280. številka. Ljubljana, v sredo 7. decembra 1904. XXXVII. leto *v«cor, isima cedene m pnunflc*, cer vena po poitt prejemati aa avalro-ogrska (Moto aa vse loto ■ K, aa pol lata 18 K, aa četrt leta 8 R 60 h, aa eden mesec n R 30 t Za Ljubljano • posiijanjen na dota m vse teto 24 K sa po j lete 18 K. aa fietrt leta 0 K, aa eden meeeo 8 K. Kdor hodi aam ponj, plača aa tae leto 29 K, ae pol lete U K, aa Četrt leta I K BO h, aa eden meeeo 1 K 90 h Za tuj« deiaia toliki ječ, koMaror masa poštnina. - Na naroCbe brea istodobne vposiljatve naročnino ae ne ozira — Za oznanila bo plačuje od peteroetopne petitvrete po 18 b, ce ae oznanilo enkrat tiska, po 10 h. če se dvakrat, m po 8 h, os «a trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj as iavoltf trankovati — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in uprevnlstvo je v Knaflovib olicata flt. o, in sicer uredništvo v I. nadstropja, apravnifitvo pa v pritličju - Dpravnistvu naj ae blago vo i jo pošiljati naročnine, reklamacije, oananfla, t j. administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon fit. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna'1 telefon St. 8&. Zaradi praznika izide prihodnji list v petek, 9. decembra 1904. Najnovejša kapneinada. K i je ljubljanski akof dočital sobotno nadaljevanje natega listka »Konklave leta 1903«, je sedel za mizo in spisal na adreso dr. Ivana T-vč*rja kot odgovornega urednika »Slov. Naroda« naslednje pismo: V Ljubljani, 3. deo. 1904. Gospod Doktor! Kako dolgo boste Se nadaljevali neresnične »n obrekljive feljetone pod naslovom »K^nklave« ? Skoraj nemo« r- m naisht', da resnice ne veste ali rečete v, d t:, še mani pa morem mi Elit^ da verfoma in nalašč deloma obrekujeta, deloma resnico napačno zavijat* n iz nje spako napravljate. Pohujšanja ste že mnogo napravili, vero mnogim omajali, cerkvene dolžnosti mnog m pristudili: aa vse to ste vi odgovorni pred večnim aod ni ki m Sodeč po »Narodu«, ki je Vaš list, bi trdil, da ste vero ne le v Kristusa, ampak celo v Boga samega ie p^ polnem* zavrgli; toda raanica le ostane: je Bog v nebesih, ki nas hoče po Sinu Svojem Kristusu v k a-tohdk! cerkvi izveliČati in gorje onemu, ki je po lastni krivdi resnico izgubil in zašel na pota zmotnjave in še bolj srn rje onemu, ki je postal apostel zmot, v katere s&gš* ves svet zaplesti! Tul za Vas pride zadnja ura; tumo! Vera je dandanes samo ie orožje za politične boje; cerkve, spovedmee, zakramenti, vse služi samo še zato, da dobi duhovščina posvetno ob ast v roke. Proti temu pa se bomo vedno borili, ker zahteva to korist in prihodnost slovenskega naroda, in zato bomo tudi v prihodnje cerk?i, njeni preteklosti in njeni sedanjosti posvečevali ti&to pozornost, kot doslej. Ce hočejo šfccf in njegovi duhovniki, naj se jih psr domra, naj ee ne bavimo z mihovimi zadevami, petem more ji pr des m skrbeti, da ne bo vzrokov za to, skrbe naj, da se p vrnejo pred altar in da bo vera zopet religija in ne samo s plaščem svetosti o p r e m l j e n o s r e d s t v o za vladanje, zatiranje in i s -sesavanje naroda Vojna na Daljnem Vztokn Obstreljevanje portarturškega pristanišča. V ponedeljek so pričeli Japonci s 203metrskega griča obstreljevati v pristanišču nsidrane ruske vojne ladje. Tri od njih so baje jele goreti, a ven- dar so ogenj tekom 20 minut pogasili Oklopnica „Peresvjet" je bila baje šti-rinajstkrat zadeta in je navidezno znatno poškodovana. Japonci so izračunih, da je takozvani 203metrski grič dejansko visok 210 metrov. Po poročilih iz Londona so operacije pred Port Arturjem nekoliko zastale ; vendar pa se sodi, da bodo zastavili Japonci vse moči, da čimpreje dobe Port Artur v svoje roke. — To poročilo torej zatrjuje, da Japonci sedaj streljajo na ruske vojne ladje, ki so usidrane v luki. Nočemo dvomiti, da bi to ne bilo mogoče, vendar pa pripominjamo, da se je vse to že pred več nego enim mesecem poročalo in da je v dotičnem poročilu doslovno stal tudi stavek: „Oklopnica ,Peresvjet* je bila štirinajstkrat zadeta in navidezno znatno poškodovana." Da se torej sklepati, da je vsa vest od kraja do konca izmišljena in da se dotičoemu „vojnemu poročevalcu" ni zdelo niti vredno izmisliti kaj novega, marveč je samo pogrel zopet vest, ki jo je že pred več nego mesecem poslal med svet. Brezuspešni poskusi. rDaiIy Teltgraphu" se poroča iz Čifua: Japonci poskušajo z v«o trdo-vratnostjo, da bi osvojili severne fore, toda brez vsakega uspeha. Iz Port Arturja in Daljnega došli potniki pripovedujejo, da dobivajo Japonci vsak dan nove voje na pomoč in so dobro preskrbljeni s topovi in streljivom, a vkljub temu še Rasi vedno vztrajajo v trdnjavi in ni upanja, da bi se mogli prisiliti h kapitulaciji. Po železniški progi so celo prevažajo v Liaojang artiljerijske baterije in vojaki. Iz Mukdena je došlo poročilo, da so Rasi pričeli z ofenzivo. Izpad ruskega brodovja iz Port Arturj«. V Tokiju so prepričani, da bo rusko portarturško brodovje vdrlo iz pristanišča, Čim bo postal položaj za Njen Heiisto Slika z Miklavževega večera. Ivan C. Levov. Gotovo mi bodete verjeli, da ni imela Slavica Zoranova Še nikdar toliko opraviti, kakor ravno danes na Miklavžev večer. V enomer so ji švigale bistre oči semtertja, vedno se je pre- j mikala njena kodrasta glavica na desno I in levo, naprej in nazaj. Očesci ste se ji bliskali, in če je zagledala kaj prav lepega, je pocukala sestro Darinko, ki je tako modro poleg nje sedela, za krilo ter hitro Šepnila: „Linka, Linka, lej, lej 1 Kakšen parkelj !■ „Ali se ga kaj bojiš ? Glej, kakšen je!u „Sem gre!" Slavici se zategnejo mala usteca na jok iu plašno se pritisne k sestri, Češ, naj jo vendar ona brani. Ali kmalu jo Darinka potolaži, ;Q že prične izza sestrinega komolca veu kukati. „Glej ga, Slavica, saj ni tako grd in hud, kakor se ga ti bojiš Nič ti ne 8me narediti, jaz te bom branila." Koketno pogleda parklja, ki je stal pred njo, ter si vihal črne brčiće. »Gospića, vaša sestrica je popol- noma varna pred menoj, če bo pridna in poslušna, sicer pa ne prizanesem niti vam! Le pomiguem svojim duhovom in takoj vas odpeljejo v pekel !" „Ej Mefisto, tako hudo pa zopet ne bode; svojih služabnikov pa tudi ne bodete vznemirjali za vsako malenkost." „Gospića, je-li to malenkost, če se ne pokorite zapovedim samega svetega Miklavža? Sicer pa, gospica, vam smem ponuditi roko, da vas popeljem pogledat delovanje Miklavževo?" In dvorljivo se ji pokloni ter ji ponudi roko. „Slavica, pojdi k mami, jaz pridem takoj nazaj' ' Mala gre res k mami, ter ji pove, da je odpeljal Darinko parkelj. „Tišti- tam le, ki ima sabljo!" Gospa Zoranova je pač pozorno gledala za Mefistom, a nikakor ga ni mogla spoznati. Mefisto je med tem vodil svojo damo po dvorani, tupatam je izprego-voril kako šaljivo, da je vzbudil pri vseh smeh, a kmalu je naletel na sv. Antona. „Poberi se ! Apage te, satanas I Ne zapeljuj mi nedolžnih duš!" In vzdignil je svojo palico na satana, a ta se mu postavi v bran Bli skovito je izdrl meč iz nožnice in slabo bi se godilo svetemu možu, da ni opozoril angel j Miklavža na predrznega hudiča. Jzgini!" Iu moral je bežati s tako naglico, da niti časa ni imel posloviti se od svoje dame, h kateri je angelj pristopil, ter jo tako rešil iz rok satanovih. Peljal jo je k Miklavžu, da bi jo ta izprašal, je-li že res tako izgubljena, da ni več upati rešitve. In Darinka ni prestala izkušnje. Ko je izgovoril Miklavž besede: „Hndiči, odpeljite jo!" priskočili so vsi črni, in so jo tirali v peklo. Bila je to pravzaprav soba za garderobo, kjer je že našla vse polno to-varš c, kakor tudi gospodov, ki so isto tako goreli tu v peklu. In tu ni bilo dolgočasno, zabave nikakor ni manjkalo, kajti vsak trenutek je prišel kak nov nesrečnik. Tudi Mefisto se je pokazal semter tja, da je pogledal, delajo li dovolj uspešno njegovi pomagači. Vselej je bil z veseljem sprejet v svojem kraljestvu, in kaj rad se je po-lnudil v krogu, kjer je bila Darinka. „Kaj lepo moderno imate urejeno tu v peklu", ga ogovori Darinka. »Ali ste mislili, da smo mi tako starokopitni, da bi si ne privoščili najmodernejših naprav v pravem pravcatem peklu? Zagotovim vas, da nebi nikjer, niti v najmodernejšem hotelu tako | udobno stauovali. Pomislite, električna ; vzpenjaČa, električna luč, peči se kurijo | z elektriko, sploh vse, kar nam je dala moderna tehnika, vse smo si omislili.* i »Nisem si mislila, da ste v peklu tako napredni. Ali vam se Že sme ver- j jeti, ker ste njegov pravi poglavar. Kje pa imate vse te veličastne stvari?" „Če hočete iti z menoj, vara vse pokažem, a samo vam." Z »pet |i je ponudil roko ter jo galantno peljal iz pekla, da ji rai-kaža svoje kraljeatvo. A glej, tu je pričel kaaat« satan svojo slabost, namesto svoje moči. In pričel ji je govorit', zač* tk"m* po ovinkih in v svoji vi g kot M»fis'^, potem pa kot ubogi čl< vek, kako s ab in reven je proti njeni moči, čaru njenih oči Pravil ji je eeto povest, kolikokrat bi se ie rad Ž njo aesna-nil, a prej ni bilo to ni* dar mogoče, šele sedaj Ona je gledala v tla in po glavi so ji rojile Čudne nrrs'i Kiko se vendar naenkrat »s pr« obrne ? Prej Min - h in Šala, a sedaj? Kaj naj vendar reče f Tudi ona ga je vedno rada videla in vedno ji je nekako tesno in obeuem prijetno postalo, če jo je na ulioi pogledal ■ svojimi temnimi, melanho- ličnim očm», m se ;e pott-m nazaj ozrle, videl* ga je vednof ko je strmel sa njo Z«A«-tk m* s* \ te to laskalo, a sčasoma st* ji ie *ndn-» b >lj sihl v nj-ne mvedno j« je bil pred (čnni njegov bledi, 'nt»*rrsantnt obraz, tako, da je že vpraševala: kaj je vendar s t-m čh vekom, Br-m li ie res zaljubljena van|? In dar.es? P> gleda mu v obrat m njune oči se srečajo. V njegovih gen ogenj in ta plamen ji vzouri kri in ena se nagne k njemu Tedaj pa priteče n-ala Slavica in njen zvonki glas* k zakhče: »Lirika, Linka!« Oba skrčita narazen in Darinka prijatno vprni«: »Kij jo Savioa?« •Lej, Lioka, angelj da!« io kvišku drl polno pest plikot>v. • AH ti |0 M kUvi d»l? Pojdi nazaj k m*m*, |«z ie ne amrm, ke* sem v pfklu.« Slavioa ie enkrat p m< mbno in vaino pogleda v parklja ter steče nasa) v dvorano. Ko pride do mame, da apraviti piikote ter prav : »L nta je prt parklju, mu je dala.. « in nagajiva k< drolatka naiobi mala usteca na poljuo. ladje v Inki neznosen. Večina ruskih ladij najbrže ni veo sposobna za boj, toda nekaj jih je gotovo še, ki še niso bile poškodovane. Rusi so na gotovih mestih odstranili usidrane mine, oČividno zbog tega, da imajo ladje prosto pot iz lukc. „Daily Telegraphu" se poroča iz Šanghaja, da je več mornarjev s torpedo vke „Raztoropni" ušlo v Hongkong. Ugodna poročila generala Steslja. Iz Petrograda se poroča, da je poslal general Steselj iz Port Arturja poročilo, ki se glasi docela pomirjevalno in ki označuje japonske operacije zadnjega Časa kot zelo malo uspešne. Z ozirom na to se tudi sklepa, da tudi osvojitev 203metrskega griča za obleganje ni posebnega pomena in odločilne važnosti. Neki visoki pomorski oficir je zagotovil nekemu tukajšnjemu poslaniku, da ni nikakega dvoma več, da Še prispe baltiško brodovje pravočasno na bojišče, da osvobodi "Port Artur. Togovo brodovje. Po poročilih iz Saseha so Japonci zastavili ve? svoje moči, da čim preje popravijo svoje brodovje, da bo zopet v celoti spoaobno zs bcj. Oklopnici »Mik, • ZL- u in - A? :*hi«, ki ste bili močno poškodovani, ste že zapustili I&dje-delnico in tudi torpedovke so že večinoma popravljene. Po pomorski bitki dne iO. avgusta se je delalo v japonskih ladjedelnicah noč in dan in se je s tem dosfglo, da je sedaj skoro vse Togovo brodovje pripravljeno stopiti v boj z baltiško eskadro. Z mandžurskega bojišča. Iz Tokija se poroča: V soboto 3. t. m. ob dveh zjutraj je japonska pehota zavzela vas Kudiscu in pre gnala sovražnika proti severu. Ta vas je bila preje v rok«h ruske pehote, ki je imela pušse v.n. stroj. Na naši strani jo ranjenih 12 mož, Rusi pa BO izgubili okoli 30 mož. Po poročilih iz Šsnghsja se na haja v Kirinu ruska triaad«, ki šteje 50.000 mož. Sodi se, da bode prodirala proti jugu in skušala obiti japonsko desno krilo južno od reke Šaho. Kirin leži okoli 400 kilometrov severovzhodno od Mukdena. »Birževija Vj^domosti« poročajo, da js general 0*u nevarno zbolel. »Beriiaer TagblatU pa javlja: Ja-pooc: ao skušali obiti neki oddsiek Renenk?mpfcve vojske, a so zašli v zasedo in izgubili 1000 mož. Vznemirjenje na Japonskem radi baltiške eskadre. V Tekiju vlada veliko vznemirjenje radi baltiškega brodovja in de lajo se velike priprav, da se j*pon-sko ladjevje uspešno iabAo postav: v bran *dmirelu R^ždestveuskemu. Ja ponski vojaški krogi računajo celo z možnostjo, da bo baltiška e*kadra pretrgala zveze Japonske s Mandžurijo in L^aotongom in tako izolirala japonsko armado. Z ozirom na to se je že poskrbelo in ukrenilo vse po- trebno, da ae bo armada več mesecev lahko vojevala, ne da bi bila v zvezi z domovino. Japonski trgovci ao Že pripravljeni na to, da bo vs-.ed prihoda baltiškega brodovja na bojišče dlje časa ustavljen ves promet. Državni zbor. Dunaj, 6. decembra. Interpelacije so sc na zahtevo čeških radikalcev dobesedno prečitale. Med interpelacijami je najbolj smešna Svlvester-Dobernigova na naučnega ministra, naj se 9. maj 1905 kot stoletni rojstni dan pesnika Schillerja proglasi po celi Avstriji za vse šole prosti dan. — Poslanec B e rger je interpeliral naučnega ministra zaradi naselitve francoskih kongregacijskih šolskih bratov na Gor. Avstrijskem. — Železniški minister dr. pl Wittek je odgovarjal na celo vrsto iuterpelaeij, nakar se je nadaljevala debata o vladni izjavi. — Poslanec Sehreiter je izvajal, da je parlament dr. pl. Korberjeva žoga in narodi se napram njemu ne smejo niti ganiti. Dr. pl. Kbrber sploh ne mara delavnega parlamenta, ker mu je vladanje s § 14 udobneje in ljubše. Nadalje jc zelo ostro kritikoval klerikalno nižje-avstrijsko šolsko novelo, ki ni le nižje-avstrijsko vprašanje, temuČ zadeva, ki mora vsakogar zanimati. Svoj govor je zaključil: „Med Slovani skrbite vlada in krona, da postane iz nemške enotne držav e mnogojezična federalistična razvalina. Nam je to malo mar, zakaj mi Vsenemci hočemo imeti nemško Avstrijo ali pa Avstrije ne potrebujemo." — Posl. Biankini je v svojem govoru znova razpravljal o aferi namestnika Handla ter je posebno pobijal odgovor ministerskega predsednika o tem predmetu. — Poslanec U d r ž a 1 je vprašal predsednika, zakaj ne pride brambovski minister k sejam, da bi odgovoril na njegove interpelacije. Tudi posl. grof Sternberg se je oglasil proti bram-bovskemu ministru, a ker so bili njegovi napadi preostri, mu je predsednik odtegnil besedo ter zaključil sejo. Parlamentarni položaj. Praga, 6. decembra. »Politiki« se poroča z Dunaja, da je bilo danes posvetovanje med voditelji Mlado-čehov in Jugoslovanov ter se je kon-štatovaio, da pogajanja z viado niso imelu uspeha, tako da kluba ne moreta glasovati za proračun ali sa refundirani e. Državni zbor se vsled tega pošlje na počitnice že ta teden, najbrže že koncem petkove seje. Upanje, da se položaj zb;>ijša, je izginilo. Po novem leta ^e bodo nadaljevala prisade van;a za izho!jš*nje parlamentarnega položaja Tudi Češki poslanci že žele* napraviti konec sedanjemu položaju miađoćeških poslancev. Vsled tega nameravajo k prihodnjemu zs3 ia/ju priti na Dunaj z novim progr mera, ki bo temelj z:; i.adiijno politiko in taktiko čeških poslancev v parlamentu. Zaradi nedelavnosti državnega zbora tudi ni mislili na s .,c n;u češkege deželnega zbora. Dunaj, 6 .ieoeinbra. Tudi nemška ljudska stranka je aUleniis, da glasuje le za rt fundiranje podpornega kredita le a 15 5 milijoni, do čim je finančni minister v proračunskem odseku kategorično izjavil, da se mora za lefundiranje dovoliti 69 5 mil K, sioer vlada apk h odtegne svoje predloge o podporah. Dunaj, 6. decembra. Iu.lijanski klub jo imet p3 današnji seji posvetovanje ter je sklenil komunike, da Italijani vztrajajo, da so sa italijansko vseučilišče izbere Trst, bodisi da se vprašanje o italijanski pravni fakulteti reši začasno ali stalno. Po seji je šla deputacija k minietiskemu predsedniku in nauč-nemu ministru t»r je imela z obema daljše posvetovanje. Zakon o izseljevanju. Dunaj, 6. decembra. Zakonski načrt o izseljevanju, ki ga je predložila vlada danes poslanski zbornici, ima baje Ie namen — kakor se to poudarja v priloženi razlagi — varovati izseljence. Zakon se postavi proti iz-selniškemu gibanju kot gospodarskemu pojavu, s katerim se mora računati ter si st vi nalogo, da uveljavi v tem gibanju nekoliko državne zaščite. Zakon vidi v izseljenih osebe, ki so večina iz gospodarskih vzrokov primorane zapustiti domovino. VeČino vseh izseljencev pa tvorite dve veliki skupini: delavci iu na naseljenci na zemljišče. In te dve skupini ima zakon v prvi vrsti pred očmi, ker so izseljenci te vrste najbolj potrebni varstva. Kdor bo hotel v bodoče nabirati delavce za prekmor-ske pokrajine, bo moral imeti pooblastilo ministrstva notranjih zadev. Postavno dovoljenje za pridobivanje naseljencev na inozemska tla se mora od časa do časa pokazati oblasti. Zakon obsega 78 paragralov s potrebnim utemeljevanjem. Trgovinska pogodba z Nemčijo Dunaj, 6 decembra. Danes se je dopoldne in popoldne vršil ministrski sv?t kateremu so prisostvovali prizadet avstrijski in ogiski ministri. Popoldanska kccferenaa je imela uspeh, da se je našel temelj, na katerem bo megoče morda vandar le rešiti preporna vprašanja. Avstrijski in ogrski dekgatje se vsled tega že prihodnje dni peljejo v B^rolin in Dr*ž^*ne k novim pogajanjem. Položaj na Ogrskem. Budimpešta. 6. decembra. Grof T i s z a se je posvetoval d<*nes u predsednikom poslanske zbcNiiice Perozeiom. Dogovorila sta se. da se državni zbor skhće na 13. t. m. Nato je imel grof T i s z s p: svetovanje z vrhovnim nestnua poglavarjem zaradi varstvenih odredb pri otr*> t.: zasedanja. Prostor pred parlamentom ha;* znesde poUcija. Ministrska kriza na Srbskem. Bel grad, 6. decembra. Pasić ja odklonil sestavo ministrstva ker kraj ni pustil razpustiti skupščine Bel grad, 6. decembra. Djseda-njemu ministrskemu predsedniku Gruiću se je vendar posrečilo, sestaviti ministrstvo iz članov zmerno skupine. Razun treh ekstremnih ministrov ostanejo vsi dosedanji. Na učni minister poatan« Ni ko lić, Železniški minister pa Milašinović Le pravosodnega ministra Še niso dobili. Gibanje za ustavo na Ruskem. Petrograd, 6 decembra. Knez U h t o m s k i začne koncem trg« meseca izdajati dnevnik v naprednem duhu. To j.j prva časniška koneesija te vrste, ki jo je podelil minister knez M i r s k i j. Obč. svet ljubljanski. V Ljubljani, 6. decembra. Predsedoval je župan; za overo-vatelja zapisnika je imenoval občinska svetatka Se it e kovica in Kozaka. Nadalje je naznanil, da je deželni odbor odklonil priziv hišnega posestnika May*3rja proti odloku mestnega magistrata v neki stavbni zadevi. Pot skozi šišenski gozd. Pokojni Ivan Kosier je na ustno posredovanje ljubljanskega oiep sevalnega društva dovolil rabo spre-hodne poti po pozdu proti Spodnji Šiek\ Sedanji Koslerjevi dediči pa itle, da bi se ta dogovor obnovil pismeno ter bi se določila letna na jemščina 5 K. Poročevalec občinski svetnik dr. K u š a r je prečit&l v nemščini predloženi reverz ter predlagal, da se reverz podpis?, a slovenski. Sprejeto. Kazina in Zvezda. Občinski svetnik dr. Triller je poročal o dopisu mestnega pravnega zaet)pnika dr. Munde o zadevi mestnega sveti, ki si ga lasti društvo »Kasino« po krivici. Gre sa za del »Zvezde« pred kazinsko kavarno. Mnogo let rabi kazina ta svet ter ima pod kostanji postavljene mize. Ker pa se je mislilo, da bi nemško diuitvo ne I a -1 i praviee do tega sveta, so ni od strani mestne občine niče sar storilo proti rabi sami. Povodom znane turnarsfce slavnosti pa se je nemško (UvJtvo pritožilo zaradi — motenja laatoinake pravico. Dasi je tcŽbo 6'Csr umaknilo, vendar je bila mestna občina s tem opozorjena na to preporno točko. Zadeva se je izročila mestnemu pravnemu zastopniku, ki je sestavil vestno iz starih aktov ta&o temeljito poročilo, da personalni in prava* odsek predhga, naj se mu naroči, da pravdo vloži in izvede. Sprejeto. Podelitev meščanskih podpor*. O stvari je poročal magistralni ravnst*!j V o n č i n a , ki je predlagal ▼ imenu mestnega msffiBtr&ta, naj ee dnevne podpore od 40 h na 60 h zvišajo o p a n u Marku, H|e r m a novi in Tereti Hočevarjev); podpore po 40 h pa se nanovo po dele kav&rt.atju Marceli ni Mihi in pekovi vdovi Franji Z a m a j • cevi. Sprejeto. Sprejem v domovinsko zvezo. Tudi o tej točki je poročal isti poročevalec ter predlagal, naj sa vsled novega domovinskega zakona sprejme v domovinsko zvezo 107 oseb, dv**na, ki sta ogrska držav- Beseda o kritiki. (Dalje) Označili smo razloček med vedeti in med verjeti tako, da vedeti se more le ono, kar je absolutno gotovo, verjeti pa le to, kar ni absolutno gotovo, a je mogoče, a ni ne iz-ogibno potrebno. Kaj pa je s takozvano prazno vero? Med stvari, ki se jih zamore vedeti, gotovo ne spada; med stvari, ki se jih zamore verjeti, pa tudi ne, zakaj Če kaj verjamem ali ako o čem dvomim, priznavam vedno, da je dotična stvar mogoča in ne docela izključena. Ali je morda praznovere tisti, ki kaj absolutno nemogočega smatra za resnično, ki n. pr. verjame, da so mogoči okrogli trikotniki? Ne! Tak človek je norec. Praznoverstvo ima svoj poseben značaj, da namreč praznoverec nikdar ne smatra samega sebe za praznover nega Človeka in če kdo sam prizna, da je praznoveren, hoče s tem le reči, da ga smatrajo kot takega dragi ljudje. Kar velja za posameznega Človeka, to velja tudi za cele narode in za cele dobe kulturne zgodovine. Noben narod se ne smatra praznovernim, pač pa smatra lahko kak drug narod praznovernim. Ko so živeli astrologi, ko je katoliška cerkev sežigala čarovnice, češ, da telesno občujejo s hudičem, so celi narodi bili vdani temu bedastemu brez-verstvu. Tndi dandanes je praznoverstvo še silno razširjeno. Poglejmo samo kranjskega kmeta. Kaj veruje vse ta revež. Da hodi hudič po zemlji, da obseda ljudi in živino, da zna fajmošter točo delati in hndiča izganjati in veČ takih bedarij. In duhovščina se močno trudi, da ohrani med ljudstvom to prazno vero, ki se da financijalno kaj dobro izkoriščati. A kaj bi v omiki tako daleč zaostalemu kmetu to praznoverstvo zamerili, ko vendar vidimo, da se celo omikanci vdajajo praznoverstvu. Ne mislimo tu na okultizem in na spiri-tizem, nego na resnejše stvari. Tako na pr. eksistirajo psihologi, ki pravijo, da je v telesnih abnormitetah iskati vzroke hudodelstev. Ts ljudje konklu-dirajo: med sto goljufi je 75 takih, ki imajo nizko Čelo in proč stoječa ušesa, torej pomeni tako čelo iu taka ušesa, da je njih lastnik nagnjen k goljufiji. Marsikdo verjame to in vendar so v tem sklepanju velikanske logične na pake. Statistika sploh ne upošteva vseh hudodelcev, nego le tiste, ki so bili za sačeni in obsojeni. Dokler ni dognano, koliko je nezasačenih goljufov, se na statistiko sploh ni zanašati, in priča Djen izkaz le, da je goljufe, ki imajo nizko čelo in proč stoječa ušesa laglje zasačiti kot druge. Dalje se nič ne uvažuje, da so ti ljudje, predno bo storili svoje prvo hudodelstvo, bili po vsem pošteni, dasi so imeli nizko Čelo iu pročstoječa ušesa. Končno je treba pomisliti, da pravzaprav sploh ni hudodelcev, nego da eksistirajo samo hudodelska dejanja. Pojem hudodelec je namreč popolnoma relativen, ki se je pri različnih narodih iu v različnih dobah tudi tako različno definiral. Se dandanes so nekatera dejanja v nekih deželah hudodelstva, med tem, ko v dragih deželah sploh niso kazniva. Med prazno verstva se po vsi pra vici štejejo tudi freuologija, hiroman tija, fizijognomika in grafolgija. Sploh se mora reči, da je tudi dandanes vzlic velikanskemu kulturnemu napredku praznoverstvo še v polnem cvetu. Praznoverstvo cvete celo v politiki. To se da dokazati na nekaterih tipičnih slučajih. Tako na primer vlada dandanes mnenje, da mora imeti povsod in vselej veČina prebivalstva odloČiluo besedo. Splošna in enaka volilna pravica se smatra za tisto sredstvo, s katerim se dajo kasirati vse bolezni. In vendar je to neumno govorjenje. Če se gre za stvari, ki ao subjektivnega značaja, je prav, če odločuje večina, pri drugih atvareh pa se ne sme pustiti odločitev veČini, nego najpametnejšim ljudem. Skoro vsa politična in socialua vprašanja so take nature, da se gre po eni strani za to, Če subjektivno ugajajo ali ne ugajajo, po drugi strani pa za to, če so, ne oziraje se na osebne interese, matematično pravilne in se dajo potom znanstvene analize dognati. VeČini se sme prepuščati v odločitev samo prvo stran, druge strani pa ne. Če bi se reklo, naj odloči veČina, koliko Časa rabi kaka zvezda za svoje potovanje po vsemirju, bi bilo to ravno tako neumno, kakor če veČina odločuje o principih Šolske vzgoje in o drugih političnih in socialnih problemih. (Dalje prih.) ljana se naj zagotovi sprejem, ko dobita avstrijsko državljanstvo, 24 prosilcev oziroma prosilk pa ae n«) odkloni, ker niso zadostili zakonu Sprejeto. Prispevek za most rez Savo med Zasipom in Žirovnico. Županstvo na Brezniei je pro silo, da bi mestna občina l|ubl**n«ki prispevala k stroškom z« most čez Savo med Zasipom in 2 ro*a teh korekturuh znaša potrebščina 28 316 K, ooiritj* 46 641 K prebitka j* 18.325 K Obi t v etnik K o z a k ie pred^gal, naj os zaradi nabave ledu za mastno ktav-tveo pravočasno potrebne ukrene da ne imstane zopet tol-ka draginja ledu. Župan jo odgovoril, da se je že vse potreb o storilo. Proračun se je v tej obliki odobril. otJfF" Dalje v arilog*. ^jfc 1, Priloga „Slovenskomu Narodu" št 280, dn6 7. decembra 1904 Neizterljivi dolgovi mestne elektrarne. Pri porabi toka, instalaeiiakh delih itd. je naraslo 2045 K 79 h takega dolga, ki je neitterlpv ter ae ▼sled tep% odpiše. (Poročevalec obč. svetnik Šubic.) Razsvetljava južne železnice. Obč. svetnik Prosene je stavil sairost. predlog, naj se na prosi lupan, da potrebno ukrene, da juina železnica priskrbi boljšo razsvetljavo od m tnce na Dunajski oestt d * kolodvora in na drugi strani do R*s))eve ceste, kakor daleč sploh ima dolžnost skrbeti ta razsvetljavo. Prrdiopr 1» bil sprejet. Ostale točse dnevnega reda 80 se na to reševale v tajni seji. Izpred porotnega sodi-I šča v Ljubljani. Dragi dan. Nadaljuje se razprava o slučaju Muller. Se predno se je nadaljevala raz prava, je stavil dr Krisper v imenu za govorništva sledeči predlog: Z ozirom na to, da smo izvedeli, da dr. Mar tinolich ne more priti baje vsled pre-hlajenja k današnji razpravi, dalje z ozirom na to, da je on glavna priča, tembolj pa, ker je dr Rybai* včeraj sam videl drja. Martinolich okoli 11. ure zvečer v kavarni „pri Slonu", naj se uradno od sodišča poizve, ali Martino-lichu res ni mogoče priti k razpravi, da bode zagovorniŠtvo vedelo potem staviti nadalnje predloge glede tega. G. dr. TekavČič pojasnuje, da drju. Mar-tinolichu res ni bilo mogoče priti dopoldne, da pa pride popoldne ob 4. uri. Zagovornika jemljeta to na znanje, in vzdržujeta svoj predlog. Po kratkem poizvedovanju naznani predsednik, da se je Martinolich zjutraj izjavil, da ga glava boli in gre malo leč. Pozneje je pa vstal iu se baje sprehaja. Rekel je predsednik dalje, da je poslal že slugo poizvedovat k „Slonu". Kot prva priča je bil zaslišan dr. Josip Martinis, zdravnik iz Trsta, ki I jo izpovedal takole: Meseca oktobra 1901 me je Gorup prišel klicat, naj grem k Grebencu na dom, da bom tam enega preiskal, ki bi se rad dal zava rovati. Res sem dobil tam K. K. Mul« lerja, sem ga v navzočnosti matere preiskal in ga spoznal kot popolnoma zdravega in sposobnega za zavarovanje. Naredil sem mu spričevalo in ga izročil gdu. Gornpu. Vprašan, če je res, da mu je Gorup že izpolnj no oferto prinesel, pravi priča, da ne, da je on marveč vse sam napisal. Ko sem cul, nadaljnje, da je Miiller umrl, nisem tega hotel verjeti. Končno omenja na vprašanje dr. Kybara, kako je v Trstu ravnal ž njim preiskovalni sodnik dr. Barzal, da je tako grdo postopal ž njim, kakor bi ne bil priča, ampak obtoženec. Navaja tudi, da se je drju. Xydiasu pripetil že tudi enak slučaj. Ko je dr. Martinis opisoval, kako grdo je ravnal ž njim dr. Barzal pri preiskavi, se je čulo iz porotne klopi par „dobrou-klicev. G. zastopnik „The Mutualu dr. TekavČič zahteva, da se to protokolira, ker bo izvajal iz tega svoje konsekvence. G. dr. Krisper zahteva, da naj se konstatira, je li družba „Mutual" sploh oglasila svojo zasebno udeležbo in v kaki meri. Predsednik to stori in pre bere dotično vlogo družbe. Na to se prebero izpovedbe par prič v nemškem jeziku, katere govore vse o zdravstvenem stanju Karla Konrada Mullerja, se pa v bistvu strinjajo v t m, da je fant bil pač malo slaboten, da pa ni naredil vtisa bolnega, tuber kuloznega mladeniča. Nato poprime besedo gosp. dr. TekavČič in stavi predlog, da naj se raz prava preloži in delegira drugo porotno Sodišče za njo zato, ker so se čuli iz porotne klopi „dobrou-klici. Govornik pravi, da se je enak slučaj pripetil lansko leto na Dnnaju, kjer je en sam „dobro"-klic se Čul in se je zato preložila razprava. Temu nasproti navaja g. dr. Krisper, da gdu. drju. Tekavčiču sploh odreka pravico staviti predloge, ker ima kot zastopnik zasebnega udeleženca po zakonu le pravico spraševati priče in izvedence. Dr. Krisper sa izreka proti predloga. Nadalje vpraša gda. zastopnika državnega pravdništva je-li on z ozirom na to, da dr. Martinolicha ni, zadovoljen, da se prebere samo njegova izjava. Prosim pa, nadaljuje, da se protokolira, da ne pripoznam gdu. drja. Tekavčiču pravic zastopnika za sebnega udeleženca. G. zastopnik državnega pravdništva se pridružuje predlogu drja. Tekavčiča in izjavi, da zahteva osebno zaslišanje drja. Martinolicha. Na to stavi dr. Krisper predlog, naj se dr. Martinolich v smislu zakona šiloma privede pred porotnike, izreka pa svoje začudenje nad tem, da danes državni pravdnik kar naenkrat zahteva osebno zaslišanje drja. Martinolicha. G. dr. Rybaf pa predlaga, da se predlog drja. Tekavčiča zavrne že iz usmiljenja do obtožencev, ki že 22 mesecev žive z rodbino brez vsakega zaslužka in so moralno in fizično popolnoma uničeni. Zato je umevno in jim ni zameriti, če prosijo, da se razprava nadaljuje in zavrli, da jim bo zopet mogoče živeti. Po precej dolgem posvetovanju objavi predsednik sledeči sklep sodnega dvora: Predlogu državnega pravdnika in zastopnika zasebnega udeleženca, da se preloži razprava vsled tega, ker so gdje. porotniki oziroma eden ali drugi, izraze pohvale in odobravanja dali, se ne ugodi zaradi tega, ker se je tikalo le postopanja preiskovalnega soduika proti priči, oziroma proti obtožencem iu se ne tiče predležeče razprave. Predlog se torej zavrne. Državni pravdnik izjavi, da si pridržuje pravico ničnostne pritožbe. Predsednik: Nadalje naznanjam, da je sodišče ukrenilo vse potrebno, da se dr. Martinolich šiloma privede sem. Prav pred razpravo je vložil zastopnik zasebnega udeleženca predlog, da se priča dr. Demitrius Nantides pokliče osebno k razpravi. Jaz sem takoj Še v nedeljo telegrafiral ponj, včeraj sem pa dobil telegram: Kanu wegen schwerer Krankheitsfalle nicht abkom-meu. Dr. D. Nantides. Torej bom sedaj precital pismeno izpoved te priče ki se glasi sledeče: Karla Konr. Mullerja sem par let pred smrtjo večkrat videl in parkrat tudi zdravil. Že prvikrat, ko sem ga preiskal, kaki 2 leti pred njegovo smrtjo, sem konŠtatiral, da je tuberkulozen in sem to tudi povedal njegovi materi. Na dan njegove smrti sem bil tudi poklican k njemu, a ko sem pri Šel tja, sem samo mogel smrt konstatirati in pa, da je umrl na tuberkulozi. To sem tudi še tisti dan zapisal v mrtvaški list in isto tudi vstavil v vpra-šalno polo, ki mi jo je poslala zavaro valna družba „The Mutual" iz Trata. Drugega ne vem. Predsednik prebere na to prošnjo Grebenca za izplačilo zavarovalnine in še spričevalo enega drugega zdravnika dr. Wolfa, ki izjavlja isto, kar dr. Xan-tides. Državni pravdnik: G. dr. Martinis, ali bi vi Mullerja smatrali sposobnim za zavarovanje, če bi to vedeli kaj je prej bilo? Dr. Martinis: Ne. Tudi bi ga ne sprejela družba. Državni pravdnik: Ali je mogoče, da je vzel Muller kako sredstvo, da je bil bolj zdrav videti? Dr. Martinis: Mogoče je. Opomniti pa moram, da je bil takrat, ko sem ga preiskal pri Grebencu, popolnoma prost mrzlice in videti zdrav. Na podlagi tega sem ga sprejel. Zagovornik dr. Krisper: G. doktor, ali je kdo vplival na Vas, Vas je li kedo nagovarjal, da zapišete drugače, kakor je resnica? Dr. Martinis : Ne. Nc mati njegova ne kdo drugi Predsednik: G. dr. Martinis, ker ste že ravno tu, nam še povejte, kar veste o slučaju Bizjak. Dr. Martinis: Bizjak je prišel k meni ter me prosil, naj ga preiščem, ker bi se rad zavaroval. Jaz sem ga preiskal, pa sem konštatiral lahek katar in sem mu rekel, da naj pride, če bi se dal res rad zavarovati črez kakih 8 dni k meni, da ga še enkrat preiščem. Res je prišel in jaz sem mu po izvršeni preiskavi napravil spričevalo, da je zdrav, ker se mi je res zdel tak in nisem dobil tistega katara pri njem. V ponudbi je bila vpisanavsota 10000 K. O drugem zavarovanju za 10000 K ne vem ničesar. Predsednik: G. Gorup na kakšen način ste dobili podpis Bizjakov za zavarovalno ponudbo 20000 K? Gorup: Ne vem se spominjati. Predsednik: Pri preiskavi ste rekli, da na intenzivne prošnje Grebenca. Gorup: To ni res. Sicer sem pa bil po vseh dogodkih takrat tako vzrujan in zmešan, da nič ne vem, kaj sem govoril. Predsednik: Saj ste že enkrat v enakem smislu izpovedali. Gorup : Jaz sem bil vseh 22 mesecev, kar me muči ta stvar, z m i raj ves vzrujan in zmeden. Saj še danes nisem popolnoma zdrav. Državni pravdnik: Saj ste bili tekom preiskave zaslišani večkrat. Gorup: Kakor rečeno jaz sem bil ves Čas v strahu in vzrnjanosti tako, da nisem vedel, kaj govorim. Bil sem ves nervozen in sem hodil tudi 2 meseca k zdravniku, potem sem se pa sani naprej zdravil. Zagovornik dr. RjbaF: Saj ste mešali svoje izpovedbe tudi pred pre-izkovalnira sodnikom. Gorup: Res je, saj sem pravil pred njim take stvari, ki se niso niti godile nikdar. Zagovornik dr. Rvbaf: Popolnoma naravno, da ste bili zmešani. Državni pravdnik : Kdaj Vam je pa Grebene povedal zaradi Mullerja. Gornp: Jaz sem hodil vsak dan od polu 8 do 8 nre zjutraj k Grebenca v magacin spraševat, če ima koga za zavarovati .{Nekega dne mi je pa potem Grebene povedal za Mullerja. Ko smo potem skup prišli, je rekla najprvo Mullerjeva mati, da bo ona zavarovala sina in plačevala zanj premije. Potem sta se pa z Grebencem zmenila, da bo on prevzel to stvar. Državni pravdnik: Zakaj in na čegav nasvet ste ustavili mesto besede „Privatier" besedo „Rentier" ? Kedo Vam je nasvetoval, da dajte Mullerja rajši zavarovati za 40000 K "na smrt? Gorup: Oboje sem zvedel v pisarni „The Mutual". Državni pravdnik: V preiskavi ste rekli „auf Anraten des Grebene". Gorup: Saj sem že poudarjal svoje takratno duševno stanje. Državni pravdnik: Kakšen vtis sta pa napravila Grebene in Muller na Vas pred, med in po preiskavi. Gorup: Nobenega, ker ju nisem opazoval. Državni pravdnik: Vi vseskozi govorite drugače. V preiskavi ste rekli, da se Vam je zdelo, kakor da bi bila dogovorjena in vedela za to, da je fant bolan. Gorup : Ne vem, kako sem prišel do te izjave. Državni pravdnik: Ali vam je Grebene kdaj kazal kako pismo od Mullerja? Gorup: Nekaj mi je kazal. Eno pismo, ki ga je prejel po smrti Mullerja. Pri tej priliki mi je tudi rekel, da hočejo Mullerjevi sorodniki na Dunaju iztisniti od njega denar. Državnik pravdnik: G. Grebene, ali ste vi slišali o telegramu ki je pred dvemi leti prišel iz Londona, da so prišli na sled neki fini družbi, ki je goljufala amerikanske zavarovalnice s tem, da je zavarovala podstavljene ljudi? Grebene: O tem sem slišal: Po Pečkovi smrti mi je namreč pisal g. Matija Hočevar iz Velikih Lašč pismo, v katerem grozi, da bo vse naznanil. To je pa storil zato, ker sem pred dvemi leti poslušal razpravo zoper njegovo gospo hčerko in je pri tem bil udeležen moj nečak. Jaz sam mu nisem nikdar storil nič zalega. Opozoril me je v tem pismu na dotični telegram v „Grazer Tagespost", ki poroča o tisti stvari. Nato sem bral dotični telegram. Državni pravnik: Ali ste imeli res namen zavarovati Mullerja ali se samo prepričati, če je zdrav. Grebene: Prvotno samo poslednji namen, ker je bilo moje mnenje od začetka to, da je fant vsled predobrega življenja samo razvajen. Potem pa, ko je rekel zdravnik, da je zdrav, sem pa rekel, da bom jaz prevzel zanj plačevanje pri zavarovalnici, ker mati njegova ni hotela. Družba me je pa s svojimi reklamami zapeljala, ker sem mislil, da bom veliko zaslužil, za denar plačevanje sem pa imel. Zagovornik dr. Krisper : G. dr. Martinis, ali je v tem slučaju kdo vplival na vas. Dr. Martinis: Nikdo. Predsednik: Gorup je rekel v preiskavi, da ga je Grebene naprosil, naj gre k vam in naj vas naprosi, da zavarujete Bizjaka. Dr. Martinis: Tega ni storil, marveč mi je edino rekel, da ga pozna. S tem se je končala dopoldanska razprava. Baš proti koncu, ko je predsednik rekel, da bo že odredil, da pride dr. Martinolich, je ta prišel in mu je predsednik zabičil, naj popoldne gotovo pride, kar je isti obljubil. Ob 1 j 4 uri popoldne se je razprava nadaljevala. Na vrsti je slučaj Bizjak. Prvi je bil zaslišan dr. Xydias, zdravnik družbe „The Mutual" v Trstu. V sledečem njegova izpoved: Nekega popolne sta prišla z Gorupom k meni dva k preiskavi. Bila sta to Bizjak in njegov svak. Preiskal sem oba in dru gega sprejel, prvega pa zvrgel, ker sem ga že pred petimi leti zdravil radi pljučnega katara. Popoldne je prišel Gorup k meni in sem mu izročil obe spričevali ter sem vstavil pri Bizjakovi ponudbi beiderseitiger Lungenspitzen-katarrhu aplicite bilaterale, kar znači za vsakega zdravnika tuberkulozo. To mi bodeta potrdila lahko tudi oba gosp. izvedenca. 0 tem, da je bil Bizjak za- I varovan pri družbi na podlagi spriče- I vala g. dr. Martinisa, nisem skraja ni- I Česar vedel. Nekega dne pride k meni g. dr. Martinolich in mi pravi odnosno naproBi, da bi preiskal Bizjaka. Jaz sem mu rekel, tega ni potreba, ker I bodem lahko na podlagi spričeval od I »Delavskega bolniškega društva" dokazal, da je mož Še danes res tuber- I kulozen. In res sem to takoj storil, da I je bila cela stvar brezdvomna. Gorup vpraša, kake izraze je rabil I dr. Xidias njemu nasproti, trdeč, da I besede taberknloza ni rabil, temveč le I neki izraz, katerega pa on ni razumel. I)r. Xidias nadaljuje: Kar se tiče I g. dr. Martinisa, izjavim, da ga poznam I že deset let, da sem z njim veliko skupaj delal in mn moram dati le naj-boljše spričevalo in mislim, da so mn podstavili drugega, zdravega Človeka namesto Bizjaka. j Prečita se nato spričevalo sodni j - ( ski izvedencev, v katerem jt konštati- I rano, da je Bizjak tuberkulozen in dr. i Xydias mn še enkrat pritrdi. 1 Dr. Xydias navaja nadalje: i Kar se tiče Veccbieta, moram pri t tej priliki ravno tako izjaviti, da je ta I gotovo tuberkulozen. K meni pa ni I prišel, da bi ga bil preiskal, dasiravno I se mi je naročilo, preiskati ga. — Jaz I sem potem šel k bolniški blagajni, in I sem si pustil predložiti zdravniška I spričevala, iz katerih je razvidno, da I je bil dvakrat že v zdravniški kuri za-I radi tuberkuloze in sicer pri gosp. dr. 1 Lavrinšku, kateri mi je potrdil, da je I Veccbiet tudi že kri bruhal. I Zagovornik dr. k v nar I Gospod priča, Vi ste rekli danes I in v preiskavi, da ste Bizjaka opeto-I vano zdravili zaradi tuberkuloze in bru-1 hanja krvi. J Dr. Xydias : Da. Zagovornik dr. Rybal": I V dotičnem certifikatu, gospod dok-I tor, katerega ste Vi naredili, pa pravite I zaradi akutne bronebitis. Dalje stoji v I tem spričevalu izjava Vašega pacijenta I Jaz nisem imel druge bolezni, kakor I bronebitis in sicer 15 dni leta 1898. I Vprašanje je sedaj, je li ste bili Vi 1 prepričani, da so odgovori ponudnika I resnični? Vi ste povsodi zraven zapi I sali „si" torej da. Dr. Xydias: To je brez pomena! i Zagovornik dr. RybaF: Na ta način I ste potem danes svojo izjavo spremenili, j kajti v uvodni preiskavi ste rekli: nJaz I sem izjavil v spričevalu, da sem ga I radi tuberkuloze in emoptoe Že nekaj I let prej zdravil. Dr. Xydias: Se ne morem ničesar I spominjati. Zagovornik dr. Rybaf: Dalje ste I Vi, gospod doktor, v preiskavi tudi I rekli, da ste Bizjaka popolnoma zavr-I gli, danes pa pravite, da ste ga samo I posponirali. j Dr. Xydias: To sem storil iz hu-manitete. j Zagovornik dr. RybaF: Če bi ne bilo originalne police tukaj slučajno, bi bila danes menda cela stvar dru gačna. i Nadalje gospod doktor! Vaša dolžnost kot zaupnega zdravnika je, da pravite „si" ali „no" ali da ponudnika posponirate Danes pravite, da ste storili slednje, medtem ko ste v preiskavi kot priča izpovedali, da ste ga brezpogojno zavrgli. I Dr. Xydias: Te police danes nimam tukaj v roki in jaz ne morem reči, ali sem izjavil, da sem ga popolnoma odvrgel, ali sem ga le posponiral za eno leto. ■ Dr. Rybaf: K sreči nam predleži danes original te ponudbe, česar menda Vi ne veste, gospod doktor? Predsednik g. Pajk vpraša: Gospod doktor, ali Vam je to znano? Dr. Xydias: Da slišal sem pred j približno dvema mesecema, da se je našla. Zagovornik dr. Rybaf: Dalje ste Vi rekli v uvodni preiska- i, da ste zapisali dobesedno : tuberkulozna inh* 1-tracija. Rekli ste pa ravnokar, da ste rabili besede aplicite bilaterale. Dr. Xydias : Kaj čuda, da po dveh letih ne vem več, kaj sem takrat rekel. Zagovornik dr. Rybaf: Ali je Vaša dolžnost naznaniti komu to, Če koga zvržete ali posponirate? Dr. Xydias : Ne. Zagovornik dr. Ryb:ir: Prosim, da se preberejo instrukcije za zaupne zdravnike I Te instrukcije pravijo, da se naj po vsakem slučaju takoj pismo piše na šefnega zdravnika. Gospod doktor, ali morebiti Vi tega niste vedeli ? Dr. Xydias : Ne. Zagovornik dr. Rybaf: Pa to so vendar instrukcije za zaupne zdravnike družbe ! Državni pravdnik: V teh inštruk-cijah stoji, da se prosi zdravnika, naj poroča. Zagovornik dr. Krisper : Oprostite gospod doktor! Meni še vseeno ni jasno, zakaj niste vstavili besede tuberkuloza? Dr. Xydias: Vse zavarovalne družbe imajo navado, da se pošiljajo zdravniška spričevala v zaprti kuverti agenturi, samo amerikanske družbe tega nimajo. V tem slučaju pa zve lahko dotični, ki je bil preiskan, da je tuberkulozen in tega iz humanitetnih ozirov ne morem priporočati in zato sem vstavil besede: aplicite bilateralis. Zagovornik dr. Krisper: Jaz polagam na to posebno važnost. Ali ni veliko družb, katere imajo tako prakso. Dr. Xydias : Jaz sem pri več za varovalnih družbah zaupni zdravnik, tako tudi n. pr. pri Viktoriji iz Berolina. Zagovornik dr. Krisper: Saj je ta družba imela že tudi neki tak sličen proces. Kaj pa, go9pod doktor, Če bi bilo v kuverti zaprto spričevalo, ali bi potem napisali popolnoma odkrito tuberkuloza ali aplicite bilateratis? Dr. Xydias: To je pač vse eno. Zagovornik dr. Krisper: Mogoče torej tudi aplicite bilateralis? Gospod doktor! Ali ste g. Gorupu tudi to rekli, aplicite bilateralis? Dr. Xydias: On bi tega ne razumel, in jaz sem mu rekel v laškem jeziku navadni izrek ftise. Zagovornik dr. Krisper: Gospod dr.! Ah vam je znano, kaj naredi družba s tem spričevalom, ki ga vi izročite agentu? Dr. X ydias : Mene to nič ne briga. O tem odločuje potem šefni zdravnik na Dunaja. Zagov. dr. Krisper: Ali nam pa morete vi, g. doktor, pod prisego izpovedati, da je družba „The Mutual" imela takrat res kakega šef-zdravnika ali revizorja na Dunaju? Dr. Xydias : Meni se zdi, da je bil takrat že gosp. doktor Kogerer šefni zdravnik. Zagov. dr. Krisper: No, v tem oziru vam jaz lahko povem, pa sem bil pred kratkim na Dunaju in da sem tam poizvedel, da takrat na Dunaju družba „The Mutual" ni imela nobenega šef-zdravnika, ker dr. Kogerer je še le pozneje nastopil to mesto in je torej previdnost, da ste rabili izraz aplicite bilateralis namesto tuberkuloza, ni bila potrebna, ker tega ni noben zdravnik kontroliral. Dr. TekavČič: Pa ta izraz vendar razumejo zavarovalni agenti. Ko se je odstranil dr. Xydias, se je v laškem jeziku precej glasno izrazil, da se ga skuša terorizirati, proti čemur je pa takoj dr. Rybai* odločno protestiral v imenu zagovorništva in si prepovedal take izraze. Državni piavdnik vpraša g. Go-rupa: G. Gorup, vi ste torej slišali, da vam je g. dr. Xydias naravnost povedal, da je ta mož na jetiki bolan in vi ste to tudi v preiskavi izpovedali. Kaj je torej res? Jaz mislim, da je to resnično, kar ste v preiskavi povedali. Gorup: G. državni pravdnik ! Jaz sem bit takrat ves zmešan in bolan, pravim pa, da mi tega g. dr. Xydias ni rekel. Državni pravdnik: No, saj se je sedaj pokazalo, da danes lažete. V preiskavi ste rekli nadalje tudi: G. Grebene me je poučil, kako se imam obnašati ter mi je rekel, naj grem z Bizjakom k drugemu zdravniku in naj ga prosim, da naj ne bo preveč strog. Gornp: Ne, to ni res ! Gosp. Grebene ni ničesar vedel o tem. Državni pravdnik: Zakaj ste pa v preiskavi tako povedali? Gorup: Takrat sem bil ves zmešan in nisem vedel, kaj govorim. Državni pravdnik: Pa se vendar dajali precizne odgovore. Gorup: Precizne odgovore! Zaradi tega, ker sem hodil poldrugi mesec vedno k dr. Martinolicbu na njegovo zahtevo in mi je ta vedno o tem govoril in sem mislil, da on resnico govori, potem sem pa jaz tako govoril, kakor mi je on povedal. Državni pravdnik: Jaz Še nisem videl takega človeka, da bi tu popolnoma drugače pravil, kakor v preiskavi Gorup: Jaz sem živel v takem strahu, v kakršnem le more Č'ovek živeti, ki je v kazenski preiskavi. Državni pravdnik : Ali ni rabil dr. Nvdias izraza tuberkuloza? Dr. Xydias: ftise. Gorup: Jaz g. dr. Xydiasa nisem razumel in sem mislil, da pomenijo one besede, ki mi jih je rekel, prehlajenje. Dr. Xydias: Ko je prišel gospod Gorup popoldne k meni, je ostal samo dve do tri minute v sobi in sem mu jat to povedal. Če me je razumel, tega ne vero. Zagovornik dr. Krisper: Gospod doktor! Torej ne morete odločno potrditi, da Vas je razumel? Dr. Xydias: Tega ne morem. Zagovornik dr. Krisper: Prosim, koliko časa ste pa že poznali gospoda Gorupa? Dr. Xydias: Takrat je bil prvo-krat pri meni ! Zagovornik dr. Krisper: Kakor je znano, je bil g. Gorup preje agent za pivo v Ljubljani in torej gotovo ni razumel tega tehničnega izraza. Gorup : Medicinskih izrazov nisem poznal ne prej ne pozneje. Nato se zasliši priča Anton Bizjak, ki pripoveduje: Zavaroval sem se, ker mi je g. Grebene rekel, za 10 000 K, tako da bi Čez 20 let dobil M 0 0 K. Najprvo me je preiskal dr. Xydias, ki mi je pa rekel, da me ne sprejme, ker sem nekaj preblajen. Potem sem bil dvakrat pri dr. Martinisu in ta me je drugič sprejel — tako da je Dotem družba moje zavarovanje sprejela in sem moral plačevati 540 K premije na leto. Zvedel sem pa čez eno leto pri družbi, da me je g. Grebene zavaroval še za l?0.000 K. Državui pravdnik: Kaj vam je pa povedal Gorup, ko sta šla k g. dru. Martinisu? Ali vam ni rekel, da vam ni treba nič o tem omeniti, da ste bili žc pri dr. Xydiasu? Bizjak: Da, to mi je on rekel! Gorup: Jaz se tega več ue spominjam, da bi mu bil to rekel, in če bi mu bil to rck^l, je to uradna tajnost. Dr. Tekavčič proti Bizjakn: Vi ste bili torej Že prej večkrat bolni) Kako je to, da ste rekli potem, da niste bili nikdar bolni ? Bizjak: Saj tudi nisem bil nikdar. Jaz sem se imel zmeraj sa zdravega in se čutim tudi danes zdravega. Zagovornik dr. Rybar: Koliko ur pa delate na dan? Bizjak: Jaz delani včasih od 4. ure pa do 11. zvečer. Zagovornik dr. Krisper: Vaša polica je bila na življenje in smrt? Državni pravdnik: Polica Greben-čeva je bila samo na smrt. Potem se zasliši Peter Brizio, blagajnik pri generalnem zastopstvu „Tke Mutual" v Trstu o okolnosti, ali je g. Gorup res pokazal Xydiasovo spričevalo v pisarni, ali se mu je tam dalo res navodilo, da naj pusti Bizjaka preiskati po drugem zdravniku in ali mu je izplačal gosp. Gorup 20 K kot honorar za g. dra. Xydiasa. Priča je ti v uvodni preiskavi opetovano in odločno zanikal, danes pa izpove, da se tega za Časa preiskave ni spominjal, da je za to dejstvo šele pozneje zvedel. Tudi je trdil danes, da se ne spominja, jeli sprejel 20 K, dasi-ravno se pa nasprotno g. Gorup na to dobro spominja. Kot prihodnja priča nastopi Henrik Tinz, ki izjavi: Sredi febrnarja 1901 sem vstopil pri generalnem zastopstvu družbe „The Mutual" v Trstu v službo kot korespondent. Sredi aprila 1901 je prišel g. Gorup v pisarno z zavarovalno ponudbo Bizjaka. Navzoči so bili Peter Brizio in nekaj dragih akviziterjev. Rekel je g. Gorup, da je g. dr. Xy-dias proponiral 1 »iziaka radi neke lahke bolezni. Zdravniško spričevalo smo en za drugim pregledovali in je stal notri neki A tehnični izraz, katerega ni nihče razumel. Med tem pogovorom reče nekdo, da naj Gorup gre še hkateremu drugemu zdravniku in naj pusti Bizjaka še enkrat preiskati. V spričevalu je stalo aplicitis bilateralis, nikakor pa ne tuberkuloza. Predsednik: Brizio pravi, da spričevala ni videl! Tinz: Gotovo ne morem reci, ampak vendar mislim, da ga je najbrž videl Zagovornik dr. Rvbar: Pogovor je pa na vsak način slišal, kaj ne? Tinz: Da. Predsednik: Kaj pa jc s tistimi 20 K? Tinz: Xa vsak način je g. Gornp plačal ta honorar. Vsaj direkcija ni smela ničesar o tem vedeti, ker drugače ne bi bila zavarovala Bizjaka. Jaz sem bil samo dva meseca korespondent pri družbi in Brizio je bil moj predstojnik. Pri tej priliki je Brizio rekel Gorupu: Glejte, da nihče od pisarne tega ne zve. Zagov. dr. Rybaf: Prosim, da se to protokolira. Državni pravdnik: Gosp. Gorup, ali ste slišali, da vam je Brizio to rekel? Gorup: Jaz se ne spominjam tega. Dr. Rybaf: Če akviziter ne ve, ali bi koga zavaroval, na koga se ima potem obrniti? Tinz: Na agenturo. Zagov. dr. Rvbar: Potemtakem je to zanj merodajno, kar pravi agentura ! Ali vam je, g. Tinz, mogoče znano, da je g. Grebene pisal na generalno agenturo, Če sme Špekulirati s policami tujih ljudi, ki niso ž njim v nikakšnem Borodstvu in tudi niso njegovi dolžniki ? Kaj ste mu dali kot odgovor? Tinz: Mi smo mu odgovorili, da se to lahko zgodi, vendar pa stoji na koncu, da mora g. Grebene priti k agenturi in da morajo biti zdravi ljudje, in mu družba pove zaupnega zdravnika. Dr. Rybaf: Ali ste Vi to pismo pisali in ako ste ga pisali, kdo Vam ga ie diktiral ? Tinz: Ca je pisan s pisalnim strojem, sem ga pisal jaz in na to se spominjam, da mi je ravnu sadnji stavek dr Msrtinoi'č diktiral. Dr. Rybkf: Dr. Martinolič pa pravi, da o tem pismu ničesar ne ve. Grebene: Original je pri aktih c. kr. deželnega kot trgovskega sodišča na Dunaju priložen tožbi, katero sem ie vložil po g. dr. Friseh-auerju proti »The MutuaU in ti akti morajo biti tukaj. Prosim, da se pokaže priči original! Prečita se sklep dež. sodišča na Dunaju z dne 25 julija 1903, b katerim se naznani, da se civilna pravda pri dunajskem sodišču ustavi sa toliko časa, da je kazensko postopanje tukaj končano. Predsednik zasliši na to izvedenca o tem, ali je bil Konrad Miiller sposoben za zavarovanje ali ne. Oba sta to zankila, češ, ker je že dr. Xantides pred 2 leti konstatiral, da je Muller tuberkulozen. Isto Izjavita tudi glede Biljaka. Rasprava o teh dveh slučajih je bila s tem končana in prestopilo se je k slučaju Matevža Žužka, ki je bil tudi zavarovan pri »Mutual«. Preiskala sta ga gg. dr. Illaer in dr. Oražen Slednji izjavi, da je Gerić pripeljal Žužka, ki* mu je bil znan, enkrat med ordinaoijsko uro. Rekel Ie, da bi rad Žužka zavaroval. Po-iszal je spričevalo g. dr. Ulnerja, v kate em je Žužek označen kot čisto zdrav in na podlagi ;tega sem jas Žužka — tako izjavlja dalje — preiskal manj natančno, ker sem se zanese 1 na svojega kolego. Sicer pa Žužek name ni napravil vtisa bolnega Človeka. Ko sem pa iz vedel natančno celo reč, sem takoj uvidel, da so me iznenadili. V ostalem se ne spominjam dosti več. Zagovornik dr. Kvbar: Vi ste Žužka gotovo tudi kdaj videli in slišali v gledališču Kakšen vtis je napravil na Vas? Dr. O.'aien: Res je, da sem ga parkrat videl in moram reči, da utis zdravega človeka. Zagovornik dr. Krisper: Vi pra-' ite, g. doktor, da sta kot zdravnik Žužka spoznali kot zdravega. Ali je potem opravičeno, da so mu rekli »diktor jetika« Dr. Oražen: Ko sem ga videl, sem mislil, da je zdrav. Preiskal ga pa, kakor rečeno zato nisem natanč neje, ker sem imel v rokah spričevalo dr. Illnerja, ki pravi, da je Žu žek Dopolnoma zdrav. Po šeenkratni zaslišbi dr. Xy-diasa, ki ponovi svojo prej oddano izjavo, se prečita zdravniško spričevalo dr. Portika, bivšega okrožnega zdravnika iz Velikih Lašč o Žužku, Pečku in Uioviču. To spričevalo pravi, da je Žužek bil skozimakos tuberkulozen. Ijtotako Peček in Udovič. Državni pravdnik: Opozarjam gospoda porotnike na to sončevaln. Naslednja priča g. Franc Pešec, Župnik v Robu pri Vel. Laščah, izpove, da je bil Žužek po njegovih mislih ječen. Istotako se izjavi g. Matija Hočevar, župan in veleposestnik iz Velikih Lašč, ter še pristavi: Splošno se je po občini govorilo, da je Matevž Žužek jetičen. Zavarovana sta bila pa pri „Mutual" kljub temu, da sta bila ravno tako bolna, kakor on, poleg njega še Anton Pešec in Jožef Udovič, vsi trije za visoke vsote. Meni se je stvar zdela sumljiva in sem poslal telegram v Trst na generalno agenturo, da naj celo stvar malo preišče. Priča Juri Peternel se vkljub protestu zagovorništva zapriseže in izpove: Žužka sem poznal od l. 1880 in mislim, da par let ni bil zdrav. To je bila znana stvar, kar je sam večkrat povedal. On je bil vesel človek, ki je rad in mnogo ponoceval. Nadalje mi je znano, da je Killer, sedanji davčni pristav, slišal od pl. Foedransperga, davkarja v Vel. Laščah, da je proti temu slednjemu izrazil se F. Grebene: Če se hoče bogat postati, je treba samo zavarovati par bolnih ljudi. Tudi meni je davkar to povedal na kolodvoru v Vel. Laščah. Nasproti temu izjavlja pl. Foedran-sperg, da to ni res. o eda j je prišel na vrsto g. dr. Illner, ki je prvi preiskal Žužka. Ta izjavi, da je Žužka zelo natanko preiskal, a le mogel konštatovati, da je Čisto zdrav. Tudi o anamnezi se je prepričal, da je vse v redu. Vprašan ali je pogledal, kakšen zavarovalni znesek je vstavljen, pravi priča, da takrat ni bila to še dolžnost zdravnikov, danes pa je. Zagovornik dr. Rvbar : Prosim, da se to slednje protokolira. Dalje Vas vprašam, cenjeni gospod doktor, je li kdo v katerikolem oziru skušal vplivati na Vas. Dr. Illner: Ne. Nadaljnja priča Franc Makari izpove, da je poznal Žužka in da mn je ta sam nekaj pred svojo smrtjo ravil, kako da ga družba hoče s 30< )0 K podkupiti, da bi pričal proti Grebencu. Tega pa on ni hotel storiti, temveč je rekel da bo govoril samo resnico, ter da je Grebene pošten. Zagovornik dr. Krisper: Prosim gda. predsednika, da bi konštatiral, da sta bila Grebene in Cerio zaprta dne 8. junija 1903, Žužek je pa umrl šele IG. julija 1903. Preiskovalni sodnik ni pa prav nič storil, da bi Žužka zaslišal, in zato mora zagovorniŠtvo danes predlagati priče, ki povedo to, kar je govoril Žužek. Sicer pa g. Gorup, povejte, prosim, kaj veste o celi stvari. Gorup: Mene je dr. Martinolich poslal z nekim pismom k Žužku in mi naročil, da naj povem temu, da dobi par tisoč kron od družbe, če govori zoper (irebenca. Izvedenca izjavita na to, da niti Žužek, niti Peček niti Vdovič niso bili sposobni za zavarovanje, ker so bili tuberkulozni. Vprašana, kako je s Porrom, izjavita tudi v tem slučaju, da Človek, ki je Že dvakrat skušal umoriti samega sebe in je mračnega duba, tudi ni zmožen in sposoben za zavarovanje. Zagovornik dr. Krisper: So pa li Vaša mnenja prava. Tega slednjega je namreč „Mutual" sprejela. Predsednik prekine razpravo ob 1/.,9 uri in otvori zopet ob uri-(Dalje pri h.) Dnevne vesti V Liubljani, 7. decembra. — M0 Hribarjevi poaseero-čftiti akciji za jadransko pa- roplovbo" — to je naslov prvi dnevai novici sinočnega »Slovenca«, ki je pravi model jezuvitske infam-nosti. 11 med navidesno silno nedolžnih vratio se kar curkoma oadi Škodoželjnost škofovih pisaČev nad ponesrečen jem največje narodnogospodarske akcije celokupnemu narodu v korist, ksr jih pomni jugoslovanski svet. — Stvar je bila v kratkih besedah sledeča: eL'oyd« je opravljal dalnatinsko službo že leta in leta tako malomarno, da je R-ka s svojo »Uagaro-Croato« potegnila nase do malega ves dalmatinski promet. To ve končno sleherni otrok ob jadranski obali. Vsled ne brižnosti »Llcyl&« pa so trpele tudi itak ž 5 šibke lokalne parobrodne družbe dalmatinske. Skratka, nezadovoljnost je bila splošna, koli v Dalmaciji in v Trstu, toli na Dunaju. In to tembolj, ker je vsled nove železniške zveze Trsta s avstrijskim in srednje-evropskim ozadjem postalo vprašanje boljše zveze tudi z Dalmacijo silno akutno. Toda »Lloyd« je ostal pasiven, čel, da je tudi njegova dalmatinska in celo albanska zveza pssivna in da bi se vsled tega obeh najrsjše odkrižal. — To ugodno situ-vacijo je hotel izkoristiti gosp. iupsn Hribar kot predsednik »Ljubljanske kreditne banke« ter je sestsvil kon-soroij slovanskega kapitala, ki je imel namen, da odkupi vse lokalne dalmatinske parobrodne družbe, stokajoče pod jarmom ultra-italijsnskega »Lloyia« ter združi ves jadranski pomorski promet v rokah slovanske delniške družbe. V resaici se mu je posrečilo s trudom, o katerem vsi »Siovenčevi« izpitani derviši niti pojma nimajo, spraviti v složen krog vse dalmatinske družbe, kar je cesarska vlada sama leta in leta zaman poskuŠavala in ustanovitev delniške družbe s kapitalom sedmih milijonov kron, ki bi bila z enim hipom spravila v slovanske roke celo naše jadransko parobrodarstvo in s tem velikanski zaslužek, je bila že gotova stvar, da ni vlada v zadnjem hipu vsled nastopivšib poli tičnih komplikacij zlezla pod klop ultra-italijanskega »Llcyda«. — To je vse! — Najmanj petkrat je potoval g. župan Hribar v interesu te velikanske slovanske akcije v Dalmacijo, najmanj desetkrat na Dunaj v svrho konferencij s vlado, z dalmatinskimi poslanoi itd. itd., njegova korespondenca v tej ssdevi obsega na stotine in stotine pisem, mobilizoval je vso dalmatinsko javnost, žurnaliatiko, peticije merodajnih korporacj itd. — vse to — naj nam oprosti g. župan, da to takim nasprotnikom še isreČno naglašamo! — bresplačno, izključen je bil pri eeli akciji ie na sebi vsak strankarski moment, in vendar ae je nišla sredi Ljubljane v slovenskem jeziku pisana umazana cunj i, ki izraža na nedvojben način svoje dopadenje nad brezuspeš-nostjo uprav gorostasne poirtoval-nosti našega župana. — In taki ljudje se potem ie čudijo, če pošten rodoljub niti ne pljune pred njih prag! — Toda sedaj imajo besedo tisti snani gospodje, ki ao v »Siovenčevi« enketi tsko goreče zagovarjali skupno d nanoialno postopanje obeh slovenskih strank. Ako bodo tudi sedaj ie vztrajali v tej družbi, potem morajo ie oprostit«, če tudi zanje ne bo več prostora pri as iz i dostojnih ljudi brez razlike stranke in vere. — Repertoar slov. gleda -lišća« Jutri, v četrtek, ste dve predstavi. Popoldne ob 3. uri se uprizori drugič v tej sezoni kot ljudska predstava ob znižanih cenah Jurčič-Uovo karjeva priljubljena narodna igra s petjem »D e s e t i brat« z g. Dobro-volnym v naslovni ia g. Verov-š k o m v Krjavljevi vlogi. Tudi v vseh ostslih vlogah je igra zasedena istotako, kot pri prvi letošnji predstavi, ki je imela jako lep uspeh. — Zvečer se poje četrtič, in sioer na »nepar« opereta »D i j ak-proBjak«, ki je do-sedaj ie trikrat napolnila gledališče do zadnjega prostora. — V soboto, dne 10. t. m. pride na oder prvič T tej sszoni, na novo naitudirana in uprizor jeee velika opera »O nje gin«. ~ Gostovanji A ■ d r i j e Fijena.ki je bilo določeno aa prihodnji teden se je moralo radi obolelosti umetnika ialibog preložiti na poznejii čas — Iz črnega brloga na Vipavskem. P.še 8« u »m iz vipavske doline: Še ni potihnila beseda o protipostavnem dejan)u tukajšnjega kaplana obenem kateheta, ki je nedolžne otroke imel zaprte, že se je pripetila dogodba, ki silno dokazuie napredek na katoliški podlagi in nam posebno priporoča Marijine družbe in tarške denarne zavode. Ntvedimo najprei ves dogodek, kakor se je razvil; pntem ga hočemo nekoliko ilustrirati. Tukajšnji že večkrat pohvaljeni energični po stajevodja g. Turk je v malem krogu odličnih gospodov pripovedoval in poizvedoval o storilki sledeče sleparije: »K meni sta prišla danes dva posestnika in mi naznanila, da je k enemu njiju prišla pred prilično osmimi dnevi mlada dekle z listkom v katerem pr« s pri)atelj is Lož prijatelja v Vipavi, naj mu za silo pomaga z zneskom 40 K. Prijatelj is Vipave je radovo'jno ustregel prijatelju iz Lož in izročil deklioi dva zlata po 20 K. Danes je prišel pr j* telj is Lož in se zglasil tudi pri pre-jatelju v Vipavi. Pomenila sta se po sveja in h koncu vpraša dajalec prijemnika radi izročenih 40 K. Ta ga jame debelo pogledovati in hitro se je spoznala resnica, da je deklica prijatelja iz Vipave opeharila. Kje jo sedaj iskati?« — Tako pravi posta-jevodja. Oglasi se na to vip»vski velmoŽ in pove, da so ljudje neprevidni, da je tudi k njemu danes prišla deklica z listkom od dobre znanke na Planini, s katerim se za hteva80 K »Dakl ca! Katera ? K-ka?« Velmož predloži svoj listek, postaje vodja svojega. Evo: pisava in obseg se ujemata, velmož se smeje, da on denarja ni dal Poizveduje se za deklico, več oseb jo je videlo toda nobeden jo ni natančno ogledoval in nihče ne spoznal, drugo jutro jo je postajevodja že sodniji uročil G)ljU-Gca je sedemnajstletna brhka deklica, hči pridnega in poštenega kmeta iz LoŽ in — odličen Marijin otrok. Drugi dan smo izvedeli, da je znani poštenjakovič in faktotum vipavske f*rške posojilnice priletel nad postaj-»vodjo, da naj se tudi njemu in gospodu dekanu Erjavcu pomaga do denarja, katerega jima je ravnoista dekle izvab ia. Ta dva je seveda, ker sta bolj tehtna, bolj pri tisnila, namreč za 140 K. »Ki! bo kdo rekel, kako je pa to naredila, javen denarni zavod po sistemu Reifeuen se vendar tako lahko ne prekani.« D»! dragi moji; z ravno tako ničastim s svinčnikom pissnim listkom, v katerem je rečeno, da (roški župnik prosi za denar, bil je Marijin otrok najprvo pri pošteniakoviču Uriič i in potem pri veleumu Er.avcu, si i« na listek svoie slavno ime napisal in otroku je Uršič denar odštel. V resaici, priporočljiv je ta sistem Reifeisen! Menimo, da, odkar se je pogreznil Drozdov zavod na češkem, je ni bolj primitivne in laglje manipulacije, kakor je vpeljana pri vipavskim Reifaisnu. S svinčnikom od ženske roke napisani košček papirja zadostuje, da se denar dobi. »Le naprej dokler je še vetra kej« le mož|e vipavske doline, katere veže ta »železni obroč«, vi se mi smilite. Že itak ga ni farškega denarnega zavoda, ki bi se dolgo ohranil; dokazov za to je obilo iirom sveta, posebno pa pri nas na Krsjnskera, kjer se rušijo konsumi in enski zavodi, kakor zreli orehi v jeseni. Ia vi mežje vipavski pričakujete, da bosta stari obnemogli Erjsvec, ki se s rojih kaplančkov ne more brzdati, in poštenjakovič Uršič, ki je sebi največji kos odrezsl, ko je O^rezov hlev delil, ponavljam, da bosta ta dva sebe zatajila in vas okoristila? Ne bodite slepi in predramite se in rešite, ksr je ie zs rešiti. Kdor tako ns lahko Živi, da ga navadno kmet sko dekle s otročjim sredstvom prekani, tak zamore biti kvečjemu dober gospodar zase, za kar mu je pri takem nadsorstvu prilika dana, nikoli na ne bo okoristil svojega bližnjega. Vipavski »Reifeiaen« a svojo vinsko sadrugo je sojen. Kdor tega do sedaj ni slutil, temu menimo, da so se vsaj sedaj odprle oči. In ravno tako bo treba za svoj blagor na onem drugem svetu na kak drug način skrbeti. Kakor se kaže po obilih do-godljajih in kakor nas posebno še uči ts slučaj — nas Msrijini otroci ne bodo izvlekli med poštene in torej uveličane. Le sedemnajst let staro kmetsko dekle, ki tudi ie ni bilo v mestu, se upa ne samo navadne ljudi slepariti, ampak so spravi celo v prelepo vipavsko župniiče in nad napol svetega dekana, da ji pomaga s podpisom do sleparije. Lep aad Marijine druibe. Priporočali bi ta alučaj duhovitemu župnik« na Slapu aa predmet ene njegovih nedeljskih propovedi, v katerih je toliko natančen, da celo mahe ve našteti, kolikor se jih vsak petek po hiiah v jedilih poje in se tako greši proti zapovedi o poatu Ko bode ta cvet M trijinih otrok soj v Ljubljani, priporočamo javnosti na tančno sporočilo, da se zaneae me svet vzvišenost koristnega zavoda. I da ne bodimo preobširni, končamo •voje raimotrivanje z dobrim naukom Kdor potrebuje denar, naj se preakrbi a koŠekom papirja in svinčnikom naj gre k farški posojilnici v Vipavi, n da ne pridemo v keho Že na tem svetu in na onem drugem sv**tu v večno pr gubo. vzkliknemo: Od Ma rijinih o'rok — reši nas o Gospod' — Početje malopridnega župnika. Iz Babuega Polja se nam piše: Z nestrpnostjo smo pričakovali onega zaželjeuega dne, o katerem nam je naš župnik Adolf Knol prorokoval, da nas zapusti, ter se poda službovat na večjo in boljšo faro. Ali žalibog, naši upi, naše nade so bile zastonj. Župnik Knol še vedno uganja pri nas nečuvene surovosti, sramoteč zunaj iu v cerkvi potrpežljive Babnopoljce z lumpi, lažnjivci iu drugimi nedostojnimi in nespodobnimi pridevki, bijoč s pestmi po altarju pri maševanju kot pijanci po gostilnah, metajoč evaugeljsko knjigo raz lečo v Marijine hčere ter podeč peštene vernike iz hiše božje kričeč : „Marš vn, marš vn, jaz ne bodem več mačeval ne za žive ne za mrtve Bab nepoljce, tudi spovedoval ne bodem nobenega več, preklinjajoč obenem sramotno. Iu res ni bilo na praznik Vseh svetnikov popoldanskega cerkvenega opravila niti običajnih molitev za mrtve. Zbegano ljudstvo je samo solzeč in moleč kropilo ozaljšaue gomile dragi! pokojnikov, premišljujoč ondi, kaj so hudega provzročili v hladuih grobeh mirno počivajoči maščujočemu se žup niku. Taki in enaki dogodki poveliču jejo pri nas Gospodove praznike. Ljud stvo se odtujuje domači župni cerkvi, hiteč rajši v bližnji hrvatski Prezid prisostvovat sv. daritvi ter iskajoč p sosednjih župnijah spovednikov. Dobro srčno je svojemu sovražniku odpustiti, tako je storil tudi tukajšnji posestnik Janez Troha, kojega je bil g. župnik iz cerkve zapodil, ter odpustil prose čemu župniku. A kako se mn je žup nik Knol zahvaljeval v nedeljo pri po poldanskem cerkvenem opravilu, rekši: No, kaj ima oni le sedaj zato, ker me je tožil, nič, omazal se je in vsi ste se omazali, jaz sem pa vzvišen, vzvišen iu še kako vzvišen ! Kaj pa je zato, ako sem mu rekel marš vu, je li to kaj razžaljivega, razžaljivo je to, ako kdo kakemu drugemu reče k .... r zato si velja iskati zadoščenja.4" Take nesramne iu pobujšljive besede mora mladina poslušati pri krščanskem nauku, ali ni to že skrajno! Kam pridemo, ako poj de tako naprej! — Čedalje lepše. Zadnji »Naprej« piše v članku »iz seje ob činskega odbora« med drugim tudi: Izvolilo se je tudi gg. Kogejs, Kosa in sodrugs Antons Kristana v odsek, ki nsj ukrene potrebno glede razde litve dela v občinski pisarni. V prvo konitatujemo, da si je sklep občinskega odbora g. Kristan po svo ■ prikrojil, dasi je sam stavil dotičui predlog, ki se je pri seji glasil: izvoli nsj se odsek treh članov, ki naj pregleda razdelitev dela v mestni pisarni ter potem konštataje, ali zadošča sedanje pisarniško osebje tudi po uvedbi novega knjigovodstva, ali nsj se namesti ie posebnega knjigo vodjo. Ž-j napačno poročanje nam jasno predoČa, kaj je Kristan s svojim predlogom nameraval; pridobiti si vpliv tudi na občinsko p san pred javnostjo ps se pomogočiti, čt jat, Kristan, ki sem prvi v občinskem sestopu, tudi v občinski pissrni raz delujem delo, ljudje, glejte, kakšna kspsciteta sem, občinska avtoritet« je pred mano v prahu Posnavajoi Kristsnovo vladohlepje se nismo čudili, da je stavil on tak predlog, ču dili pa smo se navzlic v zadnjem času v Idriji vladajočim rasmeraro, da je po večini narodno napred občinski odbor ta predlog tudi sprejel. Kaj naša odborniki niso anali, di s tem izrekajo največjo nezaupnic? g. županu, v kojega izključno področje spada uradništvo, in ki se mu s predlogom vzame vpliv na isto" Ali naj ima župan samo ime, odi čujejo pa naj drugi! In uradništvo naj si pusti rasdeljevati pisarniško delo po g. Kristanu, ki si je od svo jega prednika g. Rinaldija pridobil komaj nekaj abo kocsumsrskega knjigovodstva, sicer je pa velika ničla in svojo glor jo vzdržuje le « terorizmom in sladko govorico! Koliko pojma ima g. Kristan o kaki pisarni, nam znači ravno njegov predlog! Ali si je m;>ci misliti pi sarno s več uslužbenci, m ne rasde ljenim delom, gotovo ne! Tudi na** občinska pisarna ima prav dobro m primerno razdeljeno delo, in g. Kn stan gotovo ne bo imel mnogo trud« s ukrenitvijo potrebnega glede de litve dela v občinaki pisarni! Na'1 občinski odborniki pa naj v bodo*' malo bolj pasijo na Kristanove predloge. fjajT Dalje v/ prilogi. ~fN 2, Priloga ^Slovenskemu Narodu11 št. 280' dne 7 decembra 1904 — Slovensko gledališče. Sinočna repriza „Mladosti" je krasno napela, ali z obžalovaujem moramo konstatirati, da je bil obisk slab. Ali saj se igrajo same operete in barke? Predstavo je počastil s svojim obiskom nadvojvoda Josip Ferdinand — Razstave vajenskih del v Ljubljani« Za razstavo se opa imje spioAoo sanimanje. Odboru so nadalje doala nastopna darila sa pre nrni*»: af-sarska zadruga v Ljubljani 25 K. uraraka zadruga v Ljubljani SO K, obrtna zadruga za sodni okraj Rudolfovo 20 K. V isti namen je poklonil gospod predsednik odvetni ške zbornice in deželni poslanec trgovinske in obrtne zbornice, dr. Danilo afajaron vsoto 50 K. — Ker niso bile potrebne tiskovine dogotovljene, razpošilja odbor Sele te dni predpisane pole, na katerih naj gospodje mojstri in delodajalci potrdijo, da je razstavljeni predmet v istini delo vajenčevo, narejeno brez tuje pomoči. Razsojevalni odbor je že na delu in prične s priznanjem odlikovanj in daril že v ponedeljek. — Na razna vpr&šasja odgovarjamo, dt so nekattri razstavljali! objekti tudi naprodaj; cene so napisane pri dotičnih izdelkih. — l9S^loNno siovenslVo žensko društvo" priredi svoje drugo javno predavanje dne 11. decembra zvečer, in sicer v mali dvorani »Narodnega doma«, ker je v »Mestnem domu« razstava vajenskih del, nakar opozarjamo že sedaj si. občinstvo. — Akad. fer. društvo „Prosveta" priredi prvi teden v nvem letu ciklus štirih javnih na-ravoslovrfkib predavanj. Govoril boda pbil. Pavel Grošelj. Predavanja bodo zvezana s proizvajanjem fizikalnih poskusov in skioptiških ilik. — Akademija priredi svoj lour-fix v petek, 9 t. m., ob 8 uri zvečer v hotelu »Ilirija«. Predava g. prof. dr. Drago t i n Lončar »O narodnosti in narodnem delu«. G sije d bro došli! — Društvo zdravnikov na Kranjsttem ima v sredo, 2i. t. m., ob polu 8 uri zvečer v salonu re-e.avraoije »pri Roži« (I. nadstropje) svoj ob3ni zbor. Dnevni red: 1 Letno poročalo odbora. 2. Poročilo o dr. Losohner-Maderjevi ustanovi. 3. Volitev predsednika in odbora ter dveh revizorjev računskih zaključkov društva in dr. Ldschner-Maderjeve ustanove. 4. Določitev časopisov, kateri naj se naroče. 5. Določitev društvenih prispevkov za prihodnje leto. 6 Samostalni predlogi članov (glej § 16 pravil) — Javno predavanje. Kakor sm-> že poročali, priredi slovensko trgovsko društvo »Merkur« da-r.^s ob 9. uri zvečer v društvenih prostorih javno prr-davanje. Predaval bode g. dr. Konrad V o d u š e k. Tema: Kako in kdaj prehsji lastninska pravica na blagu cd prodajalca na kupca. Ker je že z naslova predavanja razvidno, da bo predavanje zanimivo in za vsakega praktične vrednosti, nadejamo se obile ude-iribe. Po predavanju je zabavni večer Z* dobro in točno postrežbo je skrbijeno. — Električno razsvetljavo dnoi po novem letu trg Radeče. Delajo se že vse priprave od pod? zet j kateremu na Čelu je inženir g. Schubert. Z novici letom dobijo Radeče tudi novo šolsko po-ilopje m nov, z vsemi udobnostmi opremljen hot^l. — Vinski semenj se vrši v Jsstreba^ek^m pri J*ski na Hrvatskem d^t* 17 t. m. Več g'ej mserat. — Hausieren und Betteln serboten. Td napis se bere na vseh h!£j;!h vratih v Maribora, toda tG velja getovo samo za reveže, kajti drugače bi to tudi veljalo za očeta Orniga oziroma njegov »Leibblatt« Štajerca. 2?» nekaj dni so nabirajo ^pore za »Starca«, kateremu primi -iskuje baje 5000 K G tovo je g Kipfl Joži fu zmanjkalo, ali pa so se oča premishii še dalje podpirati list, ki tako lepo deluje za »sosečki narod«. Človek ne bi nič rekel, ako bo h- nabiralo samo pri somišljenikih, toda kakor se čuje, dal je podporo tud! trgovec, katerega večinoma obiskuj jo narodui ljudje. Ali je more-: ti to zahvala za mnogobrojni obisk? Gospod, narodnost ni kramarija, s katero se lahko baranta. — V konkurz je prišel znani »Štajercem« ag«t«tor, trgovec v St. Lenartu v Slov. Goricah, Alojzij Pa pst — Grašak — kramar. V C^lju je otvonl trgovino z moko in poliskimi pridelki baron Edmund Euobloch. grasčak v Žoneku pri Braslovč^b. — Tehnični ravnatelj Lloy-dovega arsenala v Trstu postal profesor državne cbrine šole, Lud. Jer pa iti — V Ljubljanico skočil je včeraj ob pol 12 uri dopoldne mizar ,van Dernovšek, stanujoč v Cerkvenih ulicah št. 21, katerega sta pa še pra vodasno rešila iz vode Jožef Stresen ia Teresija Hribarjeva. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo s južnega kolodvora v Ameriko 63 Slovencev, nazaj pa je prišlo 21 Msoedonoev. — Is Heba je šlo 12 Hrvatov na Reko, 7 pa ia Bohinjske Bele v Trst — Izgublj ne in najdene reci. Sluga Fran Hrvatal je izgubil bankovec za 20 K. — Goap A O je izgubil tri bankovce po 20 K- — Ana Trpinova je izgubila temno-zeleno torbioo, v kateri je bila denarnica s 6 kronami. — Ljubljanske društvene godbe konoert se vrši danes zvečer v »Narodni kavarni«, Gosposke ulice. Začetek ob 9. uri. Vstopnina prosta. — Jutri, v četrtek, kenoert društvene godbe »na Južnem kolodvoru« v novem steklenem salonu gospoda Sohrevs. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vin. — Drof enikova zaloga ur na Starem trgu št. 16 se razprodaja, ka kor je razvidno iz današnjega in-serata. — Prodajo »Slovenskega Naroda" v Črnem vrhu nad Idrijo je prevzel g. Ivan Lampe, trgovec. —- Hrvatske novice. Župan zagrebški pI. Mošiuskv je odložil županstvo. — Izvolitev po slanea Šaš i a je sabor proglasil sa prtjparno ter se izroči parlamentarni preiskovalni komisiji. Včerajšnja sa borska seja se j& bavila le s to afero; poslanec Sašel se je temeljito za govarjal. _ * Najnovejše novice. Romunski proračun za leto 1905 izkazuje nad en milijon kron preostanka. — Papež je prehlajen ter ima otekel vrat, vendar je včeraj Še cprejel pruskega princa Albrehta, nadaljne avdijeoce pa bo odpovedane. — Crnogorski knez pri papežu. V Rimu se govori, da se vrše pogajanja, ki bi omogočila črnogorskemu knezu Nikolu obisk v Va-tika s! — Nesreča na železnici. Iz Budimpešte na Reko vodeči osebni vlak je trči zunaj mesta ob tovorni vlak ter zdrknil s tira. Osem oseb je ranjenih. — Zapuščino bivšega finančnega ministra dr. Kaizla izda mladočeški klub. Gradivo uredi cesarski svetnik Penizek na Dunaju. — Veleizdajske spise, ki so bili tiskani v Mehiki, so zalotili v Madridu. V afero so zapletene zelo odlične osebe. — Odmev inomoških dogodkov. Častniški namestnk Ndga-nowski, ki je vodil v usodni noči vojaški oddelek, v katerem je bil pod desetnik Mr. ' Že 15. decembra t. I. bo Žrebanje XXXVI. c kr. državne loterije za civilne dobrodelne namene. Igralni načrt obsega 18435 denarnih dobitkov v skupnem znesku več nego pol milijona kron z glavnim dobitkom 200000 K. Srečse po 4 K se dobivajo po trafikah, menjalnicah, poštah itd * Gledališče za otroke. V New Yorfcu je družoa »E tucational Alianoe« zgradila .recej vel ko gledališča. Igralci, igralke, reditelji in nadzorniki garderobe vsi so otroci 10 do 14 let stari. V crledališču je prostora za 700 otrok. Vstopnina je 1 K za osebo. Igra se v gledališču ob nedeljab in praznikih od 4 do 6 popoldne. * Odločilna instanca Še ni govorila. »K*j vi še vedno kadjev, Varšavo in Odeso od 10 na 15%* za Kazan, H*rkov, Tomsk in Jurjev (Dorpat) nd 5 r»» 7 odstotkov. * Statiatika živalskega sveta« PanŠKi musei za p irorfuci-jevega veroizpovedanja, toda poroka i se bode vzlic temu vršila s dispenzo I v katedrali v Algieru. * Car v ruskih pregovorih« Sledeči karakteristični pre- 1 govori se rabijo o carju med ruskim . narodom: Ako oar pljune v skledo, i se ista razpoČi vsled napuha. — * K-ona carja ne varuje glavobola. — j Tudi carjeva pljuča ne izpihnejo ' solnca. — Tudi carjev hrbet bi kr-ravni, ako bi dobil knute. — Celo gobavega carja proglasijo za sdra-vega. — Ako jezdi car, najeto kljuse ao računi vsak korak za miljo. — Car je pač stričnik ljubega Boga, j toda njegov brat pa ni. — Carjeva j roka je dolga, a do neba ne doseže. — Tudi ca jev jesih ne sladi. — I Tudi oarjeva roka nima več kot pet prstov. — C*rjev glas najde odmev, četudi ni hribov v bitimi. — Tri vpreint oarjev voz sapušču za seboj gl< b k sled. — Debel car ni za srmt težji kot mršav berač * Dober teki Neki Anglež, lastnik velike trgovine, potovai je po K tajskem. Suč*j je nanesel, da je prišel tudi v mesto Kogkong. j mandarin tega mesta ga povabi na kosilo. Anglež kosi s velikim apeti- I tom, posebno mu tekne mastna, lepa ; rumena pečenka; pa naenkrat mu | šine v glavo neprijetna misel: Kaj, ko bi bila to mačka? Slišal je, da Kitaici posebno radi jedo mačke. Szlene torej povprašati. Toda Anglež ni znal ni besedice kitajski in mandarin ni besedice angleški, z>ti kaže Anglež s prstom na pečenko in vpraša: »miau, misu9« K taj c pa odkima s glavo in reče: »hou, hou!« (Bila je namreč pasja pečenka!) * Psevdogrof. V Lipto-Ssent Misioiu je izginil županijski tajnik in urednik lista »Lipto« dr. Ladislav grof Matuska. ker ga je £?~ lezoična uprava ovad la zaradi pona-reianja voznih listov. Po njegovem begu «e je dognalo, da M»tuska ni bil ne grof ne doktor, temuč si je vse dotične listine sam ponaredil. Spričevala so bila tako dobro ponarejena, da je bivši naučni minister Wlassic4 hotel Matusko imenovati sa županijskega šolskega nadzornika * Za plombiranje zobov se sedaj uporablja steklo, katero ima prednost, da je# skoro nevidno. * Japonski jezik ima nad 60000 besed, vendar oh zna olikani Japonec komaj do 10000 * Cerkev iz samih koral je znamenitost na Otonu Mahe. Ta otok, 3000 čevljev visok nsd morsko površino, je najvišji 8ey* chellskib otokov v indskem oceanu. Vsa poslopja na njem so štirivoglata zidovja iz koral, ki blišče kakor mramor. Telefonska in brzojavna poročila. Trst 7. decembra. „Piccolo" potrjuje vest, da je deželnosodni svetnik v Trstu, Fran Dukić, imenovan prezidentom okrožnega sodišča v Rovinju, in divja, ččš, da je bil imenovan Dukić, ker je rodoljuben Hrvat. Dunaj 7. decembra Danes ja proračunski odsek nadaljeval razpravo o predlogu glede podpore radi bede in gleda vsote zj refundacije. Razprava je prinesla dve presenečenji. Najprej je dr. Derschatta izjavil, da bodo nemški nacjonalci glasovali proti refundaciji in potem je to isto izjavil grof Palffy v imenu čeških veleposestnikov. S tem je skoraj odločeno, da vlada za svoj predlog ne dobi veČine Razprava se je ob 1. uri pretrgala in se bo nadaljevala popoldne. Cuje se, da bo odsek tudi za petek še sklican, vendar je splošna sodba, da bo šele v januarju prihodnja seja. Dunaj 7. decembra. Današnja seja gospodske zbornice se je jako zakasnila. Začela se je namreč šele ob l/t8 popoldne, to pa vsled konference vseh strank o predlogu kneza S c h o n b u r g a, naj se premeni opravilnik državnega zbora. Ta predlog pride še danes na razpravo in bo tudi sprejet. V seji so se predstavili novi ministri. Zdaj se glasuje imenoma o razdelitvi volilnih okrajev na Nižjem Av->trijskem. Dunaj 7. decembra Že včeraj je postal parlament irni položaj skrajno kritičen, Ker je bilo posvetovanje dr. P a c a k a z ministrskim preds2divkom Korberjem brez usr^eha Situvacija se je danes vsled izjav dr. Derschatte in grofa Palf-fyja v proračunskem odseku tako pocstrila, da se najbrže v petek odgodi zasedanje pcslanske zbornice. Budimpešta 7 decembra. Kossuth je težko obolel. Rusko-japonska vojna. Petrograd 7. decembra. ,Ru-skoe Slovo14 poroča iz Vladivo-stoka: Japonska križarka „Azuma* je pri otokih Mtaotao zadela ob mino in se potopila. London 7. decembra. Japonska poročila javljajo, da so japonski topovi z 203metrskega griča začeli bombardirati v p >rt-arturškom pristanu stoječe ruske ladje. „Pobuda" je bila zadeta šestkrat, neka ladja „Retvisano-vega" tipa 16krat, „Retvisanu in „Peresvjet" 11 krat, pMeg teh pa še dve drugi ladji. Bombardiranje se nadaljuje. London 7. decembra. Iz ja-pouskega uradnega vira se poroča, da primanjkuje Rusom v Port Arturju moštva za obrambo. V kratkem naskočijo Japonci zopet trdnjavo. London 7. decembra. Japonski cesar je zaukazal organizacijo prostovoljcev in črne vojske. Poslano.*) V izogib vsaki nepravi govorici naznanjam, da gospod Matevž Ster-žinar, portir v pokoju v Ljubljani, Stara pot št. 1, „pri Majarončku* 8 svojo Bamovoljno kazensko ovadbo proti meni ni prav nič opravil, ker je bila neutemeljena ter pri sodišču brezuspešna. Pierina Laščlak 8636 sivija. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toli&o. kolikor določa zakon. Narodovo zdravilo, la&o se sme imeuo vat boltsu utefiujoče, miSice in živce krep-Cujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K 1*90. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagate!] na DTJNAJI, Tuch-laubec 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2 8—17 {fc*2T 9$1c«]»b~«b» v^^««» odv»|al« xte> kapljice, krogijice in grenčice delujejo drastično In s tem škodujejo organizmu. Nasprotno pa Želodčna tinktura tekat u a s'j t? M*iccotiJa v B^Jutoljani it a I*rir*njski cesti krepi organizem tudi po neprestani porabi. Zunanja naročila po b povzetju. 1264—23 3497—1 Protin revmatske bolečine _ Zoltanovo mazilo priznano tako dober !ek za vdrgnenje se dobiva v vsaki lekarni steklenica za 2 K. Po pošti razpošilja lekarna ZOLTAN, BudapeSta, V. Szabadsagter. Darila. Dprarništvu na&ega lista so poslali: Za družbo sv Cirila In Metoda. P. n. omizje v Radovljici K 160. — Gdč. Angela Hrastnik iz Kostanjevice K 3 07 nabrala pri uiarjašaiiju z žrl.jo. da bi še večkrat dobila take koreninice! - - Gdč. Minka Nadrah K 10' -nabrala povodom godovanja, tihega a odločnega naprednjaka gospoda Oberbimbota. — Skupaj 14'67. Živeli darovalci in nabiralci! Zahvala. ,£e Griffon* najboljši cigaretni papir. 40 Deblva se noiaod. 671 Ob priliki obhajanja svojega kletnega službovanja mi je došlo toliko Čestitk, da se ne m rem vsem oaebno zahvaliti Zato-raj izrekam tem potom vsem tovariSein in tovarišicam damam iu gospodom, ki so se me blagovolili spomniti, svojofcnajiskrenejšo zahvalo. Na Viču, dne 6 decembra 1904. 3537 Jukob VImpii. nad učitelj. Zahvala. Oblastveno konces. vzgajališče Javna realka, pripravljalni razred, državno-veljavna izpričevala Artur Speneder DUNAJ, XV., Nsubaugurtel 36 Ustanovljeno 1849. 219—47 Blag g Fran Križaj posestnik parne pile itd v Št Petra pri Postojni, je povodom pogreba kneza \Vindischgraetza izvo lil podariti nižje navedenemu društvu 2o K za kar bodi blagorodnemu gospodu planinskemu rojaku in podporniku prekoristnega društva na tem meatu izročena najtoplejša zahvala U536 Prostovoljno gasilno društvo v Planini dne 2. decembra 1901. načelnik. Fran ChlAUlti tajnik. qfdrwe žitne kave i POS* U S >XI •»» Vzor »k dr««0'Oi:r»0. pj»jih 6 »t po**i»» « * SO n tnnoo. „DOMAĆI PRIJATELJ" Umrli so v Ljubljani: Dne 4. decembra: Fran Stenovc, mestni ubogi, b9 let. Rimska cesta h. J etika. — Jurij Osterinan, delavec, 70 let. Radeckega cesta 11. Bebost in oitarelost. — Marija Šanson, računskega svetnika vdova 70 let. Poljanska cesta 20. Pljučnica. V deželni bolnici: Dne 2. decembra : Marija DuŠak, prodajalka. Apoplexia cerebri. Dne 4. decembra: Ivan GostinČar, zasebnik 73 let. Marasmus senilis. Dne 5. decembra: Ivan Poderžaj. gostač 64 let. Carcinoma hepatis. Bonna poročila Ljubljanska i I Meteorologično poročilo. J Vifrin* nad morjem 30« S. Srednji sr»cru tl*k 7S6-0 Zahtevajte iluBtrovani cenovnik podjetja za žarnice „Ideal"24 Ht'tn PolIaU L'l\\I.v!..WaI!n5se 31. Cena lepa svetloba brez inštalacije in nevaroBti. Poraba l1 (4 kr na 1 uro. Na tisoče zahval- ^XrsS^ nm Pisem iz vsega sveta &Sf_Bf*S obsega pojasne valna in podoCna knjiga kot domači svetovalec o lekar-naria A. ThSerrjJa bnlzamn in eeniir, ma/llu kot nenado-mestnem sredstvu Po sprejetju 35 vin. (tud« v znamkah} ee knjiga posije franku Naročnik« balzama dobe kniigo zastonj. 12 malih ali dvojnatih steklenic balzama stane K 5, 60 malih ali 3 > dvojn. steklenic K 15' -franko z zabojCkom itd. 2 lonCka centifo-lijekega mazila franko z zabojCkom K 360. [ Lekarnar A. TH1ERRY v Pregradi pri Kovaški Slatini. Naznanite mi poaarejalce in prodajalae po-iiaredb mojih edino pristnih izdelkov, da jih kazensko zasledujem. 3175-6 Proti prahajern, luskinam in izpadanju las deluj« naJlioljMC! priznana © O Čas opazovanja Stanje barometra v w%fn ! TU * O > ss Vetrovi Nebo 5. 9. zv. 739 0 — 01 brezvetr megla 6 7. zj. 7370 - 16 brezvetr. oblačno ■ 2 pop 736 8 00 sr svzhod oblačno ■ 7. 8. BI. 7. & 9. pop. 737-3 ;35 0 7339 64 Qr8 si. zah. si. j zah. sr. zahod i oblačno oblačno oblačno „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kani Sun. borac S. decembra 1904. Densr HUg« 4,J 9 majeva renta..... 100 — 100-20 999o 10016 4*/4 a v str. kronska renta . . 100-25 100*46 4% , zlata „ . . 119-86 12006 4% ogrska kronska „ . . . 98-20 98*40 *% , alata .... 4e/» posojilo dežela Kranjske . 4\'i7. posojilo mesU SpUet . 118-96 11916 99-50 101 — 10025 101-25 4VaV. . . Zadar . 41/,*/, bos.-here. iel. pog. 1902 4° ■, čeika dež. banka k. e. . ioo-— 100 — 100-90 101*90 99 86 100 05 *•/• . • » i. o. . 99-85 100*26 4 '/V « pisma gal. d. hip. b. 101-40 102-40 4V,«/0 peit. kom. k. o. s. 10760 108*50 4Vac'a aatt. pisma Innerst. hr. 100-50 101-60 *Vfi ■ ■ ogrske cen. 100-60 101-20 4l/g°/t Pi»- <>£r- hip. ban. . 10025 101 26 •J1 .. abl. ogr. lokalnih že- ioo-10 101 — S'/tf/j obi. češke ind, banke . 100-75 101-76 4% prior. Trst-Poreč lok. žel. \ 98-50 prior. dol. žel..... 99*50 ioo-— S*/, . jaž. žel. kup. V/, • 307-26 ISSSS 41 e avst. pos. za žel. p. o. . 100-60 10160 firečke od 1. 1860't .... 186 75 188 75 r> e a 1S44 ..... 270- - 274- - a tiaaka...... 16P60 163 60 „ sem. krad. 1. < misij- • 306-— 316 — n * i **" » 298*-- 308- - ,. ogr. hip. banke . 273-— 277 — Brbska k frs. 100— S4 — 98 50 ilasilika srečke .... 182 26 1S3-26 2095 21-95 Kreditne „ . . 479 — 490 — Inemoike „ .... 79*— 83 — Krakovske „ .... 87- 92- LtJubUaaake Q • . . . 69- 74 — Avst. rud. križa „ . . . . 54 — 66 — Ogr. „ „ „ . . . . 28*80 29 80 Kadolfove „ . . . . 66*— 70- Salcburike n . . . . 76 - 80 - Dunajske kom. „ . . . . 622'- 532 50 88 50 89 50 Državne želeanice .... 653 60 654-50 Avstr.-ogrske bančne delnice . 1634 — 1643 — ▲vstr. kreditne banke 676*50 67»-60 Ogrske , , ... Kivnosteaske 9 ... j 806 60 807 60 249-60 250 — Premogokop v Mostu (Briiz) . 665 — 668*50 49* 25 493 25 Praske žel. indr. dr..... "2362 - 2372 — 618 — 519- Trbovljske prem. družbe . . 307-- 310 — ▲vstr. orožne tovr. družbe . . 640-- 545 — CcSke sladkorne di"uibe . 187 60 189*50 Vnlnte 11-30 11-34 20 franki........ 1906 1S09 23*48 66 Sovereigns....... 23*92 24'— Marke......... 117*52 117-72 Laiki bankovci....... 96 30 95 50 Rublji......... 253 76 254-50 4*84 5-— Žitne oene v Budimpešti. Dae 7. deeambra 1904. T«rnmln. Pieniea aa april .... »50 april . . . maj . . . april . . . . . EftVlfctlv. S1;, ▼ ceneje Hž Kornaa Oves » &o . 50 1027 7 98 7 61 7-53 Sredrja temperatura prnedeljka in torka: 0 3 in 0 0f'. normale* —0 3° in —0 4°. — Mokrina v 94 urah: 0 0 mm in 0 0 mm Sinoči ob 10. uri 19 min slab potres. Lusčilnica za storže G. J. Steingaesser & Co. Miltenberg na Meni ustanovljeno 1817 3629 kupuje borove storže. ■«2 Obupnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in Knancem, da je nas ljubljeni soprog, osiroraa oce, očim in brat. gospod Dr JULIJ GUŠTIN c. kr. notar v Crnonuju danes po noči ob 1. uri nenadoma v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega nam rajnika bode v četrtek, dne 8. t. m. ob B 'iri popoldne v Črnomlju. V Črnomlju, dne 6. decenija 1904. Josip Guštin, brat. Santa, Miro, Julija, Vera, Joško, otroci. 3542 Lina Guštin, soproga. Emil Vodopiveo, pastork. katera olire-pčuj* ia*«*!wč«> oilfetru-njuj-f lusave in preprečuje Izpa* df^st e letu. t eteltle-dtSefA z navodom 1 K. Baspoailja qe z obratno posto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medici.-al. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubijanf, Rastjeva cesia il 1 pole«* novozgrajenega Pran Jožefeveira ^hil mosta 9J 49 poštenih starifiev sprejme za pekovski obrt Anton Videnšek, pekovski mojster, Mengeš. 3506-3 ■ DEBELOST odstrani hitro in garant, neškodljivo Thietejev čaj za odstranjenje debelosti. Najfinejša izpričevala. Zavitek 2 K (po pošti 2*50 K franko po povz.) iz lekarne Jos. pl. Tdrdk, Budapešta, Kuenigsg. Št. 12. ■ 2620-7 Kupijo se 3623~2 boljše, dobro ohranjene izigrane citre. Kje? pove npravništvo „81ov. Naroda4*. ae nudi vsakomnr z nabiranjem naroćil odličnih novosti za božič, novo leto in predpust. Ponudbe na SS. WAHRMANN, Budapošta, VI., Bajnok-utcza I. sz. 33b3-5 Mlekarj sprejme v službo s 15. januarjem 1905 Mlekarska zadruga v Zagorju pri Št. Petru. Plača po dogovora. Vsprejmejo se le teoretično in praktično izvežbani. 3628 l Predstojništvo. pomočaika kakor tudi prodajalko <* ba spretna in večča sloveničine in nemščine "ter knjfgovnHritTa sisrejl h l*-t 8*^ sprtjrofta t^k*«;. 3531—1 Pcr>o-ibs naj ee p** dihajo pod ,,300" Poste restsnte Ljubljans. f JffB|0ClL Liniment. Capsci comp. nadomestilo za 3048—9 Pain-Expeller priznano Izborno, bolečina tolažeča mazilo; po 80 h., K 14«) in K 2— se dobiva v vsoh *akarnah\ Pri nakupu tega eploSno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v Skatljicah z nafto varstveno znamko „aldro" iz Rlchterjevo lekarne, potem je v«akdo prepričan, . družba v Ljubljani Sv. Petra cesta 4tev. 4. il deli izanje Solidna tuzemska zavarovala • družba sprejema povsod zaupne gospode za Ob porabno3ti plača, diete in provizija Ponudbe pod gotov dohode- upravništvu „Slov. Naroda". . mflNPEUEVI OTROBI Z VuOLICHIM PUHOM HAJftOLIŠl SRiVSTVO ZA GOJITEV POLTI j ^AOTSCHftC2tl7(JN/IJ J a »~;^o RISTOFLI Jedilno in nanicno ei NAJLEPŠE OBUKE K B opravVj«i>^ KASETE /a nam Z ORODJE SKLEDE, POSO za OMAKE. I* avni in ČAJ SERViS'. NAMI2N' nasta UMETNINE. Edino Dadomestilo za pravo s;e: Specialni predmeti za h stavrac e «n kavarne ter za \ sune. mtni»že itd. C. iu kr. dvurui dobavit. 1 CHRISTOFLE&Ci DUNAJ I. O-ERNRINO iHElNUICIlSHOF). ltii<.ii .>» mi ceu.iittik. m»t<^ Po vseh mestih zastopniki-prodaja Za jamstvo pristnosti nosijo vsi i*tl< l«t* .stoječo tv.Tusko luimlu iu \>o< ss-iiiicL jo ja a = Ljubljana ^= l^rcjcrneu« ulice %tw.9 toda ta z>a da it te fia&oi tudi dcč/lc = po dtt9ovito ni^fufi fočno in aolidtto po- CeMtfvt m uukfoiitiaic na &af»tciv z-a^^tottj -in pO>ttl pt\\>to. M 8 0 96 Velikost tribarvastih slik na kartonu je 67XM cm, cena slik samih po K 6*- , ▼ jelžoTem okviru po K 12'—, v vzor-kovem po K 15*—. Zaboj iu postnimi za lastni izdatek. 3495—2 : Bled in Belopeško jezero. Naroči se: Pri založniku J. Germo ▼ Pragi, Vaclavske nam. tO; t LJubljani: pri L. Schwentnerju in Drag. Hribarja; ▼ Novem mesta: pri J. Krajec naal.; t Celju pri D. Hribarja in v Oorici pri A. Gabrftčku. Ena Kstaii iz nemščine v slovenščino ter 1* sestave inseratov >♦< v: oskrbuje po zmerni ceni v tej stroki izvežbuu uradnik. Kdo, pove upravništvo „Slov. Naroda". 3265—4 : ■ praktično božično darilo IZajlepše in c za gospodinje je nedvomno PFAFFOV Aivalni a t roj, kateri odgovarja z ozirom na ===== mnogostransko uporabo in ličnost vsem zahtevam gospodinjstva. - ^J^jSXF0V šivalni sfroj se izvršuje v različnih slogih sobnih oprav od najpreprostejše do najfinejše izpeljave ter je kras slehrnega stanovanja. 3189-3 PFAFFo*š stroji se za umetno vezenje izvrstno uporabljajo. tfogafa ^afoga pri: Tscfiinlielnu v iijuftljani, j§>odnijsI*c ulice šfev. 4. MT Pijte Klauerjev s Triglav najzdravejši vseh likerjev^ Jg. Higienski ■ predmeti. ■ Diskretno razp ;§iljan v !*unpi bančn«>j hisi v «alLi^aa.la sttev. • i Tiiirmai Zavarane postopa m premičnine proti požarnim čkodau po najnižjih cenah! Škode cenjujG takoj i i najkulantnejel Oživa naj ho I j'i Ki^vea, keder posluje! Dovoljuie »z čistega dobička izdatne podpore v narudne in občnokoristne namene. IPreA škofijo ?3t, SO. Zunana naročila se točno izvršujejo. Iščem popolnoma zanesljivega in v zemljeknjižuih zadevab izurjenega, slovenščine in nemščine zmožnega uradnika za svojo notarsko pisarno v Ptuj. — Vstop 1. januvarja 1905. Ponudbe z naznanilom plače do 12. t. m. v Gornji grad. modnega blaga za dame, sukna in raznega manufaktur-nega blaga, najcenejši nakup za neveste, bogato zalogo kro-jaških potrebščin priporoča J. KOSTEVC Sv. Petra cesta 4. Cene strogo solidne. Točna postrežba. Vzorci se pošiljajo na zahtevo poštni e prosto. 2973 -16 acac i Kazimir Bratković 5518—2 c. kr. notar. r a lueni legi,, obstoječe iz štirih sob i vsemi le zaželjenimi pritiklmami ka-sor poselsko sobo, sbranibo, opravljeno iopeljo, veliko kletjo itd. se odda takoj jvent. s 1- februarjem 1905 v visokem parterju novosezidane hiše št. 7 ulice .Stare pravde" (nasproti vrtu otroške )olnice). . Natančneje se izve pri I. Lončarju I r I. nadstr. hiše. 5413- 5 | Patent HATSCHEK SftSž -18 t . ^ "(zakonito zajamčeno oznamsnilo za ASBE3TNI CEMENTNI SKRILJ.) '"t'SSiSS1 Eternit tovarne LUDWIG HATSCHEK T^.TT bujs vsem vremenskim vplivom, ne Vocklabruck Dunaj Budimpešta Nyerges-Uytalu potrebuje poprav, je lahka, lična in cena. <*or. Avstrijsko. ix. ■., serggasse a. Andrassystr. 33. ogrsko = Zah evajte vzorce in prospekte. = Glav.cn zastopstvo .ajiiit pokrajine: Delniška dražba portlant cementa Dovje, v Trsta, vi a Geppa 2. i i i II lili i MIH 11 HM I I ( ^Cigieniško razpraševanje stanovanj, tovarniških lokalitet »o. leane? v. nI eter )V{eitelie zaued zo $neženje stemcuenj T ilir Škofje ulice št. 1*. lijlil H443—1 nun Preproge, pohištvo se sprejema za snaženje tu shranjevanje. 5gH 3 va^mse Božična prodaja trgovske zaloga blaga A.Primožič v Ljubljani, na Mestnem trgu j* je 1-50 naprej -•44 3'90 -•36 „ 1-OH Popolne obleke v kartonih že od . gld. kompletne bluze, pavoln. flanela samo „ Kos najfinejšega rumburškega pa- volnatega platna samo . . . . „ Tucat žepnih robcev od .... Tucat Žepnih robcev (angleški batist) prej gld. 3*—, sedaj..... Poleg tega vsakovrstne preproge, svilnate odeje, svilnato blago, kožuhovina, posteljne garniture, damski plašči (Brunnenmantel), in paletoti, moško perilo in kravate, predpasniki, osobito blago za ženske obleke 3502-3 ena Lodnasto krilo lastnega izdelka, tedaj gld Flanelna bluza, izgotovljena, sedaj . Žametasta bluza, Bedaj .... Damska srajca od...... SOOO rutic za Čiščenje kupic in brisanje prahu, kos....... 2000 metro dobre flanele, meter 1*95 —•68 L>-36 —"39 naprej —•07 —•17 -»3 Št 40555 3538-1 Zaradi oddaje mestne vožnje za leto 1905 oziroma tudi z* leto 1906 iti 1907 vrsMa a© bode pri mestnem ro agi str* tu v prostorih stavbnega urada javna plamena ponudbena obravnava dne 16. decembra 1904 ob 10. uri dopoldne Ponudbe kolekovane in oproooljene z v* lijem 200 K, o katerih je navesti p~;*hmezn<4 oene za razno vožnjo ¥ 3tev ikah in besedah, izročiti je zapeč&tena do določenega časa gori navedenemu uradu, kjer so tudi pogoji oh navadnih uradnih urah vs»kemu udeležencu na vpogled ratgrnjeni. Na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezal* dr&ibeneniu razpisu in pogojem, m take, ki bi se pogojno gltsile in končno na take, ki se prekasno ali dodatno vloie, ■* ne bode oziralo. 2^Eestrx:. rr^agristrat tt IL.j'TJLlolja.ri.I dne 2 decembra 1904 sprejme v špecerijsko trgovino in trafiko G. Jelovsek, Vrhnika. 3616-3 Solicitator z večletno prakso in povsem izvežban v odvetniškem in notarskem poslovanju želi dosedanja svoje mesto spremeniti. Ponudbe pod Solicitator" na uprav- niStvo „Sloveuskega Naroda*. 44^8—3 Jfenri/c J^enda v Ljubljani = Jvfesini trg št 17 .., priporoča SH7-2 tOOOmetrovp ri^nop „'/*> najnovejših krijjastih (schottisch) vzorcev, izvrstne kakovosti, namesto gld. 2'50 mW samo 95 fr. ~W 4 metre zadostuje ja eno bluzo in stane le gld. 3 80. Želi se kupiti dve dobro ohranjeni 6-aeo (pumpi). Blagohotne ponudbe pod n slovo ni j.črepainica" na uprav. „Slov. Nar.-4 t Mednarodna panorama. Ljubi,ana, Pogačarja« trg. 3417 Japonsko. v CP" t'anu prtnirrno! ~^Ms* Ces. kr. avstrijske ^* državne železnice. C. kr. ravnateljstvo dri. železnice v Bedaku. Isvcd iz voznega reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Moiakovo. Ljubno, čes SelztJba! v Aussee Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstettea. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobci vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Frana-nsfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reilling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marij ne vare, Heb, Francove vare. Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Ljubno, Selathal " Solnograd, Lend - Oastein, Zeli am See. Inomost, Bregenc. Curih, Ženeva, Pariz Čez Acastettea na Dunaj. — Ob 3. uri 56 ai popoldne osobni vi. k v Trbiž, Šmoho^, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Kle n-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove v re, Prago, .direktni voz I. in II. razr. , Lipsko, na Dunaj čez Amstetren. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franxensfe.ste, Inomoat, Monakovo (Trst Monakovo direktni voz I. in II. razreda). — PROGA V NOVO alESTO IX KOČEVJE. Osebni ?laki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 7.'uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jaž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Austetten. Monakovo. Inomost, Franzensfeste, Solnograd Line, Steyr, lacbl, Anssee, Ljubno, Celovec, Beli: k (Monakovo-Trat direktni voz L in II. raz) — Ob 7. nri 1*2 m zjutraj oaobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Du-nnja čez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni voz I. in II. razred*), Francove vare, Karlove var , Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Inc-mosta, Franzenafesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljnbna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno«frada čez Klein-Reifling, iz Steyra, Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki : Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega meata in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic. Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 85 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6, uri 49 m z turaj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob d uri 10 m zve-er. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in pra.mkih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem fiaso, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. Novost brez konkurence!! Naznanja se, da se bode vršil redni občni zbor Narodno gospodarskega društva v Starem trgu pri Ložu dne 21. decembra 1904 ob 4. tiri popoldne v prostorih mlekarne. DNEVNI RED: 1. ) Odobrenje letnega računa za leto 1903. 2. ) Volitev 5 članov načelstva. 3. ) Volitev 5 članov nadzorstva. 4. ) Razni nasveti. ;-52i K obilni udeležbi v bi odbor. srajca ovtetnike manšete Po \vk kulturnih državah registrirana Na drobno ne j'T , lajava S&mo!gr^lni ::500—2 piano koncertni orchestrion Nepresežen po učinku. Izreden efekt. Živahna klavirska glasba. — Prekrasna, natančna plesna glasba. Nadomestilo za 6 godcev. Kadar se ne rabi plesne glasbe, se boben, činele in dr. z neko pripravo takoj lahko odstavi in orchestrion igra akor klavir. Ugodni plačilni pogoji. Uspešna na ložitev danarja za gostilničarje in kavarnnrje. Igra vse komade. Velja z dvema valje* ma, ki igra vsak 8 komadov, z utežjo in pripravo za spuščanje denarja gld. 450—. ■ - Prospekti zastonj In franko. Tovarniška zaloga: S. ZANGL, Dunaj IV, Favoritenplatz štev. 2. ^M.Joss&Lowenstein c. in kr. dvorna dobavitelja PRAGA Orient. arnikovo brezovo mazilo. Že sam vegetabilski sok, ki teče iz breze, če se na-vrta deblo, je že od nekdaj znan kot prav izvrstf o lepotilo. Će se pa iz tega soka po iznajditeljevem predpisn kemiškim potom skopaj z ekstraktom arnike naredi mazilo, dobi Sele poseben učinek. 3530—1 Č<3 se i njim zvečer namaže obraz ah kak drug del kože, se že drugo jutro odluščijo komaj vidne luskl-nlce od kože, ki postane nežna in bleščeče bela. To mazilo izravna gube in kozavosti na obraza, ki dobi mladostno barvo, koža postane beln, nežna in sveža, v najkrajšem času izginejo pege, ogrci, bradavice, rdečica ua nosu in druge nečistosti kože. — Lonček z navodilom stane 3 K, dvojnat lonček 6 K, trojnat lonček 7 K. — Razpošilja po poStnem povzetju ali če se pošlje denar naprej glavna zaloga JK. Jeith, Dunaj, VI., Mariahilferstrasse 45. 50.000 parov čevljev! 4 pare čevljev samo gld. 2-80 se prodajo zaradi nakupa velike množine obu tal dokler traia zaloga za to smešno nizko ceno Par moSkih in par ženskih Čevljev rjavega ali črnega asnja na trakove I. vrate galešjrani, z močnimi zbitimi usnj podplati; dalje par moSkih in par ženskih modnih čevljev s paspoilom, zelo eleg., naj-nnvrjše oblike, močni, s toplo podvleko za zimo, zelo lični in lahki Velkoat po cm Vm 4 pari veljajo samo jrld. 2 80 R*zpo Silja po povzet ali če se p »Sije denar napre- 8. URBACH, eksport čevljev Krakov št. 363. Zamena dovoljena, tadi denar brez neprilik naz?j; riziko torej izključen 3539 3Franc Stupica Ljubkjana Marčje Terezije cesta I. ; Ančnikovi hiši zraven ,Flgovc8' priporoča slamoreznlce, mlatllnlce, čistilnice, gepeljne, preše za grozdje in sadje, samokolnice, pluge in brane najboljšega izdeika; dalje: sesalke za vodo in gnojnico, pocinkane, asfaltirane, svinčeno cevi za napeljavo vode, razne tehtnice z uteil, štedilnike, kuhinj, opravo, nagrobne kriie, nakovala, privijake iage in kotle za klajo In žganje-lu.»f setijo ta semenj. Gospodarska podružnica Jastrebarska. ti M. Peklić s. r. predsednik. 35: ,8—1 Milutin Mtdur s. r tajnik. Na najviSJi ukaz Njegovega ^ c. In kf. ap:slol. Veličanstva. XXXVI c. kr. držav, loterija za civilne dobrodelne namene tostranske iržavne polovice. Ta denarna loterija edina v Avstriji postu* 120 tlo voljena i. ima l^.*Jt3t> dobitJLtov gotovini =zzr v skupnem znesku 512.980 kron. Glavni dobitek znaša 200.000 kron v gotovini Žrebanje je nepreklicno dne 15. decembra 1904. V Ena srečka velja 4 krone. Srečke se dobijo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vur-dere Zollaratsstrasse 7, v loterijah, tratikah, pri davčnih, poštnih, brzojar-nih m železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni uaČrti za odjemalce srečk zastonj. 3220-8 Srečke se dostavljajo poštnine prosto. C. kr. loterijsko-dohodninsko ravnateljstvo Oddelek za državno loterijo. 85 ^991 Pasti ; za podgane, dihurje, krte, miši itd. Gostilno Privatna plesna šola patentirani najnovejši amerikanski sistem prodaja in razpošilja trgovina 8653—14 STREL v Mokronogu, Dolenjsko. Presenečeni uspeh lova se garantira. Cene jako nizke. AvtomatiSki časovni in momentni zaklep do V.oo sekunde. Fotoffrafijska manufaktura FRUWIRTH & Conip, DUNAJ, VI, (.iiiiifiriMioi-lVrmli'HMMt* 19 t». 3366 - 4 Prve vrste kamere in vsekdar sveže utenzilije, bromovo-srebrne povečave in moderno okvirje. 11 astro vani Katalogi zastonj in franko u~-~ t _L.'«itn plačilni pog-oji. "itJi Specialni božićni model11 (kakor kaže poleg stojeCa slika) zaklopna kamera 9x12 s 3 kasetami in kompletno izvrstno opremo v lepi leseni omarici. Božična cena le K 50*—. Zgodovinska povest iz francosKih časov na Kranjskem ti-j___:___i__i« Jo lxsla. Dobi se edino-le pri Lav. Schwentnerju v Ljubljani i/ii* |m> 14 i<;o. po poMti 14 i*HO. 1669-17 Fo visoki kralj, deže.n. vladi proglašena za zdravilno rudninsko vodo Apatovačka kiselica naravna alkališko-muriatiško-litijska slatina, bogata ogljikove kisline izvrstna kristalno čista namizna voda. Gjasovite zdravniške avtoritete pripisujejo tej slatini rajbolji uspeh pri vseh boleznih prebavnih organov in požiralnika, trganju In revml, pri želodčnem, pljučnem, vratnem In vseh drugih katarjih, pri zlati žili, pri obistnih In boleznih v mehurju, pri kamenu, pri sladkorni bolezni, zrnatih In oteklih jetrih, gorečici in mnogih drugih boleznih. Preizkušeno izvrstno in nenaakriljivo sredstvo pri spolnih in mnogth drugih ženskih boleznih. Analizirala sta jo prof. dr. E. Ludvvig, c, kr dvorni svetnik in kr. prof. dr. S. Bošnjaković*. Odlikovana na mnotrili strokovnih razstarah s 15 zlatimi svetinjami. „Upraviteljstvo vrelca Apatovačke kiselice" Zagreb, Ilica št. 17. 487-85 Dobiva se po vseh lekarnah, drogerljah, restavracijah in gostilnah. Zastopnik zs Kranjsko :TC. ME\ARDI v IJiil»ljniil. Zaradi opustitve trgovine oblastveno dovoljena popolna razprodaja ur I zlatih, srebrnih, nikljastih, jeklenih, stenskih, | ur na nihalo in bndilk pod tvorniško ceno. FRIDERIK HOFFMANN v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 12. Primerna božična darila! X X X X X X X X X X X X * K X X X X X X s K XXX: Avgust Žabkar v £jubljani, Dunajska cesta 868 -40 strojna in ključavničarska delavnica se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajoČih predmetov: napravo in popravo različnih strojev Izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaglnih naprav, napravo turbin po najnovejših konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti. Naprava različnih transmisij za vsako industrijo. Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa in siceri: grobne križe, kotle, pcel, vrtne klopi, mize, stebre, trombe za vodo itd« Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih sistemov, kakor tudi vseh stavbinskih in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in Štedilnike raznih velikosti. Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike Itd. xSti<• i't i In proructini Ho na y.ah(ovHn|e na, raBpOla^o, ▼se pa po primernih tuvurui^kih cenah. :ft*XX: dobro idočo, v mestu ali predmestju, prevzamem s 1. februarjem 1905. Prijazne ponudbe pod ..Gostilna 1905', poste restante, Ljubljana. 3487—3 Oprava S kakor pudelni, štelaže itd. = se ceno proda pri = J. S BENEDIKTU v Ljubljani « Prešernovih ulicah 6t. 3. Jfot novost priporočam: SL-vv^ Družbe sv. Cirila in S O Metoda -Škatljica Jfr. 2— po pošti Jfr. 220 Stenski koledar Za leto 1905. Cena 40 vin., po pošti 50 vin. JV(aliskladni koledar Za leto 1905. Cena 50 vin., po pošti 60 vin. Jernej J^ahovec trgovec v Ljubljani 3473—2 Sv. Petra cesta št. 2. avarna Jlirija' je vsako soboto in nedeljo in vsaki praznik celo noč odprla. rio kavarnar 3C60—9 Kolodvorske ulice št. 22. Pariška svetovna razstava 1900. loalavna ustna vod«. Dobiva ss povsod. 2921—19 2-141 Jtaton JlSkerc Zlatorog. To krasno narodno pravljico o Zlatorogu je pesniško obdelal sedaj Aškerc, in to popolnoma drugače, nego je bila znana doslej po Funtko-vem prevodu nemške Baumbachove idile. Aškerc se je tesneje oklenil pravljiske snovi tako kakor jo je bil zapisal rajni Descbmann ter pri držal tudi demona „Zelenega lovca*. Tako je ustvaril Aškerc iz narodne pravljice Cisto novo, svojo epsko pesnitev; zato se nadejamo, da zaslovi sedaj med nami tudi njegov izvirni, slovenski „Zlatorog". Izšel je v založbi L. Schwentner-ja v Ljubljani in veli« brotiran 1 K 80 h, po poŠti 1 K 70 h. v dvorani hotela „pri Maliču". Najbolj&e večerno razvedrilo za boljše družbe je strokovni kura la damo In ajoapude Is boljših rodoi In pvnrdrljrk ob In pelrla ob pol s. ztecer, kjer se poučujejo najmodernejši plesi. V kratkem se otvori hun r.m oirokr po lastni lahki metodi P. n. rodovine vljudno prosim, da izvolijo takoj vpisati svoje otroke Posebne ure vsak čas dneva za privatne družbe v dvorani in v privatnih hišah. Prijave In vpisovanja vsak dan od II. do 12. ure dopoldne In od 3. do 5. ure popoldne v hotelu pri Slonu*', soba 6t. 73. Z odličnim spoštovanjem 3509 -2 Giulio Morterra, pihani učitelj Vsekdar najnovejše prave GRAMOFONE in plo^A« v veliki izberi a i dobij le pri zastopniku Nemške deln. družba za gramofone RUDOLFU WEBER urarju Ljubljana Dunajska, cesta st. £SO Prodajan.. .. na ,..... obroka .. .. ZuMjms ......stara (Hribarjeva palača nasproti kavarne ,,Evropa"). 1716-48 3g 18TO Uatanovll Trgovina s perilom in modnim blagom Q. iT« lAMAO priporoča naslednje predmete: 2976—9 za lovce in turiste lovske telovnike, lovske dokolenice, lovske nogavico, snežne kape itd. Za gozdarje nepremočljive dežne plašče in ovratnike, usnjate gama še, lovske klobuke, kape itd, vse le prve vrste izdelki. ===== Za pošteno postrežbo jamči tvrdka = C. J. HAMANN ^ dobavitelj perila c. in kr. Visokosti, raznih častniških uniformiranj, zavodov itd 1 vsakemu, v vsakem znesku, proti malim obrestim, brez poroka in brez infabulacije se ne dobi nikjer, ampak če hočete dobro in ceno jesti in piti, potrudite se v A. Razbergerjevo restavracijo v Ljubljani, sv. Petra nasip št. 37, w poleg jubilejnega mostu. M Samo pristna naravna vina iz Dolenjske, Štajerske y in hrvaške. Uiua v steklenicah, peneča vina, šam- O panjce. Jint dunajski pelinkovce. O Piinti^aiusko salonsko marčno piv o, M ma v*>.- 00"— Izplačana posojila zavarovancem............ 3.fif>5.7a4 13_ K 31,5K2.fi7*-23 Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno Generalni zastop za Kranjsko in Spodnje Štajersko V Ljubljani, na Franc Jožef o % i cesti 17 38T pri G VIU ONU ZESGHKO. H nb. Ravnotam se tudi spreiemaio spretni in zmožni agenti in zastopniki. « o « 0 ft « a 2 2 «r^i « _. * -2, O 2 * Z * s * ~ & "5T * c S ° * s" ft o « CM » o « * Pozor! Vsakdo zasluži 2O°/0, kdor naroči uro! Ker nameravam obdržati v svoji zalogi samo izdelke prvih švicarskih tovarn Union — zDamka Union — ter druge fine ure, sem odločil čez par tisoč žepnih ur (švicarskih), katere prodajam SV 20°/o ceneje kakor doslej. Za vse te ure jamčim pismeno! — Kdor torej želi dobro uro po nizki ceni, naj ne zamudi te ugodne prilike! Brilanti so obrestovan kapital! Cena brilantom se viša od dne do dne, zato naj se vsakdo požuri kupiti si jih sedaj, dokler je cena še nizka. Za prav mnogobrojna naročila se vljudno priporoča z vsern spoštovanjem Franc čuden urar in trgovec v Ljubljani. ft « ft ft ... * 5T ft <" ft o o ^ft ft _ « CD O _ « « ft N D fi) Glavna trgovina: Prešernove ulice nasproti frančiškanskemu samostanu. Filijalka: Glavni trg nasproti rotovža. 4.9 bo Zahtevajte cenike! o 3 CD N fi> 3 O v> o ca « » ft « « O ft O ft ft « ft o « ft ft ft « Božična in novoletna darila. *m I 3£jQ5r """"^ w J--~~ ~---- w —- ^ praikt zdravilne 3199—2 85* šunke pripoznane od vseh zdravniških kapacitet kot najboljše. V. OHME>Iv Praha, Spalena ulica št. 7. Cenovniki zastonj in franko. preizkušen na deželnem kemičnem pre-izkuševališča za živila v Ljubljani. ■ Liter 2 kroni. = 3 Razpošilja v vsaki množini IVAN MALI ZZZ v Škofjl Loki. z=Z Prima trboveljski In dolenjski 1 priporoča na odvzetie po 10 colcentov ali vi&je, na dom postavljeno, po znižani ceni zaloga premoga lastnik premogokopa 3356—6 Ljubljana, Marijin trg Štev. 1. w Za vsako rodovino važno ilustrovano k-jigo o premno- a ;em blagoslova z otroki raz- j pošilja s prepisi več tisočevSšG? ... zahvalnih pisem tajno za BB^ft. 90 h v avatr. znamkah gospa 1 mL* A. EAIPA Berlin S. \V. A Liicdensirusse 50. Veliko presenečenje! Nikdar v življenju več take prilike! 500 komadov za gld. 130 1 prekrasno pozlačena. 36uridoča precizijska ura z verižico, natančno idoča, za fcar ee 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za go spode, 3 komadi ff žepnih robcev. 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec ; ustnik za smotke iz jantarja, 1 eiegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno Loaletno zrcalce, 1 us-njat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek 8 pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz double zlata s patentiranim zaklepom, mičen album s 88 prekrasnimi slikami, 5 Šaljivih predmetov, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, predmetov, potrebnih za dopisovanje, in Se črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. 1 80. Razpošilja proti postnemu povzetju, ali če 3526 so denar naprej posije Dunajska razpošiljalna tvrdo Ch. Junpirth, Krakov št. 105. NB. Za neugaiajoče se vrne denar. Tovarna pečij | essaa ustanovljena 1. 1N&§. Založnik zveze cbs. kralj. avstrijskih državnih uradnikov Alojzij Večaj j 111> 1 j ana Trnovo x Opekarska cesta x Veliki stradon št. 9 priporoča vsem stavb-nim-podjetnikom in si. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpežnejSih in sicer od najmodernejših pre&anih in poljubno bar-vanih do nsjpnprostejsih : prstenih pečij različnih vzorcev kakor; renai88ance, barok, gotske, secesion itd. kak r tudi Štedilnike m krušne peči listnega in domačega izdelka po najnižjih cenab ter j« v svoji stroki popolnoma izvežban. Ceniki brezplačno In poštnine prosto. K (d Voda! Prva in_edina domača tvrdka_za_vse£odoyodne naprave. Inženir in motili i ((-hoiu stavbeni pod|«>tnlu Fran Josipova cesta 7 v Ljubljani Bethovenove ulice 4 prevzema sestave načrtov in proračunov za vodno preskrbltev kakor tudi brezhibno izvršitev takih naprav po zmernih cenah. == Tehnične izjave so brezplačne. = Tudi načrti so brezplačni, ako se izvršitev stavbe poveri tvrdki. Najboljša izpričevala o 25 vodovodnih napravah na Kranjskem, izvršenih pod osebnim vodstvom lastnika tvrdke, so vsakočaano na razpolago. 3366 -4 Va^no naznanilo * je gotovo pričete % bojične prodaje v specialni trgovini = S^ntona Sarca = v /Ljubljani, Sv- Petra cesta št. 8. po jilnc znižanih) cenar) $z bc prodajale: Vsakovrstno damsko perilo, mošk^ srajce, barvaste in bele, nami^je h kavi, namijni prti, serviete itd. , Jfravate in 5m še ceneje prodajal kakcr do sedaj vse v to stroko spadajoče pr^dm«-!«1. Zahvaljuj m se slavnemu obž.nfetva za. dr^e-daj mi v toliki meri iTk^zj»no z*upan;e in prosim, da n poŠti K 1 10 ■ Največja zaloga ni uzi kali j v Ljubljani Katalogi gratia in franko. Izposojevalnica muzikaJij obsega 10000 številk. Mesećnl abonement s premijami. Razpošilja tu 1i na zunaj Oton Fischer trgovina z niuzikalijami v LJubljani. Klobuke zadnjih novosti in vsake vrsto cepiče 3532-1 dalje razno Dobra harica spisala je izsia -,»,„„., je izšla v založništvu Lavoslava Sctiwentner-ja v Ljubljani. Dobiva se ©amo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K SS h. Obsega na 576 straneh več nego 1IQ0 receptov za pripravljanje najo*us' ej&ih j**ii domače in tuje kuhe, ima 8 fino k« lorir»nih tabel »n ]e trdno in elegartn«. v platno *ezana Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovniaskega sialiftča. literarna kritika ^ara«ii lepega, 'ahku umevnega jezika, fina dama zaradi njer.e lepe, pn slovenskih ku-harsKih knjigah nenava ne opreme, m konečnu varčna gosi'odmia zaradi niene rene, ker ni nič dra^ia, nego znane nemftke kuharske kor.ge HI 'moško perilo najnovejše a/bQ priporoča po solidnih cenah CADEZ Stari trg 4 tI//^ Ljubljana. _ Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Izdelovanje oprem za neveste. Lastni izdelek Ustanovijfcsoo Igta 1870 Lastni izdelek o > o ■ o os — > CQ O S c ■ © ■ > |4 os f\ £»; o j« i> o cl g9 d Gl m e in. otroke o^^- zaradi izvrstnega kroja, natančnega dela in zmeiue eene znano daleč čez meje Kran;sKe, priporoča trgovina z modnim blagom za gospode in dame in trgov ina za opreme aaao-ii i r- -i S r A 1 V/ i ' .\ i NI l_ -J dobavitelj perila c. in kr. Visokosti, različnih častniških uniformiranj, zavodov itd. Ljubljana. # Mestni trg štev. 8. ^ Ljubljana. m • < r 11 V 3 Z 0 o Perilo po meri se prav brzo zgotavlja. Napravljanie oprem za novorojence. Laatuiua in n»k .Nirudne a»t»rnc*