zverin pa božanstvo (ko ji vrnejo otroke). Hu- gojev tik matere je večen, strašen spo- menik, izklesan, do neha segajoč kip, ki nosi v živem srcu izdolbeno ime: mati. Toliko tisoč, toliko Stotisoč knjig je že in še bo napisanih o materah. Vse te knjige bodo večni spomeniki, pod kate- rmini bo spal — neznani junak. Vsebina pojma mati je neizčrpna, nikoli do kon- ca dognana! Cankarjeva mati, Hugojeva mati, Sig- rid Undsetove mati v „Jennyˮ itd., vse to so pač matere v knjigah. So možne, so pa tudi plod pisateljeve bujno fan- tazije. Naše matere pa so resnične! Vidimo jih, čutimo jih! — Tvoja mati, dragi človek, je spet po- glavje zase. Tudi ti bi nemam o njej na- pisal debele knjige, toda te bi bile spet le spomenik, pod katerim bi spal — ne- kdo. Pisatelju je mati svetinja, ki jo nosi obešeno na vratu, da pokaže svetu nje- no svetlost, veličino in pomen., Toda tam v samotni, tihi vasi živi ma- ti, ki nima prilike in pogojev, da bi za- živela „knjižno življenje — zanjo ni peresa. Ta svetli, dragoceni biser obožu- jem in ljubim s tiho ljubeznijo — jaz. To je moja mati! Moja ljubezen ne kriči, skrila se je globoko v srce. Mati moja! Tebi so bile namenjene te besede, tebi povedano. Toda če bi ve- dela, da jih boš slišala ti — bi mi bilo sram. „Vsega nas je sram, najbolj pa nas je sram ljubezni!ˮ Zdi se mi, da je vse do danes bila ta moja ljubezen kot tiha, nočna pesem, pa jo vidim v žaru opoldanskega sonca. Mislim nate in v mesečini vidim sa- dove tvojih svetih stopinj ter tanko mi- sel, ki neprestano išče svojega otroka... (Iz »Družine« L P.) * „Ej, mati, majka, življenje moje, vseh mojih misli, vsega mojega nehanja za- četek in cilj! Kako so žuljave in zgrb- ljene tvoje uboge svete roke — blago- slovi me, sina, z ubogimi svetimi roka- mi! Tvoje čelo je polno skrbi in trplje- nja, s trnjom je kronano namesto z dia- demom, — nagni k meni, sinu, svoje ljubljeno, s trnjem kronano čelo, ozri se na ponižni dar, ki ti ga prinašam, siro- mašne matere siromašen sin, ozri se na moje srce in sprejmi ga!ˮ (Ivan Cankar.) * „To je bila moja mati: mučenica ljubezni in svetnica, še danes ne glédam njene podobe le z globokimi sinovskim spoštovanjem, gledam in častim jo kot svetnico. Pa oče? Mati nežnost, oče moč, mati srce, oče razum, mati plahost, oče pogum, toda veren brez sklonjene glave, trden, jasen.ˮ (Fr. S. Finžgar.) Kako je z vojno? V minulem tednu je prevladoval vtis, da se je začela spomladanska delavnost po bojiščih, ker so bili veliki napadi na zahodni fronti. Na ZAHODNI FRONTI zavzema le- talska vojna vedno večje in ostrejše o- blike. Nemški bombniki obiskujejo dan za dnem najvažnejša industrijska sre- dišča in pristanišča v Angliji. Angleži sami priznavajo,da jim delajo s tem ve- liko škodo in razdejanje. Zlasti so bi- li močni takozvani množestveni napadi nemških, letali na angleška pristanišča Hull, London, Plymouth Clive in Liver- pool. Prevažali so kar cele vlake muni- cije. Že več mesecev ni bil tako hud te- den kakor ta. Celo angleško slüžbeno po- ročilo pravi, da je bilo pri teh napadih ubitih 1000 in ranjenih 1300 ljudi. Ni tre- ba posebej povdarjati, da je izbruhnilo tudi mnogo požarov in bilo razrušenih mnogo važnih poslopij. Tudi angleški letaki so bolj pogosto obiskovali nemške pokrajine in z nekimi novimi bombniki bombardirali nemški mesta Berlin, Hamburg, Kiel, Wilhems- hafen, Rotterdam, Köln, in Lorient. Da- siravno niso bili angleški napadi tako si- loviti kakor nemški, so vendar napra- vili povsod mnogo škode. Saj je samo v Hamburgu bilo 57 mrtvih in mnogo ra- njenih. Tudi vojna, na morju je postala hujša in ostrejša. Število potopljene ladij je vedno večje. Toliko napovedani glavni napad se še res ni začel, toda kljub temu te uvodne borbe prizadevajo ang- leškemu brodovju od dne do dne težje izgube. Tako, da se je neki angleški ad- miral javno izrazil, da bo treba organizi- rati obrambo zoper nemške podmornice, če hočejo zmanjšati izgube brodovja. , V ALBANIJI so Italijani poskusili močan sunek pro- ti Grkom. Celo Mussolini je prišel ka- kor smo že poročali na albansko bojišče, da bi vzpodbudil, italijanske čete in na- pravile odločilen prodor na Grčijo ter razpršili grške čete. Zato italijanske če- te niso varčevale s svojimi žrtvami v upanju, da bodo ugodile Mussolinijevi želji. Toda Grki so branili svoje posto- janke tako, da se niso bali gledati ne- posredno smrti v oči. In ob njihovem ne- izprosnem odporu se je razbila velikan- ska italijanska ofenziva. Ni Čudno, če so na tej fronti divjali pri tem krvavi boji. Grki so pri tem spravili v svoje ozadje 3600 italijanskih ujetnikov. Ven- dar se oboji pripravljajo na nove bo- je. Glavni boji se vršijo okrog Tepele- nija. Zdaj so začeli vsestransko politič- no pripravljati na novi napad. AFRIKA. V Libiji so Angleži zavzeli oazo (zele- nih) Džarabub in z njo vred 800 itali- janskih vojakov. V Eriteriji pritiskajo Angleži z vso silo na dobro utrjeno me- sto Keren, o katerem trdijo, da se bo moral vsak čas predati, sicer bodo iz- gube prevelike. Keren brani 30.000 Ita- lijanov. V Abesiniji se angleške čete vedno bolj bližajo glavnemu mestu Addis-Abebi. V Abesiniji že delujejo 4 angleške kolone, ki jih uspešno podpi- rajo domači abesinski četniki. V Soma- ri so zavzeli zopet glavno mesto Ber- bero po krvavih borbah končno Angleži. Italijanske čete so po večini odrezane od morja. V teh bojih je našel smrt povelj- nik italjanskih obrambnih čet general Orlando Lorenzini. Politični obraz sveta V minulem tednu je bilo glavno po- litično zanimanje še vedno krog JUGO- VZHODNE EVROPE. Še vedno velja in drži, da Nemci na zahodu prej ne bo- do začeli odločilne bitke, dokler ni na ju- govzhodnem delu Evrope vse urejeno po njihovih načrtih. Do zdaj jim je. šlo vse v redu. Niti Romunija, niti Bolgarija, niti Sovjetska Rusija niso prekrižale nji- hovih računov. Toda Nemčija hoče ve- deti mnenje in zadržanje tudi drugih dr- žav na Balkanu, kakšno stališče bodo zavzele do novih dogodkov. Nemčiji gre za to, da čim prej konča italijanko-grški spor in s tem odpravi grško fronto. Vse to naj bi bilo prej, preden bi Angleži iz- kresati v Grčiji svojo veliko armado. Gr- čija je torej nekako za Angleže in Nem- ce Odprto ozemlje. Zato hoče imeti Nemčija popolno jas- nost glede Turčije in Jugoslavije. V tem oziru je Nemčija napravila potrebne pri- jateljske korake pri nas in Turčiji pred- no bi z bolgarske strani posegla s svo- jimi četami v Grčijo. Kar se tiče TURČIJE vemo, da je Hitler osebno pisal pismo predsedniku Turčije Ineniju. Kaj je pi- sal Hitler in kaj je predsednik Turčije odgovoril, točno ne vemo, toda po pisa- nju turškega časopisja bo se dalo reči, da je Hitler vprašal, ali bo šla Turčija Grkom na pomoč, če Nemčija prisili Grčijo k miru. Obenem je bila izražena tudi žellja, da Nemčija želi s Turčije gojiti prijatelji razmerje in bo celo jamčila za nedotekljivost turških meja, če bo stopila Turčija k trozvezi. Na isti način se da tudi razbrati odgovor tur- škega predsednika Inenija kanclerju Hit- lerju. V tem odgovoru je predsednik Turčije povedal, da Turčija želi živeti v miru in prijateljstvu z Nemčijo, a da bo spoštovala svoje obveznosti do zavezni- kov. Vsekakor torej Turčija vztraja pn svojem zavezništvu do Angležev. Tudi o nevarnosti, ki bi pretila njeni neod- visnosti in kedaj bo primorana Seči po orožju, bo sodila Turčija sama. Zanimivo je, da je imel takoj za tem turški zuna- nji minister Saradžoglu sestanek na Cip- ru z angleškim zunanjim ministrom Ede- nom. Oba sta se streljala z glede skup- nih vprašanj. Med tem pa Angleži iz- kreavajo svoje čete na grških tleh. Ves položaj je zamotan tudi zaradi nestal- nega zadržanja Sovjetske zveze. Vendar pa pravijo Nemci, da so s turškim odgo- vorom zadovoljni, a ravnotako pravijo tudi Angleži. JUGOSLAVIJA TRDNO VZTRAJA NA SVOJEM STALIŠČU da hoče za vsako ceno ohraniti svojo neodvisnost in ozemeljsko nedotakljivost In v tem ozračju so se vršila posvetova- nja med našimi in nemškimi zastopniki, Vršilo se je vse v duhu, ki vlada med sosedi — prijatelji. Mi razumemo težnje Nemcev, a Nemci razumejo tudi nas. V ta namen je bila zadnji petek ponoči od 9. ure do polnoči važna seja naše vlade, na kateri so pretresali zunanjepolitičm položaj naše države. Zaenkrat vemo o tej seji samo to-le obvestilo: Pod predsedstvom predsednika kr. vlade in zastopnika notranjega ministra Dragiša Cvetkoviča je bila nocoj (v pe- tek) seja ministerskega sveta, kateri so prisostvovali vsi člani vlade. Seja se je pričela ob 21. in trajala do 24. Vsa seja je bila posvečena razmotrivanju aktual- nih vprašanj v zvezi z današnjim zuna- njepolitičnim položajem. Vendar upamo, da bodo pojasnili, kaj so se posvetovali na tej dolgi nočni seji. Priznati moramo, da se je naše ljud- stvo držalo v teh dneh naravnost sijajno. Vse najrazličnejše govorice in nestalni dogodki ga niso vznemirjali. Niso se dali begati od raznih prišepetalcev. Naši ljudje dobro vedo, da Živijo v do- bi, ki sega daleč nazaj v junaško pre- teklost, a tudi v dobi, ki sega daleč na- prej v bodočnost. Upajmo, da, so sklepi naše vlade taki, da ne bo omadeževana čast in slava našega junaštva in bodo odgovarjali našim koristna. Naš šest- najstmilijonski narod preveva ena skup- na misel in želja, da hoče v tem smislu podpreti delo naše vlade z žrtvami, ki jih noben drug narod ne doprinese raj- ši, kakor naš, ko ve, da gre .za svobodo. V AMERIKI gre vse z mrzlično naglico. Roosevelt je razložil v svojem govoru, zakaj tu- ko ogromna pomoč demokratičnim drža- vam. Amerika namreč ne sme čakati, da bi bila Anglija popolnoma uničena, ker s tem pride tudi Amerika v neposredno nevarnost. Zato je zagotovil Angliji ta- kojšnjo vsestransko pomoč do končne zmage. Žrtve, ki si jih je naložila Ame- rika, niso vržene kar nekam v prazno. Amerika je sedaj postala prava orožar- na za vse demokratične države. Saj je že določila 550 milijard din (kar je 40 krat več kakor pa znaša naš celoletni dr- žavni proračun) za nakup orožja in mu- nicije. Roosevelt je tudi izjavil, da še nikoli ni imel ameriški narod v svoji zgodovini take naloge, ki bi bila vredna brezpogojno žrtev, kakor je sedaj, ko brani demokracijo. Pravi nadalje, da Amerika s to svojo odločitvijo ustvarja novo zgodovino. To niso sklepi enega moža, ampak 130 milijonov ljudi. Toda na Tihem morju postaja za Ame- riko Japonska nevaren nasprotnik. Za- to je prišel japonski zunanji minister Macuoka v Evropo, da se pogovori s trozvezo, kako bi čimbolj navezali Ame- riko na Tiho morje in s tem zmanjšali ameriške pomoč Angliji. Zdi se, da bo- do plameni vojnega požara zajeli tudi daljni vzhod. Živežne zaloge v Franciji so skoraj ízčrpane. V bogati Franciji, ki je imela vsega v izobilju, primanjkuje živeža. Ribje me- so je postalo redkost. Maslo (zmočaj) pa je že prava slaščica. Franciji grozi huda lakota, razen, če se ji posreči u- voziti 500 tisoč ton pšenice prek morja. V Ameriki so razumeli njihovo stisko in so jim obljubili pomoč. Nekaj ladij z živežem so že poslali, večino pa sedaj nakladajo. Spočetka je ovirala Anglija s svojo blokado prevoz ladij. Toda Ang- leži so na prigovarjanje Amerike popü- stili in pustili prosto pot francoskim lad- jam, ki prevažajo živež iz Amerike. Kakor vemo, velja angleška blokada v prvi vrsti predvsem Nemčiji, da bi jo izstradala. Toda Nemčiji je na široko od- prta ruska žitnica. In Sovjeti izvažajo v Nemčijo noč in dan. Pravijo celo, da bodo vse druge evropske države prej stradale kakor pa Nemčija. V Ameriki so že začeli na veliko na- kladati živež za nezasedeno Francijo, ker je dala francoska vlada v Vichyju Ameriki zagotovilo, da ne bo pošiljala živeža dalje v zasedeno Francijo. Raz- delitev živeža bo nadzoroval ameriški Rdeči križ. Nemški otroci se selijo. Nemške oblasti so odredile, da se mo- rajo odseliti otroci iz področja Berlina in vseh industrijskih mest v zahodni Nem- čiji zaradi letalskih napadov angleških letal. Preseljujejo jih v Češko-moravsko in na Slovaško. Tako je že iz Hamburga odšlo 59000 otrok in iz Frankfurta več tisoč otrok na Slovaško. 2 NOVINE 27. marca 1941 Nedelja Judje nameravajo Jezusa kamenjati. , Tisti čas je govoril Jezus judovskim množicam: Kdo izmed vas mi more do- kazati greh? Če vam govorim resnico, zakaj mi ne verujete? Kdor je iz Boga, božje besede posluša. Zaradi tega jih ví ne poslušate, ker niste iz Boga. - Judje so mu teda j odgovorili: Ali ne govorimo prav, da si Samarijan in da imaš hudega duha? - Jezus je odgovoril: Jaz nimam hudega duha, ampak častim svojega O- četa in vi mi čast jemljete. Jaz ne iščem svoje časti; je, kateri jo zahteva in so- di. Resnično, resnično, povem vam: Če kdo moj nauk spolni, vekomaj ne bo vi- del smrti. - Judje so mu torej rekli: Zdaj smo spoznali, da imaš hudega du- ha. Abraham je umrl in preroki, in ti praviš: Če kdo moj nauk spolni, veko- maj ne bo okusil smrti. Si mar ti večji ko naš očé Abraham, ki je umrl? Tudi preroki so umrli; koga sam sebe delaš? - Jezus je odgovoril: Ako bi jaz čutil sam sebe, bi moja čast ne bila nič. Moj Oče je, ki me časti, o katerem vi pravite: naš Bog je; pa ga ne poznate, a jaz ga poznam. In ako bi rekel, da ga ne poz- nam, bi bil podoben vam, bil bi lažnik. Toda poznam ga in njegovo besedo spol- njujem. Vaš oče Abraham se je silno ve- selji, da bo videl moj dan; videl ga je in je vzradoval. - ludje so mu torej rekli: Še petdeset let nimaš in si Abrahama videl? - Jezus jim je, rekel: Resnično, resnično, povem vam: Preden je bil Ab- raham, sem jaz. - Tedaj so pograbili kamne, da bi jih vanj vrgli, Jezus pa se je skril in odšel iz templja. (Jan. 8, 46—59.) * Kristus med drugim pravi, da ne bo videl smrti vekomaj,„ kdor spolnjuje njegovo besedo. S tem je hotel reči: Vi mi očitate, da imam hudiča, jaz vas pa zovem v večno življenje, ludje so nato razsrdili radi besed, „da smrti ne bo vi- del,„ ker so pač že sami bili mrtvi v ti- sti grešni smrti, katere bi se lahko izo- gniti. Ako Gospod pravi, da ne bo videl smrti vekomaj, kdor spolnjuje njegovo besedo, ima tu v mislih večno smrt, za- vrženje, pekel v družbi satana in njego- vih angelov. Kaj je torej smrt? Ločitev od telesa. S smrtjo odloženo težko naloženo breme. Gorje pa, če človek nosi drugo, grešno breme, ki ga pogrezne v pekel. O tej strašni smrti uči Jezus, da je ne bo vi- del, kdor spolnjuje njegovoj besedo. Poln ljubezni in potrpežljivosti govori Jezus z nasprotnih. In ko mu ne verja- mejo, jih vpraša, ali ga more kdo obdol- žili greha. Njihov odgovor pa je: „Sa- marijan si, hudega duha imaš!ˮ Dandanes bi nekateri rekli: „Neumnež si, nemirna je vera in čudeži, ki se baje godijo, niso nič drugega, kakor naravne, nam še neznam moči.ˮ Sveta vera pa je le stvar, ki je nas ne bodo učili brezverski časnikarji, tudi ne tisti učenjaki, ki morebiti raziskujejo razne tajnosti v naravi. Vera je le smi- lenost z nebes, ki sije na svet kakor sonce na sprotoletje, da začne polje ro- diti. Ljudje, ki se brigajo le za užitke, za denar, za čast, so kakor krt pod zemljo, ki še morebiti sonca ni videl in ki mu je sonce tako zoprno, da ga ne mara gle- dati. N Vernik pa je podoben, škrjančku, ki pod vročim soncem poje Bogu svoje hvalne psalme. Ko bi krt mogel misliti, kakor misli toliko nevernih ljudi, bi stresel s svojo glavo in ugibal, kako je škrjanček ne- umen, da se giblje v soncu, namesto da išče črve in hrošče pod varno,zemljo. Posledice Španske držav- ljanske vojne. Državljanska vojna in prostozidarska- sociallistična vlada v Španiji je prizade- jala verskemu življenju veliko škodo. Madridski škof je dal o tem pretresljivo podatke o predmestju Puente-Vallecas. Tu ni bilo krščenik okrog 10.000 otrok, 80 procentov se jih ni znalo križati, kaj šele, da bi znali moliti očenaš ali vero. Med odraslimi jih je v zadnjih letih 89 procentov umrlo brez sakramentov. Jugoslavija ni zbegana. Posnemamo iz „Novostiˮ. „Vznemirljivi glasovi o položaju in naj- bližnji bodočnosti poedinih balkanskih držav, posebno Jugoslavije, polagoma pojemajo, vznemirjenje in nervoza, ki se je pojavljala kot posledica živčne voj- ne, ki so jo od zunaj vodili proti nam, prepušča mesto mirnemu in logičnemu presojevanju položaja. Povratek celoku- pne naše javnoti na to edino pravilno pot zopet dokazuje nepotrebnost in škod- ljivost podleganja tujim glasovom in na- migavanjem, ki niso v zvezi z razvojem dogodkov in prihajajo z raznih strani bodisi zlonamerno z namenom pokvariti naš položaj, bodisi da bi poskusili, kaj bi mi na to rekli. In zopet se je pokazalo da je edino pravilna pot v ocenjevanju položaja tista, ki se ozira na našo jas- no povedano in pokazano voljo, ohraniti na vsak način, naš mir in — vsekakor brez kakršnega koli odstopanja — našo narodno čast in državno neodvisnost. Če gledamo na položaj s tega vidika, bo Vsakemu jasno, da naša zunanja politika niti enkrat ni Šla s poti, kakor je ozna- čena v deklaraciji o naši nevtralnosti, v poudarjanju našega vse globljega pri- jateljstva z vsemi sosedi in neomajno voljo, ohraniti državno ter narodno ne- dotakljivost. Mnogi mislijo, da so neka- teri obrambni koraki, ki jih; je storila in še dela Jugoslavija, kakor delajo tudi druge države, posledica nervozc in strahu pred neizvestnostmi bo- dočnosti, dočim so ti koraki v resnici prva državna in narodna potreba, ki iz- vira prav iz naše dostojanstvene odloč- nosti, ohraniti pridobitve nadčloveških borb in žrtev prejšnjih in sedanjih ro- dov. Samo taka odločnost dviga iz dne- va v naš mednarodni ugled in vzbuja spoštovanje tudi drugih držav ter naro- dov, zlasti tistih, ki so za svoje zedinje- nje ter utrditev morali ter še morajo voditi borbo, ki je zvečine vsebina tudi sedanje vojne.ˮ Mura, zakaj nam to delaš? Mura, zakaj nam delaš toliko kvara? Zakaj se tako besno zaletavaš iz bre- ga v breg? Zakaj nam trgaš in odna- šaš rodovitne njive, lepe ograde in soč- ne senožeti,, kjer bi nam rasla krma in kruh? Zakaj nam ruješ drevje in jih odnašaš s seboj? j Zakaj ne daš miru niti skromnim hi- šam, da se marsikatera mora odmakniti tvoji prehudi razsrjenosti? Zakaj delaš iz kmetov siromake? Zakaj tudi mlinom ne daš miru, ko jim lomiš kumpe, trgaš verige in marsi- katerega vzameš s seboj na nevarno pot? Zakaj že dolga desetletja prekapleš naše prekmurske vasi,, ki si jim že spre- rovala in sprekopala polovico njihove zemlje? Mura, povej nam, zakaj vse to? In Mura bi hlastno, v nezadržani nag- lici odgovorila, kakor da bi dolga leta čakala na ta vprašanja: Napravite mi cementirane stene, med katerimi bom imela udobno strugo, kjer bom neovirano lahko uganjala svoje norčije. Dokler me pa boste dražili sa- mo v vrbovim vejevjem in ustavijali le z vrbovimi perutnicami, posute s kame- njom, ne bom mirovala vekomaj. In vaši mlinarji naj svetijo nedelje in svetke. Naj dajejo zvrhano mero in po- šteno vago, da bo kmet in siromak za- dovoljen s tem, kar mu nameljejo, pa ne bodo več čutili moje upravičene jeze. Ljudje naj si bodo bratje na obeh mo- jih bregovih, da bom vezalje med njimi in ne meja, pa jih bom z ljubeznijo ob- jemala. Tako bi odgovorila Mura, če bi znala po človeško govoriti, tako pa se ji le mudi, mudi, naš kmet pa občutno ško- do trpi... Obmurski kmet. DROBNE VESTI »Jugoslavija ni nastala za zeleno mi- zo, ampak z žrtvami vseh delov državeˮ, je zapisal „Berliner Borsen Zeitung, ki pravi nadalje: „Nobenemu od sosedov Jugoslavije ni na tem, da bi bila Jugo- slavija oslabljena. Interesom sosedov Jugoslavije odgovarja najbolj to, da Ju- goslavija še naprej ohrani svoj čvrsti položaj. Jugoslavija, ki je gospodar naj- važnejših potov, ki vodijo skoz srednjo Evropo na vzhod, predstavlja že od za- četka vojne močan činitelj na Balkanu in potem takem zelo pomenben odpor proti vsem tistim, ki hočejo, da bi se vojna razširila v tem delu Evrope.« Madjarski zunanji minister Bardossy je bil pretekli teden pri Hitlerju. O čem sta se razgovarjala, Javnosti ni znano. Bardossy sam je izjavil le, da ima Nem- čija veliko razumevanji za madjarski narod in da ceni stvarno, stališče Mad- jarske. Italija je slavila 22. letnico odkar je ustanovljen fašizem. Dne 23. marca 1919 leta se je začelo to revulucijonamo gi- banje črnih srajc. Sovjetska zveza in Turčija se zbližu- jeta. Med Turčijo in Sovjetsko zvezo so se začeli diplomatski razgovori, kar je vzbudilo v Evropi pravo presenečenje. Kakšne sadove bodo prinesli ti razgovori bo pokazala bodočnost. Nemški listi pravijo, da so bili na seji belgrajske vlade sprejeti zgodovinski sklepi. Do sedaj so dobili Angleži 3600 letal iz Amerike. Amerika dela za Anglijo z vso paro. Anglija ima sedaj več letal ka- kor kedaj koli poprej. Tako da sedaj razpolaga že z precejšnjimi letalskimi rezervami. V zadnjem času so dali Amerikanci v boj 6 različni i tipov novih letal, ki letijo zelo hitro, daleč in visoko. Amerika je v zadnjih desetih mesecih poslala v Anglijo 3600 letal. 16 000 pa pride v doglednom času. Obenem pa bo v najkrajšem času prodala Angliji 400 novih trgovskih ladij za 500 milijonov dolarjev. Dobro jo je opeharila za devet tiso- čakov. Neka vedeževalka je napovedo- vala neki kmetici iz okolice Čakovca nje- no bodočnost. Vedeževalka je kmetici naročila, naj prinese in položi na mizo ves svoj denar. Res je poiskala denar in položila na mizo lep znesek 9000 din. Ve- deževalka ji je ukazala, da mora zažmi riti med tem pa ji je ona govorila o bo- dočnosti, o sreči in bogastvu, ki jo čaka. Kmetica je morala žmiriti cele tri ure, ker če bi samo enkrat odprla oči, bi se vse njene napovedi preobrnite v zlo. Ko je nazadnje le dprla oči, je videla, da ni bilo v hiši ne vedeževalke in ne denarja. Vse je šlo s spretno sleparko, ki jo za- man iščejo. Do sedaj je bilo potopljene 8 jugoslo- vanskih tovornih parnikov, ki so plo- veli po raznih morjih. Večino teh ladij je doletela nesreča v bližini Gibraltara in v bližini Anglije. Sicer so se te ladje izogibale najbolj nevarnih pasov, toda podmornice se pojavljajo tudi na takih morje, kjer je nihče ne pričakuje. Tre- ba je vedeti, da so naše ladje prevažale blago tudi v tuje države. Zadnjo nedeljo je prispel v Moskvo japonski zunanji minister Macuoka. Kako napadajo nemške podmornice? V sedanji vojni je podmorska vojna proti Angliji tako velika in učinkovita, da An- glija s pomočjo Amerike polaga največjo skrb ravno na brambo pred to nevarno- stjo. Nemške podmornice namreč napa- dajo v jatah. To se pravi, podmornice napadajo tako imenovane konvoje ali sküp trgovskih ladij, ki jih ob straneh spremljajo rušilci in male križarke, ta- ko, kakor jata volkov napade čredo, ki jo verujejo ovčarji. Ako jato podmor- nic vodi drzen poveljnik in, ako je mo- štvo, kakor mora biti, potem tak ne- nadni in nagli napad z vseh strani vedno povzroči v sovražnem konvoju nered in zmedo. Posadka trgovskih brodov iz- gubi glavo, topničari strelajo, ne da bi prav, merili in krmarji nervozno vr- tijo krmilo zdaj na desno,,zdaj na levo. Posadka podmorniške jate mora Seveda jako hitro delati, preden se konvoj ne zave, kakšen je položaj in se začne bra- niti pravilno. „Francija se ne bo uredite in obno vila, če ne bo prav vsak prijel za delo. Lenoba, ki je bila včasih greh, je danes izdajstvo. Goljufati je bilo vedno grdo, danes pa je zločin,ˮ je: zapisal v svoji okrožnici nadškof Toulousa msgr. Satie- ge. „Danes, moramo vsi na delo na po- lje, v delavnico in nikomur ne sme biti več dovoljeno, da bi lenaril.ˮ Pred Križanim. Preveč smo ga navajeni. Že iz detin- skih let je zarisana njegova podoba na zenico naših oči. Kar spomniti se ne moremo, kdaj in kje smo ga prvič videli. In povsod ga srečujemo v hiši, v cerkvi, na polju in gozdovih, na križopotjih in gorskih slemenih in to v različnih obli- kah. Tako nam je postal nekaj vsakda- njega, ne da bi našel poseben odmev v naših dušah. In vedar je križ v vsaj svoji enostav- nosti znak bolečin, bridkosti in smrti — pa tudi znak moči in poguma, znak živ- ljenja. Kot tak nas srečuje v življenju Gospodovom pa tudi v našem življenju. Terni v Jeružalemu, na Pilatovem dvo- rišču, gledaš ogromen kriš. Evangelij pravi, da je moral vojščak, ko je Jezus zakflical na križu: — Žejen sem! natak- niti gobo namočeno s kisom, na trs, da mu jo je podal k listom — ni je mo- gel podati z rokami. Potemtakem je bi- lo daljše, vkumesno bruno kriza, če po- mislimo, da ga je moralo iti, precej tu- di v zemljo,. Vsaj 4—5 metrov dolgo. In da so mogle biti na kriš pribite ro- ke raztegnjene, je moralo imeti prečno bruno približno dva metra. In če vzeme- mo, da sta bila trama vsaj 20 cm široka in debela, potem lahko pomislimo, kak- šno težo je sprejel na sebe razmesarjeni Jezus. In je sam nesel svoj križ ter je šel na kraj, ki se imenuje po hebrejsko Gol- gote. Sam je torej moral nesti svoj tež- ki; križ in to pri belem dnevu, sredi mno- žice skozi ves Jeruzalem... Vojaki so s trombentami klicah skupaj gledalce, brezštevilne truma zasmehujočega ljud- stva je drla za njim. ,Suvali šo ga, tepli, kleti in zasramüvati. Morala je biti to zares prava križev^ pot! Kako pada Gospod pod težkim kri- žem! Kako moči kri, kar je je še ostalo v telesu, to ^očinsko, zakrknjene zem- ljo judovsko! Proti poldnevu prinese Gospod svoj križ na Vrh golgotske vzpetine in tam ga položi na zemljo poleg izkopane ja- me. Krvoloki zgrabijo Kristusa,, z divjo silo potegnejo pred neštetim ljudstvom z njega njegova oblačila, po krvi vsa sprijeta s telesom. Vse rane se zopet odpro, bolečina bičanja se takorekoč obnovi. Krvavoga vržejo na križ. Glejte! Ka- ko raztegujejo po brezčutnem lesu nje- gove roke in noge, da se trgajo kite in žile, da pokajo in uhajajo iz sklepov njegove kosti! * Že stojijo z rabi ji in, žeblji in dvig- njenimi kiadivi: stotnik da povelje — in prične se krvavo grozno delo. Čujte u- darce kladiva, kako odmevajo po Gol- goti! V roke zabijejo žeblje, v tiste pre- blage roke, ki so vse blagoslavljale. Bolečina! Samo pomisliti vse to je strah, kaj šele trpeti. Bilo je ob uri, ko so duhovniki v tem- plju na Moriji klati velikonočna jagnjeta in so izraelski hišni gospodari pritrje- vati vsak svoje jagnje na kol, da bi ga pripraviti za velikonočno jed, ob isti uri je ležal tudi Jezus, to jagnje božje, pribit na lesu križa na Golgoti, da izkr- vavi kot velikonočno jagnje. In zdaj — zdaj zarjovejo zveri v člo- veški podobi, da se skrije sonce v nemi grozi za oblake, divji krik zaženo, da se razlega po okolici doli do Jeruzalema — in dvignejo križ in ga močno zasa- dijo v izkopano jamo; da se strese od bolečine celo razmesarjeno telo, na njem razpeto, da se zatrgajo na žebljih roke in noge, da omedli razbolela prosveta glava — Kristus pa zaječi v silnih mu- kah... Tu stoji zdaj križ, in na njem visi Kralj večne slave, na najsramotejšem kraju, ob najslovesnejšem dnevu vsemu ljudstvu v zgledovanje, pribit na naj- strašnejši način, med dvema razbojni- koma. Zares! Kaj vse ne trpi Gospod, viseč in umirajoč na križu! B. J. 27. marca 1941 NOVINE 3 Po Slovenski Krajini ZARAZUMELI STA POTREBO ČASA. K n a r Ana, roj. Kleis, doma iz Se- beborec je poslala 1100 din podpore za tiskarno sv. Družine in to brez kake prošnje. Prvi je napravil to plemenito gesto dekan Krantz Jožef, ki je istotako poslal 1000 din podpore za tis- karno. Oba darovnika sta uvidela potre- bo časa in razumela želijo sv. očeta, naj se podpira katoliški tisk. Kajti podpira- nje katoliške tiskarne je podpiranje ka- toliškega tiska. Zmotne blodnje današ- njega sveta, ki črpa svoje zmote v prvi vrsti iz slabega časopisja, je možno o- mejiti in za vreti le na ta način, da krep- ko podpremo katoliški tisk in njegovo delavnico — katoliško tiskarno., Pri vseh drugih narodili, kakor tudi posebej še pri slovenskem narodu, so že zdavnaj sprevideli, kaj pomeni dober tisk in katoliška tiskarna. Zato so Slo- venci oboje podprli z odprtimi rokami. In sadovi te podpore so bogati in vidili: v Sloveniji onstran Mure noben list ni tako razširjen, kakor katoliški in no- bena tiskarna ni v toliki meri obložena z delom in to z delom za vsestransko korist in zveličanje duš, kakor katoliške tiskarne. Tudi Predkratkim otvorjena tiskarna frančiškanov na Rocnem pri Ljubljani uživa bogato naklonjenost dobrih duš, ki jim pomagajo s svojimi darovi iz- plačevati naročene stroje. Naj nam ne zamerila naša dva ple- menita darovnika, da njim, na tihem po- klonjeni dar spravijamo na beli dan. Sili nas k temu globoka hvaležnost in pa veselje, ki napoljujejo vse dobre du- še, ko vidijo skromna, a v sebičnosti bogata srca, ki skušajo zajeziti povodenj slabih časopisov z bogatimi podporami za dober tisk in katoliške tiskarne. Bog po- vrni obema darovnikoma za v božjo čast in zveličanje duš poklonjeni dar! Upravni odbor , zadruge „Tiskarne sv. Družineˮ KLEKL JOŽEF, t. č. predsednik. Osebne vesti. Diplomirala sta. na pra- vili fakulteti ljubljanske univerze g. Joško Cigan, doma iz Črensovcev in g. Ignac Kranjec, doma izde- lane. G. Cigan je brat Franca Cigana, salezijanskoga duhovnika v Ljubljani, g. Kranjec pa je brat pisatelja Miška Kra- njeca. — Čestitamo! Tudi v Soboto se je prismejala sréča. Glavno nagrado pri žrebanju (srečka- nju) knjižnih nagrad Mohorjeve Družbe v Celju, je prisodila sreča g. Š kara- b o t u Francu, iz Sobote. Dobil je knjig za 2500 din. Med drugimi so še dobili: Preč. g. Ivan Camplin, provizor v G. Petrovcih, knjig za 250 din, Marti- nišče v Soboti, knjig za 200 din, Karel D e r k a č, akademik iz Cankove, knjig za 50 din, preč. g. Miška Jerič, ekspozit v Küzmi, knjig za 50 din. Knji- ge si smejo nagrajeni izbrati po želji. V Soboti se je začela živahna gradbe- ne sezona. Novo šolsko poslopje bo kma- lu dobilo streho. Tudi železničari ure- jajo na Radgonski cesti svojo stanovanj- sko hišo in bo kmalu pripravna za vse- litev. Tudi dvonastropna hiša advokata Bajleca bo kmalu dograjena. Smrt godbenika v Soboti. V Soboti je umrl Mitkovič Ludvik, znani muzi- kant v Soboti. Na zadnji poti ga je spremljala godba Baranja. Zapušča svoji ženi petero nepreskrbljenih otrok. Naj v miru počiva — ostalim naše sožalje! V Soboti so ustanovili poleg že obsto- ječe Osrednje zadruge novo Gospodar- sko Zadrugo pod vodstvom g. Žižka, po- sestnika in župana v Bogojini, i Nova za- druga je že registrirana in bo v krat- kem začela poslovati. Pravijo, da ima zadruga pol milijona dinarjev, obratnega kapitala. Misijon v Lendavi. Od 30. marca do 6. aprila se bo vršil v Lendavi misijon, ki ga bodo vodili Salezijanci. — V istem času od 30. marca do 2. aprila bodo imeli tudi na Hotizi tridnevnico, ki jo bo vodil preč. g.. Lovrenčič, salezijanec v Soboti. Želimo vsem lendavskim far- nikom in Hotižancem, da jim ta notra- nje prenovitev in poglobitev prinese res- ničen notranji mir, ki ga je zunaj v svetu tako malo. Povodnji v Lendavi. Kakor lanske, ta- ko so tudi letošnje poplave napravile v lendavski; okolici ogromno škodo. Vode so se zbrale iz vseh krajev in ker niso imele odteka, so se potem razlile po ro- dovitnem polju in -povzročile našemu kmetu veliko škodo. Oblasti bi mogle že nekaj ukreniti proti tem občutnim ne- zgodam, včasih bi bilo pač le kakih manjših popravil potrebno in bi bilo precej pomagano. Stari ljudje pripove- dujejo, da je bilo nekdaj drugače. Tako je bil velik most, ki ni oviral odteka vode, a sedaj le majhen mostiček, ki so ga tako dolgo delali, še dalj pa poprav- ljali. Mimoidoči se nadalje radovedno sprašujejo, zakaj neki so na Črncu za- pornice, ki ovirajo odtek vode in tako na umeten način še delajo več škode. Kaj, ali ne bi bilo mogoče pozimi in ob času poplave odstraniti jih, ob času kopalne sezone, če so že tako nujno potrebne, bi pa jih lahko postavili nazaj. — Veliko kvari tudi to, da Ledava, Mura in Črnec niso regulirani. Tako pa poplava dela v tem delu vsako leto večmilijonsko ško- do. Treba bo na vsak način začeti čim- prej z regulacijo teh vod. Na ta način bi bilo zaposlenih dosti našega delavstva, ki mu ne bi bilo treba iti v tujino. Od tega bi imelo naše ljudstvo trojno ko- rist: voda bi se ne več razlivala po po- ljih.siromašni in najpotrebnejši ljudje bi prišli do zaslužka ter ostali na ta način doma na svoji zemlji. Iz jeze zažgal oslico slame. Neki 60 letni kmet, doma iz Šalovec, je bil ne- kaj jezen na svojega soseda. Neki večer se je pa napil in ko se je vračal do- mov, je zavil na sosedovo dvorišče, tam prižgal vžigalice in jo vtaknil v slamo. Nato, pa jo je mislil odkurili, toda deč- ki, ki so ravno prišli po cesti, so mu to preprečili. Najbrž bi nastala zelo velika škoda, če ne bi ti dečki takoj pogasili ogenj. Smrt matere številne drüžine. Dne 18. marca 1941. so v Krogu odnesli k več- nemu počitku 77 letno Hegedüš Tre- zo. Pokojna je bila mati, enajsterih ot- rok, izmed katerih so trije umrli že v detinskih letih, a ostalih osem, 5 sinov in 3 hčerke, je vzgojila v pravem katoli- škem duhu, da so danes ponos družine. Sama je bila vzgledna katoličanka in vzorna tretjerednica. Bila je tiha in mi- roljubna po svoji naravi, a tem bolj de- lavna. Saj jo je kar zanimivo bilo gle- dati, kako je v času, ko so še bili njeni otroci nedorasli, krepko pomagala svo- jemu možu kovaču nabijati po nakova- lu. Kakor dobro izvežban pomočnik je vihtela kladivo. Naj ji sveti večna luč — ostalim pa naše sožalje! Župnijski urad v Pertoči se toplo za- hvaljuje banu dr. N a t l a č e n u za pod- poro v znesku 4000 din, ki jo je naklonti za zidanje, nove cerkve. Velikonočno počitnice za vse šole bo- do po odredbi prosvetnega ministra dr. Kreka trajale od 10. do vključno 22. aprila. Glas iz kmetskih vrst. Sedaj, ko se je začelo sprotolešnje delo na poljih, je šlo tudi mnogo vprežne živine v obram- bo naših mejah. Da ne bi nujna spro- tolešnja dela po njivah zelo zastala, pro- sijo posestniki konjev, naj občinske u- prave uredijo nekako tako, da bi jim kravarji pomagali orati po njivah. S tem lepo pokažemo svojo zrelo kmetsko za- vest in skupnost, da razumemo drug drugega in skupna nevarnost rodi skup- no pomoč. Žrtvujmo se za svobodo in neokrnjenost naše zemlje vsi! Pred nekaj dnevi so zalotile naše obla- sti neke tihotapce. Pri lej priliki je bil eden od njih lažje poškodovan Pri drugi priliki so pa odkrili neko prav pretkano tihotapkinja zaharina, ki je svoj obrt dosedaj mirno vršila. Celo v Mariboru in Ljubljani so jo že dobro poznali. Tudi v Zagrebu je imela svoje postojanke, kamor je nosila svojim od- jemalcem tihotapsko blago. Dobili so jo baje nekje na potu, ko je ravno hotela svojo trgovino razpresti. Doma so ji vse premetati, ker pa drugega nso našli kot samo okrog 30.000 Din, 30 sedaj stalno na preži, če bi kaj zapazili sumljivega. ZADNJE MINUTE... Dne 25. marca popoldne ob pol treh je bila na Dunaju v dvorcu „Belvedere“ podpisana pogodba med Jugoslavijo in dr- žavami osišča. Zastopnika Ju- goslavije ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič in zunanji min. dr. Cincar Markovič sta podpisala pristop Jugoslavije k trojni zvezi. V tej pogodbi je dala nemška vlada Jugoslaviji jamstvo, da bo vedno spoštovana neodvisnost in ozemeljsko nedo- takljivost in se obenem obvezati, da ne bo Nemčija, ne Italija nikdar zahtevali od Jugoslavije prehodo ali prevoza svojih čet preko jugoslovanskega držav- nega ozemlja. Grajski kino v M. Soboti V četrtek, petek in v soboto ob obič. urah in v nedeljo ob (znižanih cenah) ob 11. uri 15 min. Drama „OTROK LJUBEZNIˮ HILDE KRAHL V mongolski stepi se odigra usoda lepe Anje . . . V nedeljo, pondeljek in t o r e k ob običajnih urah Češki velefilm „Ljudje na ledeni ploščiˮ František Smolnik, Jan Bohač LIDA BEAROVA V filmu, ki je posnet po romanu V. Werner „LIDE NA KRE* sodeluje tudi naš rojak Zvonimir Rogoz! Razpetje stoletja, človeštvo v pre- pad ... ustavite ledeno ploščo... S... O... S..., Dodatki: Kulturni filmi, risana šala in „Ufaˮ ali „Fox-ov“ tednik! Razpisano je mesto blagajnika na veleposestvu v Beltincih za 1. august 1941. Obširne prošnje s prepisi spričeval in priporočili je poslati na upravo Veleposestva v Beltincih. KAJ PRAVITE? Hodil sem na božjo pot na Brezje pa sem se mimogrede okrepčal v gostilni. In kaj sem videl? Videl sem na steni na vidnem mestu napis: Ne preklinjaj! Hodil sem tudi po Štajerskem in sem videl v gostilnah napis: Prepovedano je preklinjati in nespodobno govoriti!. In pri nas? Po naših gostilnah pa sem videl le napise: Prepovedano je pljüvali po tleh! Kaj menite g. urednik? Kateri napis je bolj važen. ? * I Na sedeža lendavskega sreza sem vi- del zopet nekaj drugega. Tudi tam so bili po stenah nalepljeni napisi. Bili so to javni pozivi prebivalstvu, naj bo pre- vidno in čuječe pred raznimi špijoni, ki hočejo škodovati naši državi. Toda prek teh pozivov so bili nalepljeni razglasi o živinskih sejmih. Kaj mislite g. urednik, ali je kupčija s svinjami večja vrednota kakor pa na- rodna trdnost in varnost?. RADIO-APARATI z dvoletnim jamstvom KOLESA DIAMANT MOTORNA KOLESA in ostale znamke DKW, Zündapp, NSU PISALNI STROJI URANIA ŠIVALNI STROJI od Din 2.500 Pri NEMEC J. MURSKA SOBOTA Ugodni odplačili pogoji Smrt vzgledne katoliške matere in žene širitelja „Novin“. Po večmesečni mučili bolezni, ki jo je z vdanostjo prenašala ter previdena s sv. zakramenti, je zapüstila 27. febru- arja solzno dolino in se preselila v do- movino sreče in blaženosti Ana Bakan, vzorna mati svojim otrokom in blaga že- na svojemu možu v Dokležovja Hudo je otroku pri srcu ob zavesti, da nima več najdražjega kar premore zemlja, da nima več matere... Kako prazno je takrat pri hiši, odkar ni več nje — drage matere. Vse je tako pusto in zapuščeno, kamor koli se človek ozre, povsod nekaj manjka, šele sedaj se za- vedamo, kaj nam je bila, mati in kaj smo z njo izgubil!! Ko je ležala na mrtvaškem odru s sklenjenimi rokami, s smehom na ustih — kot vedno v življenju — se je vsem zdelo, da je vsled utrujenosti le začasno zaspala, da bodo potem, ko se bo odpo- čüa in prebudüa, zopet zaslišali njene besede, da bodo zopet videli njen mili pogled, ljübeznivi smehljaj. A zaman so čakali na vse to, kajti ustnice se niso zganile, oči se niso odprle, roka se ni dvignila, da bi še enkrat blagoslova svojo drüžino. — Prišli so pogrebci, jo položili v borno krsto — še en pogled na njo, še zadnji poljub na njeno mrzlo če- lo — in krsta se je za vedno zaprla... Zapustila je svoje ljube otroke, za- pustila svojega blagega in zvestoga mo- ža Jožefa, s katerim je preživela v sreč- nem zakonu 52 leti in dočakala lepo sta- rost 67 let!— Sam dobri Bog ve, koliko žalosti in trpljenja je morala prestati v teh letih, ki ji je božja previdnost na- menila! Toda videli so vsi, da je znala vse, karkoli jim je Bog poslal, sprejeti vdana v voljo božjo. Čestokrat je vzpodbujala; druge in sa- mo sebe z besedami „Naj se zgodi volja božja!ˮ To je büo njeno geslo v življe- nju in tudi v njeni bolezni. Tudi tedaj, ko je trpela neznosne bolečine in ji jih niso mogli olajšati, so njene ustnice vedno ponavljam „Naj se zgodi; volja božja!ˮ In ka se je bližala zadnja ura je držala v rokah sv. razpelo, ga nepre- stano poljubljala in neštetokrat! ponav- ljala „Jezus, Ti si toliko topel za me, jaz pa tako malo trpim za Teˮ.;i— Res- ničen je pregovor: „Kakršno življenje, taks smrt!ˮ — Lepo je bilo njeno živ- ljenje, lepa je bila tudi njena smrt! Težko je pri srcu vsem, ki so jo poz- nali, da je za vselej odšla od nas. Pa ne samo domačim in sorodnikom, ampak tudi revežem, katerim je bila res prav skrbna mati in velika dobrotnica. „Kdo bo sedaj skrbel za nas, kdo nam bo po- magal, so govorili siromaki ob njenem mrtvaškam odru. Za vsakogar je imela lepo besedo, vsakomur je rada poma- gala, ki jo je prosil pomoč. Na zadnji poti jo je spremljalo veli- ko števüo sorodnikov, prijateljev in znancev. Nepopisna žalost je navdajala zlasti srca njenih otrok, ko so se morali posloviti od groba in se vrniti domov brez nje — svoje matere... Njeno telo počiva v hladni zemlji, a svetel vzgled njenega krščanskega živ- ljenja sveti osirotelim otrokom in možu. Naj v miru božjem počiva in čuva nad svojo družino — ostalim pa naše so- žalje! Op. ur. Pokojna Ana Bakan je bila vneta širiteljica naših listov in mati preč. gospoda Ivana Bakana, salezijanskoga duhovnika. Bila je operirana na nogi, a jo je čez pol leta zadela kap. Bila je tretjerednica in goreča častilka Matere božje. Saj so v njeni domači hiši in na polju pri delu vedno odmevala Marijine pesmi in pri tem so ji pridno pomagale njene hčerke. — Če je, mogla, je šla vsak dan k maši, če pa sama ni mogla, je poslala enega izmed domačih, da iz- kaže ljubezen do evharističnega Kristu- sa. Njeno srce ni poznalo hinavščine in svaje in noben siromak ni odšel praznih rok od njene hiše. Čudovito je znala tu- di vsakega potolažiti, kdor je prišel k njej po nasvet. Zato je razumljivo, da jo je velika množica ljudi sprevajala na zadnji poti, ne samo domači farniki, am- pak tudi drugi. Sv. mašo je daroval njen sin Ivan, obredne molitve pa so opravili razen domačega g. kaplana, še ravnatelj „Martiniščaˮ v Soboti g. Vogrin, rav- natelj „Marijaniščaˮ v Veržeju g. Kuk v spremstvu prefekta ter domačina — klerika. — Tudi zastopnica Marijine dru- žbe G. D. se je lepo poslovüa od nje, zlasti pa se je privabilo solze v oči gen- ljivo slovo šol. upr. g. Špragerja. Naj ji bo Bog bogati plačnik za ves trud, ki ga je imela pri širjenju naših listov! 4 NOVINE 27. marca 1941 Nalezljiva ohromelost svinj. Ministrstvo poljedelstva je na osnovi čl. 2 odst. 2 in čl. 113 zakona o zatira- nju živalskih kužnih bolezni z dne 14. junija 1928. izdalo odredbo o postopa- nju, da se zatre širjenje „nalezljive o- hromelosti svinjˮ, ki se je pojavila v dravski banovini. Ta odredba se nahaja v Službenih novinah od 15. februarja 1941. št. 36.-XVm in je stopila istega dne tudi v veljavo. Ta bolezen se mora na podlagi prej o- menjene odredbe javiti oblastem kakor na primer: slinavka in parkljevka, stek- lina, svinjska kuga itd. Vsakdo, kdor se po tem ne ravna, se bo kaznoval v smi- slu zakona o odvračanju in zatiranju ži- valskih bolezni. Imenovana Svinjska bolezen prej v tukajšnjih krajih še ni obstojala in še ni v Slov. Krajini nikjer pojavila. V zadnjih tednih se je pa pojavila tudi tu- di tukaj in je napravila mnogo škode. Bolezen je večinoma neozdravljiva in tu- di ni doslej nobenih zanesljivih sredstev, da se prepreči obolenje zdravih prašičev. Zato je potrebno, da se vsako sumljivo obolenje svinj javi oblasti, da bode isto izdalo odredbe, da se bolezen ne bode širila. Znaki bolezni so sledeči: svinja pre- neha z žrenjem, hodi napeto, potem oh- rani na eno ali dve nogi, kasneje navad- no na obe zadnji nogi in sedi ter se le s težavo malo vzdigne. Potem popolno- ma ohromi in v 6—8 dneh navadno po- gine. Pogled je bister, vročine navadno ni. Klanje teh svinj brez predhodnega dovoljenja oblasti je strogo prepoveda- no, ker se tudi z mesom ta nevarna bo- lezen raznaša. Kadar odredi država pri- silno klanje, se pripozna lastniku živali (zaklanih) primerna odškodnina, ako je bolezen pravočasno prijavil in postopal po zakonu. Raznaša se pa tudi z gnojem, hrano, pomijami, strojačih, ciganih, na- kupovalcih. Zato se svetuje, da vsem na- štetim osebam dostop do svinj prepove. V slučaju pa, da obstoji sum, da se je bolezen Pojavila, se mora to javiti ob- lasti, občina mora dostop do dvorca ta- koj prepovedati in Sresko načelstva bo- de po svojem veterinarju izdalo vse po trebne odredbe na licu mesta. Pri tem morajo sodelovati občine. Sreski načelnik: Dr. Bratina, s. r. RAZŠIRJAJTE IN PODPIRAJTE „NOVINEˮ! Vsem častilcem sv. Jožefa. Mesec marc je posvečen Ijubeznivemu in mogočnemu nebeškemu zaščitniku sv. Jožefu, ki je varuh naše domovine, za- vetnik naših družin in posebni pomočnik za zadnjo uro. V Ljubljani se, kakor znano, v njegovem glavnem svetišča na Poganah, pravkar postavlja mogočen kamnit spominski oltar s posebnim na- menom, da bi sv. Jožef nas in našo do- movino obvaroval vojne in drugih nes- reč. To delo sta priporočila oba Sloven- ska škofa, ljubljanski in lavantinski, in sv. Jožef nam je doslej čüdovito izkazal svojo pomoč. Odzvalo se je že mnogo dobrotnikov in podpornikov, ki so s svojimi velikoduš- nimi daroví omogočiti začetek toga ve- ličastnoga dela. Vendar še ni zbrana vsa potrebna vsota. Obračamo se na vse častilce in častni- ke sv. Jožefa, posebej še na One, ki no- sijo njegovo ime, z vljudno prošnjo, da bi nam pomagali s svojimi plemenitimi dar ovi to lepo delo na čast sv. Jožefa srečno dovršiti. Vsak, tudi najmanjši dar bo hvaležno sprejet. Sv. Jožef, nebeški Zakladničar, ne bo nikomur ostal dolžan. *u Ker so pa stroški za tako monumen- talno delo, ki bo imelo trajno vrednost, zelo veliki, vabimo imovitejše darovalce tudi k večjim prispevkom, in Sicer: 1. dobrotniki so tisti, ki prispevajo Vsaj 500 din; 2. podporniki, ki darüjejo po 1000 din, bodo vpisani v posebno spo- minsko knjigo, ki se bo hranila v sve- tišča sv. Jožefa; 3. ustanovitelj! so tisti, ki darüjejo Vsaj 10.000 din in bodo njih iména vklesana z zlatimi črkami v mar- mornata ploščo pri novem oltarju. Pri- pevki se lahko darüjejo tudi v mesečnih obrokih. Vsi darovi naj se oddajo pri cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani ali v samostana oo. jezuitov (Zrinjskega cesta 9). Po po- šti pa naj se pošilajo po poštni nakazni- ci (ki se dobi na vsaki pošti) na Ček. račun št. 17.969 in naslov: Cerkev sv. Jožefa v Ljubljani. Vsi darüvalci bodo deležni poleg po- moči sv. Jožefa še obilnih molitev in sv. daritev, ki se bodo opravljale pri novem oltarju in v svetišča sv. Jožefa. Akcijski odbor in predstojništvo cerkve , sv. Jožefa v Ljubljani , Pošta Klara Fujs, Otovci, p. Mačkovci. Na letos še ostalo 2.50 din. Tako si še dolž- na za letos 4.50 din. Gomboc Janez , Ve- česlavci. Vaši hčeri Mariji smo pošiljali Novine do konca 1940. Za letos ni ostalo nič. Žalik Ana, Golnik - zdravilišče. Lan- sko leto plačano vse. Na letos je ostalo 50 din. Doplačati je še 10 din. Farkaš Terezija, Strehovci. Naslov, ki ga želite, nimamo tu. Mogoče ga ima g. Klekl v Črensovcih. Obrnite se do njih. DVE BEČI STA ZELO VAŽNI... Pri zavarovanju »Karitas« igrata dve reči zelo veliko vlogo, in Sicer: 1. sta- rost, 2. mesečna premija. Glejmo sta- rost! Če se n. pr. zavarujeta 25 letna in 55 letna oseba in vsaka plačüje mesečno 10 din, znaša zavarovalna vsota pri prvi 5160 din, pri drugi pa samo 1580 din. — Z mesečno premijo pa je takole: če n. pr. plačüje 35 letna oseba mesečno 15 din, je zavarvana za 5520 din, ako pla- čüje mesečno 25 din, je žavarovna za 9700 din, če pa plačüje mesečno 50 din, je zavarovana za 18.400 din, — Obrnite se čimprej na zastopnka »Karitas« ali na Vodstvo »Karitas« (Maribor, Orožno- va 8) in se zavarujte! Prekosnice V šoli. . Vučiteo: »Kelko je tri menje tri?« Jo- žek je jeklao, ,pa ne mogeo odgovoriti. Vučiteo: »No, če imaš v žepi 3 dinare pa je zgübiš, ka te ešče maš v žepi? »Lüknjo«, se je odrezao mali preíriga- hec. „ Kde je Sobota? ˮ , Vučiteo je pitao Markeca: »Kde je So- bota?« —Markec:.‘»Poleg Rakičana, kde se moj brat vči za kmeta«. - »No, dobro! Žilo pa mi povej, kl3 je Rakičan? — »Rakičan je pa poleg Sobote«. — Vuči- teo. „Dobro, kde sta Rnr.ča í pa Sobo- ta?ˮ — Markec: „E Idti poleg ovogaˮ. Plivanoš pa Cigan. Plivanoš so se pelali po cesti. Proti je prišeo Cigan. Že ozdaleč je kričao: „Gospon plivanoš, naj se ga le ognejo! Ovači do ga vidili, ka se zgodi!ˮˮ Pli- vanoš se cigana na velici ognejo; kda pa so bili že mimo njega, so ga pitali: ‘„Cigan, ka bi se zgodilo, či se ti ne bi ogno?ˮ Cigan : »Prosim lepo zlati gospon plivanoš, te bi se ga jaz ogno". Ne pozabite, da imam v največji izbiri in stalno v zalogi radioaoarate najboljših znamk šivalne stroje pisarne stroje kolesa in gutne še vse do nizki ceni ŠTIVAN ERNEST Murska Sobota Telefon Štev. 39. Osrednja kmetijska blagovna Zadru g a v MURSKI SOBOTI Kupuje po najvišjih dnevnih cenah vse poljske pridelke, krompir, živino, svinje, nabavlja za svo- je člane in članice zadruge vse kmetij- sko orodje, umetna gnojila, cement, ap- no, stavbni les, deske, late in vse lesna izdelke. VEČJO KOLIČINO lepega sena dobite na. župnišči! pri Sv. Sebeščana Ne odlašajte! Zamenjajte Vaše staro kolo za novo znamke: „MIELE“, „PRÉSTO,ˮ „TORPEDOˮ in dr. MOTORJE „A R D I Eˮ Vse dele za kolesa, šivalne stroje „Köhler“, „Matador“, radio aparate „Tefag“, nove in rabljene, igračke vseh vrst kovčege, torbice in denarnice nudi najcenejše Fink Leopoldina M. SOBOTA Aleksandrova 23 MATIJA MALEŠIČ: Kruh POVEST SLOVENSKE KRAJINE „Ne, ne!ˮ Ilonka naglo in odločno dvi- gne glavo in pogleda sodniku v oči. „Sa- mo pravici hočem pomagati! Ivan je res po nedolžnem zaprt. Ivan ni zažgali.ˮ „Veste, da morate pred Sodnikom go- voriti samo golo in čisto resnico? Ali bi prisegli, da je bilo vse tako, kakor ste mi povedali?ˮ „Stokrat, ne enkrat prisežem! Ivan ni kriv!ˮ „Kdo ga je še videl, da je ves popol- dan in ves večer spal ?ˮ „Moja mati že! Da bi ga kdo drugi vi- del, ne vem. Mati čakajo pred vrati, če meni ne verjamete...ˮ „Helena Šiftar starejša!ˮ Vsa iz sebe je Šiftarka. Še nikdar ni Bila pri sodišču. Jezi se na Ilonko, hudu- je se na Ivana, ki je kriv vseh teh zmeš njav in potov in sitnosti. Ali požiga, ne, požiga pa ni kriv! Kakršen je, je: vihra, trma, zaletel, kalivec miru med sosedi, kalivec miru med sosedi, kalivec Ilon- kinega miru — požigavec pa ni, priseže pred živim Bogom priseže — dasi ni še nikdar' prisegla, — da Ritoperjeve hiše ni zažgal Sukičev Ivan. Ni mogel zažgati spal je ves popoldan. Videla ga je. Sodnik narekuje pisarju. Ritoper si grize nehote na prstih desne roke in nemirno blodi s pogledi po sobi. Ivan ujame Ilonko za roko, ko se po podpisu plaho umika od sodnikove mize in ne ve, kam bi stopila. „Ne izpustim te več! Nikdar! Nikdar! Ali pa res zažgem vso vas, da jne zdig- nejo na vislice...ˮ „Ti... Ti!ˮ Stiska mu Ilonka roko, boječe mu jo stiska, krepko mu jo stiska, ko da se boji, da ji jo izmakne. „Ilonkaˮ Šiftarka krikne, ko odloži peresnik in vidi, kaj počenja hčerka, „Ne morem drugače! O, kaj sem pre- trpela! ... Koliko prejokala...ˮ „Iluška zlata! Moja .,.ˮ „Gospod sodnik, pomagajte mi! To... to ne more, ne sme biti...ˮ Sodnik zmaje z glavo. Za hip izgine iz oči vsa strogost. „O tem, Šiftarka,i ni- mam pravice soditi...ˮ „Če pa ne sme, ne more biti.ˮ Ko obu- pana je Šiftarka. Bega z očmi po sobi, ko da išče pomoči in zaveznika. Pa ji sam sodnik odreka pomoč. Toda govore ji Verenovi pogledi: „Vidiš, to je ljube- zen! Kaj bi branila! Tolika ljubezen ko je njiju, ko je Ivanova! Med poljske de- lavce pojde radi nje! Glej, a mu bo slaj- ši kruh, z ljubeznijo pridobljen in za lju- bezen prigaran, ko očetov kruh. Kaj mo- reš proti taki,ljubézni?ˮ Pa vstaja še v žalostnih Andraževih očeh iskrica vese- lja, ko vidi Ivanovo veselje. Pa si še Ča- sar suka brke ko v pritrjevanju. Le Ri- toper si grize, grize nohte in gleda na- peto na sodnika, dopušča, da se pred njim držita za roke. Ne, iz Ritoperjevih oči pa noče pritr- ditve, od njega noče pomoči. —- „Potep je Geza, poniglav in domišljav in hudoben. Ciganska kri je v njem, pa se je bahal, da je baronska, celo gro- fovska ...ˮ „Ritoper, žaliti tudi osumljenca nima- te pravice.ˮ „Ali imam sploh kako pravico? Zasli- šujete, zaslišujete in sprašujete jih, na- klepečejo Vam, kar se jim poljubi, ver- jamete jim...ˮ „Ritoper! Pazite na svoje besede!ˮ „Vi pazite na moje bolj ko na druge. Saj to je tako, ko da stojim kot osum- ljenec pred vami, ne kot priča ...ˮ „Če mislite...ˮ meni sodnik in ga gleda. „Tepček je mislil...ˮ Geza plane proti Ritoperju. Sluga se vrže med njiju in zgrabi Gezo za vrat. „Geza Horvat!ˮ Sodnik udari s spi- som po mizi. „Če jim sami dajete potuho ...ˮ se o- bregne Ritoper ob sodnika. Vse kipi po njem. Neprijazno in ostro ga gleda sod- nik, dopušča, da govore o njem, kar jim pride na jezik. Pa je bil pri proslavi, ko je zavihral zeleni smrekov vršiček na slemenu nove hiše. Ko da še nikdar ni videl Ritoperja, ko da, ni tedaj pil njego- vega vina, užival njegovega gostoljubja, plesat po godbi, ki jo je plačal Ritoper Cinca, menca, preobrača besede. »Ritoper, za to besedo,boste odgovar- jali!« »Četudi! Ali še kaj želite danes od mene?« j j: Sodnik pomolči in gleda Ritoperja. Ne klone palir in ne povest oči, ne skriva svoje nejevolje. ( »Dokaže za krivdo Geze Horvata in Mikloša Horvata...« »Če je kateri teh, ki ste jih zaprli, za- žgal, potem je zažgal Horvat. Da mu je pomagal Geza ob svoji ciganski krvi, ni Čudno...« t »Ritoper, dokaze, dokaze za trditev!« »Dokaze! Nisem študiral prava. Vem le, kar mi pravi moja pamet in srce.« »Kaj ima Ritoper tudi srce.« vpraša glasno Horvat Verena. »Indiciji, indiciji, posredni dokazi...« pošepeče Časar Ritoperju. V Ritoperju se pa küha jeza in ne po \ sluša časarja. »Mene körite za vsako \ besedi«)! Kar je rekel sedaj Horvat Ve- ; renu, to ste prespali.« „Ritoper, vaših obreganj in opazk sem sit!ˮ „Jaz pa zasliševanja, ki ne vodi nika- mor ..ˮ Sodnik udari s pestjo po miri, da črnilnik in spis. Ritoper se strezne, Časar ga sune s komolcem. Sodnik korači po sobi, ko da se hoče pomiriti. Tišina je v sobi, ko pred izrekom ost- re, nepričakováno sodbe. Nihče si pa ne upa gledati sodniku v obraz. Sodnik sede za mizo, Pobrška po spi- . su in reče hladno, mirno,in strogo urad no: „Izjava Sotličkina se glasi, da je za žgala; priznala je sicer javno in pred mnogimi pričami; ali žena je nora in je v norišnici. Vseh petero osumljencev kri vdo odločno zanika; Veren in Sukič sta dokazala svoj alibi; tudi zoper ostale tri , ni neposrednih dokazov; nevarnosti, da bi se med seboj pogovoriti, kako bi se i. zagovarjali, ni...ˮ „Tako! Moje pogorišče bo nemašče- vano!ˮ „Ritoper priča ste! Poklical sem vas, da poveste, da dokažete...ˮ „Kaj mi pomore pričevanje! Hišo mi postavite tako, kakor jé bila... ˮ „Do besede moram pomagati pravici Pravica tem osumljencem — pravica Vam in Vašemu imetju! Ako nimate do- kazov ...ˮ „Kaj ni pogorišče dovoljni dokaz? Kaj hočete še več od mene ?ˮ „Dokazov za krivdo od obeh Horvatov in Andraša, če mislite, da so krivi...ˮ (V drugo naprej.) Tiskarna sv. Družine v M. Soboti : Klekl Jožef, župn. v p. Izdaja:Katoliško tiskovno drüštvo v Slov. Krajini Urejuje: Matija Balažic