QX>X>XXi
DOLENJSKI GOZDAR —•*&&
letnik XXI	januar 1984	št. 1
Osebni dohodki bodo odvisni tudi od minulega dela
Leta 1974 je bila s sindikalno listo uveljavljena delovna doba kot podlaga za delitev sredstev DO na podlagi minulega dela.
Po samoupravnem sporazumu je bilo možno povečanje OD v sorazmerju z dolžino delovne dobe od 1 do 12 odstotkov. Rentabilnost in produktivnost, ki vplivata na dinamiko uspešnosti poslovanja, nista bili upoštevani.
V	letih 1975, 1976 in 1977 so sindikahe liste spreminjale usmeritve glede upoštevanja minulega dela pri delitvi osebnega dohodka,vendar je razpon možnega povečanja OD od 1 — 12% ostal nespremenjen.
V	letu 1979 so listo nadomestila stališča republiškega sveta zveze sindikatov o pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanju načet delitve po delu. Iz te usmeritve izhaja načelo, da je mogoče sredstva za osebne dohodke na podlagi minulega dela oblikovati le iz povečanega dohodka.
Stališča republiškega sveta zveze sindikatov je v letu 1981 zamenjal družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
Leta 1982 je bil sprejet zvezni zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu, ki zahteva, da se v organizacijah samoupravni splošni akti uskladijo z določbami tega zakona do 31. decembra 1983.
Inštitut za trženje, ekonomiko in organizacijo je izdal gradivo o delitvi sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela. Upošteval je tudi predloge in izkušnje nekaterih modelov, ki so že nekaj časa v veljavi.
Pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela je potrebno določiti cilje in smotre oblikovanja sredstev za OD na podlagi minulega dela. Delež sredstev
za OD mora z obsegom in možnostjo diferenciranja zagotavljati interes delavcev za dosego skupnih ciljev. Do sedaj je bil delež od 1 — 12% in od 1 — 5% za delovno dobo v isti delovni organizaciji. Zaradi različne starostne strukture v kolektivih je bil povprečni delež od 4 — 9% . V našem podjetju je v letošnjem letu delež 5,2%. Tolikšen delež ne ustreza, če hočemo spodbuditi delavnost. Moral bi biti vsaj od 20 — 25% v panogah, kjer je tehnična opremljenost visoka, pa še višji. Ker pa je osebni dohodek iz minulega dela
vštet v masi osebnih dohodkov, ta masa pa se ne sme povečati, če ni rasti dohodka, zato v kratkem času ne bo mogoče preiti na nov način, ampak bo prehod trajal dalj časa. V začetku bo ista masa, ki je bila prej razdeljena po ključu skupne delovne dobe, razdeljena na drugih osnovah. Zaradi tega bo v večini tozd prišlo do večjih razlik med delavci v primerjavi z dosedanjimi osebnimi dohodki. Meril naj bo toliko, da bodo pregledna in razumljiva, ker preveliko število zmanjšuje materialno pomembnost. Človek lahko
učinkovito spremlja od 4 — 5 vrst meril.
Osnove za oblikovanje sredstev za osebne dohodke so uspešnost poslovanja TO, ki je med vsemi uporabljenimi najširša, potem je izraba delovnih sredstev in predmetov dela, kjer ima OD na podlagi! minulega dela kritje|vidoseženem prihranku med predvideno in doseženo porabo. Razporejanje sredstev za povečanje materialne osnove dela je izjemno pomembna osnova, zato je potrebno, da se obravnava posebej in da so delavci neposredno motivirani za razporejanje primernega deleža družbenega dohodka za razširjeno reprodukcijo.
V podjetju je te osnove mogoče uporabiti tako, da se vnaprej določi predvidena in pričakovana uspešnost poslovanja, porabe in obrabe delovnih sredstev in predmetov dela ter delež sredstev za razširjeno reprodukcijo, realno in objektivno ugotovi dosežen rezultat in primerja s pričakovanim rezultatom ter vnaprej določijo merila medsebojne odvisnosti in povezanosti med doseženim rezultatom in višino sredstev za osebne dohodke.
Merila, ki se upoštevajo pri izbiri za oblikovanje sredstev za OD na podlagi minulega dela, so dohodek na delavca, dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi, akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom, akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi, čisti OD na delavca, povečan dohodek, dosežen z gospodarjenjem z investicijskimi sredstvi v primerjavi z višino družbenih sredstev, ki so vložena v razvoj materialne osnove dela v temeljni organizaciji, povprečno ustvarjena lastna investicijska sredstva na delavca v primerjavi s povprečno uporabljenimi delovnimi in poslovnimi sredstvi na
(Nadaljevanje na 2. str.)
Na umrlem drevesu se nadaljuje življenje gob, žuželk in ptic. (Foto: J. P.)
delavca.
V našem podjetju komisija za pripravo osnove za nagrajevanje delavcev z minulega dela pripravlja na podlagi gradiva, ki ga je izdal inštitut za trženje, ekonomiko in organizacijo,
Leta 1977, ko so se formirale samostojne temeljne organizacije v zasebnem sektorju gozdarstva, je bilo v toku Novo mesto v neposredni proizvodnji 11 delavcev. Večinoma so dobili osnove za delo v gojenju v gozdnem obratu, iz katerega so prišli. Od teh jih je ostalo leta 1983 še sedem, medtem pa se je v toku zaposlilo še 18 mladih delavcev. Končali so tečaj za delo z motornimi žagami, niso pa imeli potrebnih osnov za delo v gojenju. Zato smo sklenili,
predlog za nov način nagrajevanja. Delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela je možna po dveh variantah in sicer na osnovi uspešnosti uporabe družbenih sredstev in na osnovi rezultatov gospodaijenja z investicijskimi sredstvi.	N. T.
da organiziramo tečaj iz gojenja gozdov. Teoretični del tečaja smo izvedli pozimi. Na pomoč nam je priskočil izobraževalni center pri GG Novo mesto, njegov vodja Tone Kruh je prevzel večji del predavanj in zavrtel nekaj filmov. K sodelovanju smo povabili tudi inž. Staneta Žuniča, vodjo gojenja pri GG Novo mesto, in Karla Turka, pomočnika vodje tozda Gozdarstvo Straža. Oba sta se povabilu odzvala, manjši del predavanj pa smo prevzeli sami. Predavanja
so bila za delavce dovolj zanimiva, postavljali so vprašanja, tudi nasprotne trditve, bilo pa je tudi dovolj pritrjevanj. Spoznali smo, daje bil teoretični del tečaja še kako potreben, da razčistimo osnove, s katerih lahko nadaljujemo terenski del tečaja.
Zal smo praktični del izpeljali samo v enoti Straža—Toplice. Obdelali smo bukovo mladje in goščo ter prvo redčenje v letvenjaku bukve in jesena, vse v oddelku 23. enote Straža—Toplice. V gozdu smo živahno razpravljali, objekti so bili zelo zanimivi, zlasti letvenjak. Delo so si prišli ogledati tudi lastniki gozda in so bili z delom zadovoljni. Odločeni smo, da izpeljemo terenski del tečaja tudi v drugih enotah. Smatramo, da bo delo tehničnega kadra in delavcev tako veliko lažje, zlasti v zasebnem sektorju, kjer mo-
rajo biti delavci bolj samostojni-	„ „
JANEZ BLAŽIČ, dipl. inž.
Na nekem dvorišču je ležalo nekaj kubikov na črno posekanih smrek. Gospodarju sem pokazal star papir in mu povedal, da je to nepodpisano pismo, kjer piše, da je posekal natanko 10 m3 na črno. Debelo je zaklel: „Kakšnih deset, največ pet. Kateri hudič me je prijavil pa tudi vem".
•
Takole je opisal star prizadeven revirnik svojega mlajšega pomočnika:
„O, saj postori, kar mu naročim. Da bi pa delo sam poiskal, to pa ne!"
Pa recite, če v mladini ni vsa prihodnost!
Izobraževanje v toku Novo mesto
Osebni dohodki gozdnega gospodarstva v letu 1983
1.	Oblikovanje sredstev za osebne dohodke
Politika oblikovanja sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo delavcev je bila v globalnih okvirih določena z resolucijo. Z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983 so bile opredeljene podrobnejše usmeritve, ki naj bi zagotavljale uresničevanje resolucije. Ta je opredeljevala počasnejšo rast osebnih dohodkov od rasti dohodka za 35 odstotkov. Osebni dohodki so bili odvisni od naslednjih osnov in meril:
—	ustvarjenega dohodka kot boljšega rezultata dela in poslovanja,
—	fizične proizvodnosti,
—	gospodarnosti poslovanja,
—	donosnosti uporabljenih poslovnih sredstev,
—	konvertibilnega deviznega priliva.
Osnove in merila so temeljile na primerjanju indeksov
rasti s predhodnim letom. Ker se je ta metoda uporabljala tri leta zapored, je zelo neugodno vplivala na oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke v tistih OZD, ki so pred administrativnimi posegi dobro gospodarile. Administrativno poseganje v pravice oblikovanja in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo je povzročilo zaostajanje osebnih dohodkov. V minulem letu je OD v gozdarstvu zaostal za 11 odstotkov. V teh okvirih pa je naša delovna organizacija še bolj zaostajala. Za devetmesečno obdobje smo imeli 17.000 din povprečni neto osebni dohodek in se uvrstili na 13. mesto v panogi. Kot smo že ugotovili, je bilo temu vzrok indeksiranje izleta 1979. V tem letu pa smo nekoliko več namenili za poslovni sklad kot dobri gospodarji, za obnovo prevoznega parka. Sicer tudi sredstva, ki smo jih prisiljeno akumulirali, niso izgubljena, so ostala delovni or-
ganizaciji kot sredstva poslovnega sklada. Če smo jih smotrno naložili in bomo dobro gospodarili z njimi, lahko pričakujemo rezultate minulega dela. Res je tudi, da so osebni dohodki s takim zaostankom dosegli spodnjo kritično mejo, ki je že vplivala na produktivnost. Posebno je to pomembno v primerih, ko delavci ugotovijo, da izdela ne prejemajo večjega osebnega dohodka kot iz nadomestil, ki jim je osnova osebni dohodek iz predhodnega leta.
Podatki, potrebni za izračun mase sredstev za osebne dohodke, bodo znani z zaključnimi računi, zuato še ne moremo ugotoviti upravičenosti izplačila osebnih dohodkov za preteklo leto. Ocenjujemo, da so bili v dovoljenih okvirih glede na posebno mčetodolo-gijo ugotavljanja rezultabv dela v gozdarstvu, ki jo je pripravilo gozdarsko združenje v Ljubljani.
2.	Analiza osebnih dohodkov za leto 1983
Sestavni del tega gradiva so tudi pregledi osebnih dohodkov v letu 1983. Osebni dohodki so prikazani po delovnih področjih in temeljnih organizacijah. Za posamezno področje je razviden najnižji poprečni, najvišji poprečni in poprečni osebni dohodek, izplačan in preračunan na 182 ur. V osebnem dohodku je izkazan tudi dodatek na delovno dobo. Osebni dohodek delavcev, ki so delali več kot 182 ur poprečno mesečno, je sorazmerno višji. Tako na primer izkazuje pregled za šoferje poprečni osebni dohodek za 182 ur mesečno 21.507 din, dejansko pa je bilo izplačanih 26.829 din na dekvca, ker so imeli ti delavci za 24 odstotkov več delovnih ur. Največ je prejemal voznik s 3392 delov-nimijirami, 36.286 din mesečno. Če ne upoštevamo delovnega časa, je po višini osebnega dohodka na drugem mestu
RAZPONI OD V LETU 1983
šte. delav.
zap. št.	razpon neto OD	NM	Str.	TO Podt.	ZD Črmoš.	Črnom.	TG	VH	NM	Črnom.	TOK Treb.	DSSS	GG
i.	dinarjev do 11.000	3	2			2			2		2	2	13
2.	11.000—15.000	10	24	26	18	19	4	16	8	18	1	7	151
3.	15.000—19.000	64	33	26	29	45	32	14	20	12	14	17	306
4.	19.000—23.000	21	34	35	19	27	26	3	19	5	14	17	220
5.	23.000—27.000	7	18	16	9	8	10	—	7	4	3	8	90
6.	27.000—31.000	—	3	5	3	2	1	2	4	1	1	9	31
7.	nad 31.000	2	2	1	1	1	1	—	1	1	—	5	15
	iz plačilne liste	107	116	109	79	104	74	35	61	41	35	65	826
	iz ur	105	109	104	78	100	74	35	56	38	32	58	789
v delovni organizaciji.
Osebni dohodki v preteklem letu so se povečali z indeksom 124. Večji porast je bil pri proizvodnih delih kot pa pri neproizvodnih. Na različno porast je vplivalo prevrednotenje zahtevnosti dela v polletju 1982 v korist proizvodnih'del in nalog. Tako je delavcem v proizvodnji po-rastel osebni dohodek z indeksom 126, ostalim pa z indeksom 122.
3.	Dopolnjevanje osnov in meril za nagrajevanje po delu in rezultatih dela
V vsakdanjem pogovoru uporabljamo udomačeno frazo „nagrajevanje po delu”, kar dejansko pomeni delitev osebnih dohodkov po delovnem prispevku delavca in po rezultatih dela.
Ugotavljanje delovnega prispevka pa je zapleteno delo, ki zahteva veliko strokovnega in političnega dela. Strokovno delo se odraža v pripravi gradiva za razreševanje vprašanj delitve osebnih dohodkov, politično delo se odraža v vodenju razprav, zbiranju predlogov, sprejemanju samoupravnih aktov in izvajanju v praksi. Ker je delitev osebnih dohodkov zelo občutljivo področje, mora biti urejeno na demokratičnih principih. Pri nas to vedno ne uspeva iz več razlogov. En razlog je v tem, da je stroka, ki razrešuje to problematiko razmeroma mlada, drugi razlog pa je, da posamezni delavci preveč osebno gledamo na stvari in ne dojemamo problema delitve kot celote. Iz takega gledanja izhaja tudi togost pri spreminjanju in dopolnjevanju meril. Znan nam mora biti osnovni smoter
meril, da ta pritegnejo posameznika in skupnost za intenzivnejše prizadevanje pri opravljanju dela po vseh kriterijih delovne uspešnosti. Če tega nismo dosegli, moramo merila spremeniti in dopolniti. Za dosego smotra je bistvenega pomena sodelovanje delavcev, ki pa morajo gledati na dani problem celovito. S stališča delavca, da bo imel večji osebni dohodek, če bo primerno več naredil, in s stališča družbe, da bo istočasno dvigal produktivnost, za katero je postavljen širši družbeni interes. Pri tem razmišljanju nam odpove ekonomika in se moramo opirati na filozofijo. To ugotovitev nam bodo še potrdile razprave pri oblikovanju osnov in meril za ugotavljanje rezultatov minulega dela in delitev sredstev za osebne dohodke.
V okviru delovne organizacije se poleg samoupravnih organov ukvarjajo z vprašanjem delitve osebnih dohodkov komisije za osebne dohodke v temeljnih organizacijah, komisija v okviru delovne organizacije in strokovna služba.
Komisije po temeljnih organizacijah obravnavajo in usklajujejo predloge s področja osebnih dohodkov, kontrolirajo izvajanje sprejetih meril in predlagajo samoupravnim organom za sprejem oblikovane predloge. Komisija delovne organizacije s strokovno službo usklajuje in oblikuje predloge, tako zagotavlja izvajanje enotnega sistema za celotno delovno organizacijo. V minulem letu je komisija delovne organizacije delovala na tehle področjih:
a)	Opisi del in nalog ter vrednotenje novih del in nalog:
—	pomožna mehanikarska dela I. — v delavnici,
—	mehanikarska dela I. — na terenu,
—	mehanikarska dela II.
-	v delavnici,
—	mehanikarska dela II.
-	na terenu,
—	vodenje projektiranja gozdnih prometnic — dela v pisarni,
—	vodenje projektiranja gozdnih prometnic — dela na terenu,
—	pomožna dela pri sejanju peska,
—	upravljanje žičnega žerjava Ursus,
—	dela izmere pri projektiranju — v pisarni,
—	dela izmere pri projektiranju — na terenu.
Osnova za povečanje je OD iz opravljenega dela na prevozih (živo delo). Priznava se opravilo vzdrževanja, ki je bilo opravljeno. Ugotavlja ga
b)	Izdelan je bil predlog spremembe normativov za odpremo lesa na odpremnih skladiščih.
c)	Izdelan je bil predlog normativov za računovodsk-o—administrativna dela v tozdih. Normativi so sprejeti in se uporabljajo s 1. julijem 1983. Normativi so omogočili pravičnejšo porazdelitev osebnih dohodkov med delavci, ki opravljajo dela na tem področju. Normativi zagotavljajo načelo: za več dela večji osebni dohodek.
d)	Opravljena je bila kontrola obračunavanja osebnih dohodkov in izdelano poroči-
vodja transportnega parka.
g) V razpravo je bilo posredovano gradivo za dograjevanje sistema delitve osebnih dohodkov. Predvidevali smo, da bo razprava zaključena in (Nadaljevanje na 4. str.)
e) Oblikovan je bil predlog povečanja osebnega dohodka za dela in naloge v proizvodnji, ki so pod vplivom vremenskih razmer, zaradi česar morajo delavci s premeščanjem delovnega
časa uravnavati svoje delovne obveznosti:
—	delo v gozdni proizvodnji (dela v gozdu) 7 — 8%,
—	delo pri gozdnih gradnjah	6%,
—	delo na odpremi lesa	4%,
—	delo na prevozih lesa	2%.
f) Oblikovan je bil predlog za obračunavanje osebnega dohodka pri vzdrževanju vozil,in sicer:
	težki	kamioni	lahki	kamioni
	delež	čas-teden-	delež	čas-teden
	%	sko ur	%	sko ur
— dnevni pregled vozila in, dvigala, mazanje in dolivanje olja, odstranjevanje manjših okvar	7	3,5	5,5	2,5
— pranje in čiščenje vozila (enkrat tedensko)	6	3	4,4	2
— krpanje in menjava gum	2	1	1,1	0,5
SKUPAJ:	15	7,5	11,0	5
PLAN DELOVNEGA ČASA ZA LETO 1984
ME SE CI
zap.
št.	naziv	januar	februar	marec	april	maj	junij	julij	avgust	septem.	oktob.	novem.	decem.	sku- paj
1.	število koledarskih dni	31	29	31	30	31	30	31	31	30	31	30	31	366
2.	štev. nedelj in sobot	5,3	4,3	4,4	5,3	4,2	4,4	5,3	4,3	4,4	5,3	4,3	5,4	53,39
3.	štev. držav, in repub.													
	prazn.	2			1	2		1				3		9
4.	število delovnih dni	21	22	24	21	23	22	22	24	21	24	20	21	265
5.	število delovnih ur	168	176	192	168	184	176	176	192	168	192	160	168	2120
6.	število ur praznikov	16			8	16		8				24		72
7.	skupaj ur v mesecu	184	176	192	176	200	176	184	192	168	192	184	168	2192
8.	število dni za obračun OD	22	23	22	25	23	22	23	23	22	23	22	24	274
9.	število ur za obračun OD	176	184	176	200	184	176	184	184	176	184	176	192	2192
1.	Plan delovnega časa je sestavljen na podlagi delovnega koledarja za leto 1984.
2.	Delovne ure posameznega meseca niso enake z obračunskimi urami, ker zaključimo mesec 25. v mesecu.
3.	Tretjo soboto v juniju bomo delali za solidarnostni prispevek za odpravljanje posledic naravnih nesreč (ta dan ni upoštevan v urah za Obračun OD).
4.	OD se obračunava po urah, navedenih v 9. vrstici.	*
5.	Mesec december zaključimo s 26. decembrom, da bomo uravnali obračunske dneve z delovnimi dnevi.
6.	Zaradi izravnavanja števila obračunskih ur smo 8 ur iz meseca decembra (31. 12.) prenesli na 17. 3. Tako smo dobili minimalno število ur za obračun.
merila sprejeta do konca leta 1983 z možnostjo uporabe v letu 1984. Ker pa razprave ni bilo, ni prišlo do realizacije. Razprava bo potekala istočasno z gradivom o minulem delu.
4.	Nadaljnje razreševanje obstoječih problemov
Uresničevanje načela delitve osebnih dohodkov (za enako delo in rezultate dela približno enak osebni dohodek) se skuša uveljaviti s prizadevanji družbenopolitičnih dejavnikov. Na podlagi ustavnih opredelitev in določb ZZD je bil sprejet družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, katerega podpisniki so bili:
republiški svet Zveze sindikatov Slovenije,
Gospodarska zbornica Slovenije in
izvršni svet skupščine SR Slovenije.
Za strokovni pripomoček so bile izdelane strokovne podlage, da bodo OZD lažje in enotnejše urejevale delitev osebnih dohodkov. To so: skupna metodološka izhodišča za oblikovanje razvida del in nalog, skupna metodološka izhodišča za ugotavljanje zahtevnosti del in nalog in osnove in merila za ugotavljanje
zahtevnosti in uspešnosti dela delavcev, ki opravljajo dela in naloge poslovodnih organov v gospodarstvu. V pripravi so še strokovne podlage: o razporejanju čistega dohodka in oblikovanje sredstev za osebne dohodke, o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela, za določanje višine izplačil za posebne delovne razmere, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, družbeni katalog del in usmeritev za samoupravno sporazumevanje v panogah. Trenutno smo v fazi panožnega sporazumevanja, ki bi moralo biti letos zaključeno. Zatem bo sledilo usklajevanje internih predpisov v OZD. Pred tem pa je obvezno uskla diti akte z zakonomo razširjeni reprodukciji in minulem delu.
V bližnji prihodnosti je potrebno poleg usklajevanja pripraviti še merila za delitev osebnih dohodkov na osnovi gospodarnosti, inventivne dejavnosti in minulega dela. Merila morajoizhajatiizžeznanih podatkov, da ne povzročajo dodatnega administrativnega dela. Stalno je potrebno preverjati učinkovitost sistema delitve osebnih dohodkov in posameznih meril. Pri tem moramo biti dovolj dinamični, da se dovolj hitro prilagajamo danim razmeram. Na splošno se moramo držati dolgoročne politike osebnih dohodkov, ki pa je v okviru dolgoročnih kadrovskih usmeritev.
JOŽE LUKŠIČ
Proizvodnja in odkup lesa do konca decembra 1983
Tehnika	Prostorni.
iglavci
			Iglavci	listavcev	Goli	les	Skupaj
TOZD Novo	načrtovano	m3	3755	7832	5004	6346	22.973
mesto	doseženo	m3	4155	6647	7585	5454	23841
	%		111	85	152	86	104
TOZD	načrtovano	m3	10146	8997	3903	3940	26986
Straža	doseženo	m3	11845	7810	3687	4102	27444
	%		117	87	94	104	102
TOZD	načrtovano	m3	23933	5625	2502	3063	35123
Podturn	doseženo	m3	25338	5083	3859	28 8 2	37162
	%		106	90	154	94	106
TOZD	n a črto vano	m3	9904	9774	3099	4332	27109
Črmošnjice	doseženo	m3	10124	8878	5800	3144	27946
	%		102	91	187	73	103
TOZD	načrtovano	m3	3038	7215	5910	5947	22110
Črnomelj	doseženo	m3	3547	7566	5525	5535	22173
	%		117	105	93	93	100
TOK Trebnje	načrtovano	m3	522	340	350	399	1611
— družbeni	doseženo	m3	1158	382	198	579	2317
	%		222	112	57	145	144
SKUPAJ							
DRUŽBENI	načrtovano	m3	51298	39783	20768	24027	135876
GOZD	doseženo	m3	56167	36366	26654	21696	140883
	%		109	91	128	90	104
TOK Novo	načrtovano	m3	8150	16470	4840	6740	36200
mesto	doseženo	m3	8927	13507	5338	5909	33681
	%		110	82	110	88	93
TOK	načrto vano	m3	860	14680	4120	3640	23300
Črnomelj	doseženo	m3	1355	10730	3480	63	15628
	%		158	73	84	2	67
TOK	načrtovano	m3	2050	3740	1500	3000	10290
Trebnje	doseženo	m3	1701	3997	1468	1928	9094
	%		83	107	98	64	88
SKUPAJ							
ZASEBNI	načrto vano	m3	11060	34890	10460	13380	69790
GOZD	doseženo	m3	11983	28234	10286	7900	58403
	%		108	81	98	59	84
SKUPAJ	načrtovano	m3	62358	74673	31228	37407	205666
GG	doseženo	m3	68150	64600	36940	29596	199286 g
	%		109	87	118	79	97 S
Opravljena gozdnogojitvena dela odi.januarja do 31.decembra
	TOZD, TOK	Plan	PRIPRAVA TAL		POGOZDOVANJE		Indib.	OBZETEV		ČIŠĆENJE		REDČENJE		OST.DELA	VARST.	V R	E D N 0	S T
		Izvr	Os.n. ,Ns	Nasadi	Os.p.,Sp Ns.Sp		PREM.	Ns I.II	Ns I.II	Ml.GŠ.Obv	NASADI PRVO		P0VEC.	, 0.N.V	POSEK	GOJENJE	0DKAZIL0	SKUPAJ
Šif.	Naziv		%	ha	ha	ha	ha	ha	ha	ha	ha	ha	ha	ha	URE	m3	DIN	DIN	DIN
01	TOZD	Plan	6,05	5,75	6,60	5,95	_	150,45	43.50	40,50	124,95	72,00	53,00	1.145	680	11.364.664	2.174.640	13.539.304
	NOVO MESTO	Izvr	*♦,55	5,75	7,76	6,05	-	119,09	62,10	31,82	129,58	61,78	53,60	1.220	2.227	n.723.767	2.174.640	13.898.407
			75,2	100,0	117.6	101.7	-	79.2	142.8	78,6	103.7	85,8	101.1	106,6	327.5	103.2	100.0	102.7
02	TOZD	Plan	6,60	3,00	3,30	3,00	_	78,40	6,43	42,20	34,10	59,50	44,93	3.026	4.263	9.018.190	2.580.630	11.598.810
	STRAŽA	Izvr	7,60	0.95	6,27	1,80 60.0	-	63,97	11,55 179.6	9M7	19,60	82,38	51,72	579	10.308	12.741.604	2.580.630	15.322.234
		%	115.2	31.7	190.0		-	81,6		223.9	57.5	138.5	115.1	19.1	24i.8	141.3	100.0	132.1
03	TOZD	Plan	72,20	_	15,50	_	-	94,50	_	88,00	25,00	11,00 20,60	_	1.654	4.290	9.355.650	3.555.786	12.9n.436
	PODTURN	Izvr	85,35	-	17,65	-	-	83,10	-	60,20	31,00		-	1.168	6.693	10.611.337	3.555.786	14.167.123
			118,2	-	113,9	-	-	87.9	-	68,4	124,0	187.3	-	70.6	156.0	113.4	100.0	109.7
04	TOZD	Plan	6,60	6,00	6,90 8,80	5,00	11,00	53,00	16,50	27,50	42,50	38,00	_	l.?86	1.835	6.868.193	2.577.120	9.445.313
	ČRMOŠNJICE	Izvr	9,80	2,80 46,7		3,40	9,46	30,00	38,00	34,50	48,80 114,8	40,30	-	344	1.546	7.088.106	2.577.120	9.665.226
		%	148,2		127.5	68,0	86,0	56,6	230,3	125,5		106.0	-	26.7	84.3	103,2	100.0	102.3
05	TOZD	Plan	23,00	9,00	19,00	9,00	4,00 9,60	58,20	88,50	50,00	142,20	57,00	93,00	2.250	550	14.704.916	2.090.556	16.795.472
	ČRNOMELJ	Izvr	6,70	21,35 237.2	9,20	28,82 320.2		60,90	71,10	54,00 108,0	186,30 131.0	71,80	81,40 87.5	3.029	1^5	16.474.043	2.090.556	18.564.599
		%	29.1		48,4		240.0	104,6	80.3			125,9		134,6	26.4	112.0	100.0	110.5
13	TOK	Plan	0,25	_	0,25	_	7,80	6,40	8,50	10,40	28.28	7,00	_	230	76	1.575.915	172.380	1.743.295
	TREBNJE	Izvr	1,45	-	3,55	-	-	16,20	-	16,40	16,70	13,45	11,80	171	75	1.976.015	172.380	2.148.395
		%	580.0	■i	. /i?n n	-	-	251.1	-	157.7	59.0	192.1	-	74.3	98.7	125.4	100.0	122.9
SK	DRUŽBENI	Plan	114,70	23,75	51,55	22,95 40,07	22,80 19,06	440,95	163,43	258,60	397,03 244,50		190,93	9.511	II.694	52.887.528	13.151.112	66.038.64o
	SEKTOR	Izvr	115,45	30,85	53,23			373,26	182,75	291,39	431,98 108.8	290,31	198,52 6.511		20.993	60.614.872	13.151.112	73.765.984
		%	100.6	129.9	103.3	174.6	83.6	84,6	111.8	. 112.7		us.?	103.9	68,5	179.5	114.6	100.0	111.7
11	TOK	Plan	3,50	26,30 46,67	3,50	26,30 43,22	24,50	119,20	27,80	108,00	116,40	92,50	73,35 2.435		_	15.937.364	e.696.706	24.634.070
	NOVO MESTO	Izvr	4,88		5,00		45,91	30,99	158,96	88,58	105,10	24,95	76,00 1.765		329	17.367.054	8.696.706	26.O63.76O
		%	139.4	177,5	142.8	164.5	187.4	26.0	571.8	82.0	90.3	26.6	-105.0	72,5		108.9	100.0	105.3
12	TOK	Plan	23,50	27,50 26,31	22,50	27,50	8,00	76,85	117,00	108,00	85,10	47,00	39,00 1.489		57	16.357.060	5.003.641	2l.36O.7Ol
	ČRNOMELJ	Izvr	26,13		27,17	24,19	-	103,84	144,11	49,08	54,51	12,89	25,98	150	15	12.908.431	5.003.641	17.912,072
			111.2	95.7	120.8	87.9	-	135.1	123.2	45.4	64.1	27,4	66.6	10.1	26.3	78.9	100.0	83.9
13	TOK	Plan	7,15	1,27	7,40	0,97	_	33,20	6,00	34,57	34,50	13,00	33,00	142	49	4.122.744	2.177.055	6.299.799
	TREBNJE	Izvr	5,55	-	5,80	-	-	30,10	-	49,27	25,18	15,56	34,35	148	20	3.817.562	2.177.055	5.994.617
		%	77.6	-	78.4	-	-	90.7	-	142.5	73.0	119.7	104.1	104.2	40.8	92.6	100.0	95.2
SK	ZASEBNI	Plan	34,15	55,07	33,40	54,77	32,50	229,25	150,80	250,57	236,00 152,50		144,35 4.066		106	36.417.168	15.877.402	52.294.570
	SEKTOR	Izvr	36,56	72,98	37,97	67,41	45,91	164,93	303,07	186,93	184,79	53,40	136,33 2.063		364	34.093.047	15.877.402	49.970.449
		%	107.1	132.5	113.7	126.7	141.3	71.9	200.9	74.6	78.3	35.0	94.4	50,7	343.4	93.6	100.0	95.6
SK	GG	Plan	148,85	78,82	84,95	77,72	55,30	670,20	314,23	509,17	633,03 397,00		335,2813.659		11.800	89.304.696	29.028.514	118.333.210
	NOVO MESTO	Izvr	152,01	103,83	91,20	107,48	64,97	538,19	485,82	478,32	616,77 343,71		334,85 8.574		21.357	94.707.919	29.028.514	123.736.433
			s_	102.1	131.7	107.4	138.3	117.5	80.3	154.6	93.9	97.4	86.6	99.9	62.8	181.0	106.1	100.0	104.6
POBUDA IZ STRAŽE - PRISPEVEK K STABILIZACIJI: Občasno ali tekoče in boljše delo!
Na odpremnem skladišču v Straži nas pesti neenakomeren dovoz lesa, zaradi česar imamo pozimi premalo, poleti pa preveč dela.
Posledica neenakomernega dovoza je zatekanje k deževnim dnevom in dvomljivim režijskim uram pozimi in težko zmagovanje dela poleti.
Deževne ure zaradi pomanjkanja dela in komaj opravičljive režijske ure povzročajo nepotrebne stroške. Neenakomeren dovoz otežkoča izkoriščanje letnih dopustov, prostorsko stisko zaradi velikih prehodnih zalog, slabše delo in sušenje lesa.
Zaradi pomanjkanja lesa in dela pozimi smo sprejeli ponudbo Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj Krško za dodatni razrez bukovih goli na dolžino 1 do 2 m, seveda za primerno plačilo.
Do 6. oktobra lani smo oddali v Krško 4680 m3 bukovih goli. Po 6. oktobru smo prežagali na 1- do 2-metrske kose vso bukovino, skupaj 1538 m3. Vsega smo oddali v Krško 6218 m3 lesa.
Pri prežagovanju bukovine uporabljamo v eni postavki:
—	prebiralni stroj — 1 strojnik,
—	2 motorni žagi — 2 delavca,
—	volvo ali kamion — 1 voznik.
Prežagani les nalaga prebiralni stroj prečno v vagon.
Za tako opravljeno delo smo določili začasni normativ 67 ton ali 67 m3 na dan. Pričakujemo, da bo določen enoten normativ za vsa skladišča.
Z uporabo normativa smo zračunali, da bomo za preža-govanje 6200 m3 goli porabili dodatnih 93 dni, in sicer 600 strojnih ur prebiralnega stroja, 1200 strojnih ur motornih žag, 2232 ur delavcev z motornimi žagami in 744 ur strojnika na prebiralnem stroju.
Zaradi nalaganja prežaganega lesa v vagon s prebiralnim storjem bo manj strojnih ur viličarjev Volvo (za 416 ur), kar je neugodno, saj so bili leti že doslej manj obremenjeni kot prebiralni stroji.
Vse te številke in ugotovitve navajam, da bi spodbudil enakomeren dotok lesa na odprem no skladišče, zlasti še bukovine, prek celega leta.
Enakomeren dovoz lesa bo imel več ugodnih, koristnih
posledic za našo delovno organizacijo:
—	zradi odpreme svežega lesa bomo pridobili pri prodani količini najmanj za 8 odst. pri enaki količini posekanega lesa,
—	naše zmogljivosti bodo enakomerno izkoriščene, .
—	manj bo deževnih dni in režijskih ur,
—	nepotrebna bo nabava novih prebiralnih strojev,
—	bolje bi izkoriščali vagone, saj s prečnim nalaganjem prežaganega lesa naložimo na enak vagon najmanj 5000 kg ali 5 m3 lesa več kakor nerazrezanega lesa,
—	delno bi se izognili občasnemu pomanjkanju vagonov v poletnih mesecih, zlasti pa jeseni, ko nastanejo velike
OO ZS v tozdu Gozdarstvo Novo mesto je 7. januarja opravila pomembno nalogo. Pretežna večina članov seje ta dan zbrala v novi dvorani v Pogancih na občnem zboru svoje osnovne organizacije.
Uvodne formalnosti so hitro minile in sledilo je poročilo o delu IO v preteklem dveletnem obdobju, ki ga je podal predsednik IO Ivan Kotar. Poročilo je bilo skromno in prav gotovo ni bilo odraz obsežnega dela, ki ga je opravil IO v svojem mandatnem obdobju, pa vendar tako obsežno, da je nakazalo področja, na katerih je IO deloval in bolj ali manj uspešno reševal pomembna vprašanja svojih članov. Kdor je že bil izvoljen v IO OO ZS ali pa je celo prevzel kakšno od pomembnih vodilnih funkcij v tem organu, ve, da je dela vedno veliko, tako da gaje ob svojih rednih delovnih obvezah težko zmagovati.
Tudi naš dosedanji IO je imel očitno take težave, pa vendar lahko rečemo, da je svojo nalogo opravil dovolj uspešno.
Razprava po poročilu ni in ni hotela steči. Nepoučeni bi sklepal, da je v našem tozdu vse v najlepšem redu, da ni nobenih težav itd., a ni_tako. Ledje bil počasi prebit. Živahna razprava je stekla na predlog o nadomeščanju deževnih dni. Zelo zaskrbljujoč podatek, da smo pred leti dela-
potrebe po prevozu premoga in kmetijskih pridelkov, naj pripomnim, da v prvem četrtletju nikoli ne manjka vagonov,
— povečala se bosta dohodek in čisti dohodek delovne organizacije pri enaki sečnji.
Spričo navedenih prednosti upravičeno pričakujemo enakomernejši dovoz bukovine na odpremno skladišče. To pa lahko zagotovi strokovno-teh-nično osebje gozdarskih temeljnih organizacij z večjim prizadevanjem in boljšo organizacijo dela.
Če bomo delali tako kot doslej, se bomo odrekli dohodku od prežagovanja lesa, kar bo škoda, saj je cena za to delo gospodarsko zanimiva.
JURIJ MUHIČ
li. v poprečju 210 delovnih dni, v preteklem letu pa le še 169, je povod za takojšnje ukrepanje. Tako prav gotovo ne moremo več naprej. Dobri delavci to rhzumejo in podpirajo prizadevanja za boljše gospodarjenje. Samo delo nas bo izvleklo iz težav.
Pripombe o nizki življenjski ravni oziroma nizkih OD v naši DO smo slišali tudi tokrat, pa vendar hkrati ugotavljamo, in tako je ugotovil tudi IO OO ZS, da nimamo socialno ogroženih družin. Res pa je, da marsikoga uspešno rešuje skrbno obdelan večji ali
Decembra je bila letna konferenca osnovne organizacije sindikata tozda, na kateri je bilo podano poročilo o gospodarjenju in nalogah tozda ter poročilo o delovanju izvršnega odbora sindikata tozda. Poročal je tudi predsednik delavskega sveta tozda o delu delavskega sveta v tem obdobju, predsednik delavske kontrole, podano je bilo poročilo o delu združenih delegacij sisov. Izvoljen je bil nov odbor.
Na seji delavskega sveta tozd smo razpravljali o zmanjševanju izgubljenih dni in boljšem izkoriščanju delovnega časa. Predlogi, ki so bili podani, niso bili sprejeti, predvsem ne izkoriščanje letnega dopusta pozimi, ko nastopi slabo vreme, ki onemogoča
manjši kos zemlje, kar prav gotovo ne gre zanemariti.
Predlog, da bi delavce v bolniškem staležu po posebnem dogovoru z Zdravstvenim domom kontroliral njihov, za to določen delavec, je vreden podpore, zlasti še, ker je bolniških pri nas nenormalno veliko. Pošteni in pridni delavci res ne morejo soglašati s tem, da bodo vedno več delali za tiste, čeprav redke delavce, ki bolniške dopuste pridno koristijo za dela, ki bi jih bolni ne smeli opravljati. Kontrola bolniške na domu bo gotovo precej pripomogla k odpravljanju teh nepravilnosti.
Na zboru smo omenili tudi tiste zadeve, ki smo jih ali pa jih še zelo uspešno rešujemo v naši DO. Kritičnih stanovanjskih problemov pri naših članih ne poznamo, saj jih uspešno odpravljamo s posojili, kijih dobivajo člani pri DO, in z nakupom stanovanj. Tople malice dostavljamo vsem tistim, delavcem, ki so kolikor toliko dostopni, čeprav to veliko stane. Prevozi na delo so dobro urejeni, so pa še nemogoči za nekatere posamezne delavce. Tudi za varno delo je dobro poskrbljeno. Zaščitnih sredstev je dovolj na razpolago, žal pa nekateri nočejo upoštevati predpisov o njihovi uporabi ih se po nepotrebnem izpostavljajo nevarnostim.
Novo izvoljeni IO, ki mu bo predsedoval Ivan Bukovec, bo imel prav gotovo dovolj dela. Pred nami so volitve v samoupravne organe in še druge naloge. Želimo mu, da bi bil pri svojem delu čim bolj uspešen.
FRANC POVŠE
normalno delo v gozdu. Predvideno je izkoriščanje dopusta do 5 delovnih dni. Sklep DS je bil, da moramo ponovno razpravljati o tej zadevi na DS in zboru delavcev.
Razpravljali in sprejeli smo tudi predlog investicijskega programa za leto 1984.
Decembra je delavski svet sprejel sklep o povišanju vrednosti točke za 25% za mesec december. V enakem znesku je načrtovana vrednost točke tudi v izhodiščih za plan 1984.
Seznanjeni smo o delu in sodelovanju pri gradnji smučarskega centra Gače na Rogu in oddaji zemljišč, ki pridejo v poštev za smučarski center, v začasno uporabo tovarni zdravil „Krka”.
(Nadaljevanje na 6. str.)
Občni zbor OO ZS je za nami
Novice iz tozda Gozdarstvo Črmošnjice
Decembra smo pričeli z gradnjo za preložitev ceste Črmošnjice — Komama vas, ki je nujno potrebna zaradi varnejše vožnje na tem odseku. Cesto gradi tozd Transport in gradnje.
Plan gojitvenih del in proizvodnje smo izpolnili.
Prav tako je bil uresničen načrt oddaje lesa našim kupcem.
Tozd je sodeloval pri sečnji in spravilu lesa s tokom Goz-
darstvo Črnomelj, ki je bil v zaostanku z oddajo lesa.
16. decembra 1983 je izvršni odbor sindikata tozda organiziral silvestrovanja, udeležilo se ga je veliko delavcev.
Plani (proizvodni, gojitveni, za investicije) za leto 1984 so bili oddani v določenem roku.
Prav tako so pred zaključkom tudi inventura ter evidenca gojitvenih del in sečenj za leto 1983.
JANEZ ŠEBENIK
Novice iz Podturna
Prvi sneg v zimi 1983/84 je zapadel precej pozno, 1. decembra 1983. V Podturnu ga je bilo 4 cm in je komaj pobelil travnike, na Podstenicahpa smo ga namerili 7 cm. Kmalu je skopnel in Rog je novo leto pričakal kopen.
Ivan Grebenar, obrtnik iz Koprivnika pri Kočevju, je s konji in svojo skupino delavcev spet pričel prenašati prostor-ninski les iz gozda na kamionsko cesto. Po pogodbi naj bi do konca januarja prenesel okoli 1900 m3.
V	soboto, 17. decembra 1983, zvečer je sindikalna organizacija našega tozda priredila v gostišču Pri Henriku tradicionalno silvestrovanje. Zaradi delavcev iz Bosne, ki konec leta odhajajo domov, je bila zabava namenoma tako zgodaj. Udeležilo se jo je kar 95 delavcev in njihovih zakonskih tovarišev oz. tovarišic, kar pove, da si vsi tega srečanja in razvedrila žele. Za popestritev sta bila organizirana srečelov in kviz znanja.
Ob tej priložnosti so bili obdarovani tudi vsi tisti, ki so v letu 1983 praznovali petdesetletnico oziroma šestdesetletnico rojstva: Valent Filipovič, Franc Murn iz Verduna, Zdravko Nunič, Franc Struna, Marjan Tomažin, Avgust Gril (vsi za 50 let) in Anica Šercelj (60 let).
V	imenu vseh članov skupnosti jim še enkrat čestitamo in želimo še mnogo zdravih in srečnih let.
V	soboto, 18. decembra, je zasebni obrtnik Jože Fabjan iz Dol. Sušic s svojimi delavci postavil ostrešje in pokril pravkar sezidano stavbo naše nove menze. Če se spomnimo, da so delavci pričeli kopati temelje šele 5. oktobra, ugotovimo, da je do te faze gradnja
potekala zelo hitro. Seveda pa je to omogočilo vreme, ki je bilo zidarjem zelo naklonjeno. Z notranjimi deli bomo nadaljevali takoj, ko se vrnejo delavci z zimskega dopusta.
Z decembrskim obračunom je prenehala z redčenjem v zasebni parceli v Globodolu tudi skupina naših 7 delavcev. Vsega skupaj je bilo za tok Novo mesto v Globodolu in še prej na Drganjih selih posekano^ 341 m3 goli in 1345 m3 drv. Če bo pozimi zaradi snega v Rogu nemogoče delati, bomo s tem delom nadaljevali.
Naš dolgoletni sodelavec Jože Šmalc, ki je bil dolga leta v tozdu „deklica za vse”, saj je uspešno opravljal naloge revirnega gozdarja, vodje drevesnice, skladiščnika in ekonoma menze, je zaradi predvidenega odhoda v pokoj nastopil 9. januarja 1984 letni dopust in svoje mesto odstopil drugemu.
Komisija za delovna razmerja je za opravljanje delovnih nalog, ki jih je dosedaj opravljal Jože Šmalc, imenovala gozdarskega tehnika Joška Finka. V preteklem letu je bilo v drevesnici spikiranih kar 900.000 sejank, občutno pa se je povečal tudi plan gozdnogojitvenih del v izoliranih parcelah. Zato tudi nasledniku strokovnega dela ne bo manjkalo.
Naš timberjack s traktorsko ekipo Miha Fabjan—Branko Avguštin je v decembru priskočil na pomoč pri spravilu lesa v toku Novo mesto. V Po-dturnskem hribu so privlekli k cesti 530 m3 hlodovine listavcev.
Leta 1983 smo posekali 25.340 m3 listavcev in 11.828 m3 iglavcev, skupaj 37.168 m ali 106 odst. načrtovanega.
Maloprodaja na panju v teh podatkih ni upoštevana.
— 30. septembra so zabrneli gradbeni stroji na vrtu poleg našega delavskega doma. Pričela seje gradnja nove kuhinje in skladišča. Buldožerje pričel z izkopom gradbene jame, kamion pa z navozom peska. Dan kasneje so pripeljali še
stanovanjsko prikolico za bivanje delavcev. Dela v predračunski vrednosti 10.017.000 din je po licitaciji prevzel najboljši ponudnik, zasebni gradbenik, obrtnik Alojz Zupančič iz Trebnjega. t*
SLAVKO KLANČIČAR, dipl. ing.
TRIDESETI FRICOV POKAL
Sindikalni športni društvi Gozdar in Novoles bosta 12. februarja priredili tekmovanje v slalomu za Fricov pokal. Tekmovanje v Črmošnji-cah bo letos jubilejno, že trideseto, in ga zato prireditelja še posebej skrbno pripravljata in pričakujeta čimštevilnejšo udeležbo. K jubilejni prireditvi bodo povabljeni vsi, ki so dosedaj — v 30 letih — kakorkoli sodelovali pri tekmovanjih.
Vabimo tudi vse bralce Dolenjskega gozdarja!
Tekmovalci za Fricov pokal 1.1962 v Straži (F. Alojz Serini).
Alojz Serini na tekmovanju v Črmošnjicah L 1962 (F. Dolenjski list).
Usklajevanje samoupravnih splošnih aktov zaradi nekaterih novih zakonskih določil
Pred nami je ponovno usklajevanje samoupravnih splošnih aktov. Zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu je določil, da morajo delavci temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti in delovni ljudje v drugih samoupravnih organizacijah
in skupnostih uskladiti samoupravne splošne akte, s katerimi se urejajo investicijske naložbe, in akte, ki urejajo uveljavljanje pravic delavcev do minulega dela kot dela osebnih dohodkov.
Tako bo potrebno dopolniti oziroma popraviti precejšnje
število samoupravnih aktov, ki so bili sprejeti na ravni delovne organizacije, v temeljnih organizacijah in DSSS. Delo, kije pred nami, je dokaj obsežno in nelahko. V akte bo potrebno vgraditi mehanizem odločanja o sredstvih, pravicah in obveznostih na podlagi skupnega gospodarjenja, opredeliti postopek za sprejem investicijske odločitve, kaj so investicije manjše oziroma velike vrednosti, osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke iz minulega dela. Na tem mestu omenjam le najpomembnejše sklope vprašanj, ki jih bo potrebno obdelati v aktih.
Drugi zakon, ki terja usklajevanje, je zakon o zdravstvenem varstvu. O tem (nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni) smo že odločali na referendumu leta 1983, ki pa je bil neuspešen.
Tudi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zahteva usklajevanje. Opredeliti bo potrebno pravice do
Novi republiški in zvezni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji nam prinašajo velike novosti, ki bodo pričele veljati 1. januarja 1984. Opozoriti vas moramo predvsem na možnost predčasne upokojitve. Delavec lahko predčasno uveljavi starostno pokojnino, ko dopolni najmanj 55 let starosti in najmanj 35 let pokojninske dobe (moški) oziroma 50 let starosti in 30 let pokojninske dobe (ženska). Predčasna pokoj nina se odmeri tako, da se starostna pokoj-
Pri zmanjšanju za vsako manjkajoče leto pokojninske dobe se upoštevajo polna leta.
Ko dopolni ženska 55 let oziroma moški 60 let starosti, pridobi odstotke zmanjšanja za manjkajoča leta starosti in pokojninske dobe (1,5% in 0,5% na leto). Po 55. oziroma 60. letu pa ostaja seveda še vedno odbitek 2 odstotka za vsako manjkajoče leto pokoj-
razporeditve na drugo ustrezno delo oziroma delo z delovnim časom, ki ustreza preostali delovni zmožnosti, pravico, da delavcu matična temeljna organizacija združenega dela poišče ustrezno delo v drugi organizaciji združenega dela, če ga ne more zagotoviti v lastni, pravico do prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije, razna nadomestila osebnega dohodka.
Glede na nov način izvajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja združenih kmetov temeljne organizacije kooperantov (skratka vse organizacije združenih kmetov, s katerimi združeni kmet proizvodno sodeluje) zagotavljajo del sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Višina prispevka pa je odvisna od višine ustvarjenega dohodka, ki ga dosega kmet z združevanjem dela in sredstev.
Predvidevamo, da bomo o vseh naštetih zadevah odločali na referendumu konec aprila.
LADO JAVORNIK
nina, do katere bi imel pravico delavec glede na pokojninsko dobo, če bi dopolnil starost 60 let oziroma delavka, če bi dopolnila starost 55 let (primer: delavcu pripada za 35 let pokojninske dobe 75% pokojninske osnove, delavki pa za 30 let pokojninske dobe 75% pokojninske osnove) zmanjša:
—	za vsako leto predčasnega odhoda v pokoj za 1,5%,
—	za vsako manjkajoče leto pokojninske dobe do 40 let (moški) oziroma 35 let (ženska) pa 0,5%.
Lestvica za zmanjšanje pokojnine je naslednja:
ninske dobe. Če ima npr. moški ob upokojitvi 35 let pokojninske dobe, dobi za 10 odstotkov manjšo pokojnino (85% — 10). Če uživalec predčasne pokojnine ponovno sklene delovno razmerje ali je izvoljen ali imenovan za nosilca samoupravne, javne ali druge družbene funkcije, za katero prejema OD, se čas ponovnega zavarovanja ne
šteje za odstotno povečanje ali za novo odmero predčasne pokojnine.
Novi zakon navaja možnost dokupa let oziroma vštevanja v pokojninsko dobo čas dejanskega opravljanja del pri sečnji, obdelavi in spravilu lesa v SR Sloveniji od 15. maja 1945 do 31. decembra 1972, če je delavec kasneje v gozdni organizaciji združenega dela sklenil delovno razmerje. Delavec mora dokazati, daje navedena dela opravljal povprečno efektivno najmanj polovico polnega delovnega časa na mesec v posameznem koledarskem letu, in plačati prispevek. Osnovo za plačilo prispevka predstavlja povprečni (bruto) osebni dohodek vseh delavcev, zaposlenih v SR Sloveniji v koledarskem letu pred vložitvijo zahtevka. Ob predpostavki, da bo povprečni bruto osebni dohodek vseh delavcev, zaposlenih v SR Sloveniji, v letu 1983 znašal 20.000 din in upoštevaje prispevne stopnje, predvidene za leto 198^, bi znašal prispevek zavštetjeene-ga meseca dela pri ,sečnji, obdelavi in spravilu lesa v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo okoli 2.808 din, enega leta pa 33.696 din. Zavarovanec naj bi plačal prispevek najkasneje v 12 mesecih po prejemu sklepa.
V primeru, da zavarovanec v navedenem roku ne bi izpolnil obveznosti, se mu čas, za katerega izpolnjuje pogoje za vštetje v pokojninsko dobo, ne bo štel, lahko pa do 31. decembra 1986 ponovno vloži zahtevek in izdan mu bo nov sklep, v katerem bo prispevek na novo določen, upoštevaje osnove in prispevne stopnje, veljavne na dan vložitve ponovne zahteve. Predvidena je možnost, da lahko vštetje časa opravljanja del pri sečnji, obdelavi ih spravilu lesa uveljavi tudi uživalec pokojnine ob enakih pogojih kot zavarovanec.
Zavarovanec vloži zahtevo za vštetje časa opravljanja del pri sečnji, obdelavi in spravilu lesa v pokojninsko dobo pri območni delovni enoti strokovne službe skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, na območju katere je prijavljen v zavarovanje. Zahtevi priloži potrdilo gozdnogospodarske organizacije, iz katerega je razvidno:
—	obdobje, v katerem je zavarovanec opravljal navedena dela,
—	povprečno število ur efektivnega dela na mesec v posa-
meznem koledarskem letu,
— datum, od kdaj dalje je v gozdnogospodarski organizaciji v rednem delovnem razmerju.
Zakon prinaša tudi novo definicijo invalidnosti. Invalidnost je podana tedaj, če nastane pri zavarovancu zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki so posledica poškodbe pri delu, poklicne bolezni, poškodbe izven dela ali bolezni, katerih ni mogoče odvrniti z zdravljenjem ali z ukrepi medicinske rehabilitacije, zmanjšanje ali izguba delovne zmožnosti za dela in naloge, na katere je bil zavarovanec razporejen in jih je opravljal pred nastankom invalidnosti ter „za dela in naloge v tozdu, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi, oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti”. Po določilih zakona, veljavnega do 31. decembra 1983, je invalidnost podana že, če zavarovanec ni zmožen opravljati dela in naloge, na katere je bil razporejen. Po novem zakonu, ki velja od 1. januarja 1984, pa je invalidnost podana šele, če zavarovanec ni zmožen opravljati niti vseh ostalih del in nalog v tozdu, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Pri zavarovancu, ki ni zmožen opravljati del oziroma nalog, hkaterimje bil razporejen, brez prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije pa je zmožen poln delovni čas z normalnim delovnim učinkom opravljati druga dela oziroma naloge v tozdu, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti, je podana le spremenjena delovna zmožnost. Pravice, ki bodo izhajale iz spremenjene delovne zmožnosti in neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti (ki je podana, kadar delovne razmere pri delih oz. nalogah, h katerim je zavarovanec razporejen, v tolikšni meri vplivajo na zavarovančevo zdravstveno stanje in delovno zmožnost, da mora nujno zamenjati delo, ker bi sicer postal invalid), pa bomo morali opredeliti v svojih samoupravnih splošnih aktih v tozdu in v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo združenega dela.
Omeniti velja tudi člen, ki navaja, da mora biti vdova za pridobitev družinske pokojnine po zavarovančevi smrti stara 50 let in ne 45 let, kot je
(Nadaljevanje na 8. str.)
Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
Lestvica za zmanjšanje pokojnine je naslednja:
starost let moški	ženska	pokojninska doba	moški	39 38 37 36 35 ženska	34 33 32 31 30
59	54		2,0 2,5 3,0 3,5 4,0
58	53	odst. zmanj. pokojnine	3,5 4,0 4,5 5,0 5,5
57	52		5,0 5,5 6,0 6,5 7,0
56	51		6,5 7,0 7,5 8,0 8,5
55	50		8,0 8,5 9,0 9,5 10
Kako smo izpolnili načrte v letu 1983
TOK Treb. GG Novomesto Skupaj
TOZD TOZD TOZD TOZD TOZD TOK TOK Novom. Straža Podtu. Črmoš. Črno. Novom. črno.
ZAS SLP ZAS
gozdnogojitvena dela % izkoriščanje gozdov%
103
104
132
102
110
106
102
103
110
100
106
93
84
67
123
144
95
88
112
104
96
84
105
97

V
Bogo Spiletič 50-letnik
Delavci DSSS so 19. decembra čestitali petdesetletniku Bogu Špiletiču, gozdarskemu tehniku in varnostnemu inženirju. Rojen nekaj let pred drugo svetovno vojno je že kot otrok izkušal gorje, ki ga prinašajo orožje in okupatorji. Da bi si rešila življenje, sta bila z materjo pred koncem vojne preseljena v Dalmacijo, od koder sta se vrnila šele po osvoboditvi. Po opravljeni nižji gimnaziji v Novem mestu je nadaljeval šolanje na srednji gozdarski tehniški šoli v Ljubljani. Kot dijak prve generacije šole, ki je bila ustanovljena po vojni, je po sili razmer, v katerih se je znašla porušena domovina, združeval učenje z udarniškim delom. Tudi ko jim je pogorel internat, so dijaki pri gradnji novega ob učenju pošteno zasukali rokave. Po končanem šolanju je bil nekaj časa zaposlen pri gozdni upravi Poljane na Podstenicah in okoliških gozdovih.
Ko je odslužil vojsko, je postal gozdarski nadzornik na okrajni upravi za gozdarstvo v Novem mestu, leta 1962 pa vo-
(Nadaljevanje s 7. str.)
navajal stari zakon, vdovec pa 55 let in ne 60 let.
Novost je tudi, da za pridobitev starostne oziroma invalidske pokojnine ni potreben pogoj gostote zavarovalne dobe (to je najmanj 40 mesecev zavarovalne dobe v zadnjih 5 letih oziroma 80 mesecev v zadnjih 10 letih).
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je sprejela tudi ugotovitveni sklep, da še vedno obstojajo pogoji za štetje zavarovalne dobe s povečanim trajanjem na delih in nalogah sekačev (to je 12 mesecev dejanskega dela za 15 mesecev zavarovanja). Podana je tudi zahteva za uveljavitev beneficirane delovne dobe za šoferje in traktoriste, vendar za enkrat še ni podan nikakršen sklep o tem.
SONJA LIČEN—TESARI
dja službe za varstvo pri delu pri GG Novo mesto. Na novo uvedenem delovnem mestu je oral ledino in se spoprijemal s kopico težav in vprašanj, vse pa z željo, da bi delo v gozdu postalo kar najbolj varno. Prav takrat so se začeli v gozdarstvu uveljavljati novi stroji in tehnologija. Novosti so kot ponavadi na začetku naletele na odpor,
prinašale pa so tudi nove nevarnosti. Pri premagovanju odpora in preprečevanju nesreč si je Bogo skupaj z drugimi strokovnjaki v gozdarstvu pridobil mnogo zaslug.
Za delo, ki ga je opravljal kot varnostnik, pa si je hotel pridobiti še ustrezno strokovno izobrazbo. Zato je študiral ob delu in dosegel naziv varnostni inženir.
Izkušnje, ki si jih je pridobil pri delu in študiju, Bogo pre-
Ekipa kegljačev GG Novo Jereb, Blažič, Jarc, Vidrih,
Kegljanje
mesto, od leve: Rustja, Štor, Klobučar, Goleš. (Foto: N. G.)
Niko Goleš eden najuspešnejših dolenjskih kegljačev
V pretekli tekmovalni sezoni je bil Goleš eden najuspešnejših dolenjskih kegljačev. „Lovec na keglje” je obranil naslov prvaka, ponovno postal prvak Trebnjega, potrdil lansko zmago na Maraževem memorialu, osvojil Mrzlakov memorial, bil najboljši tekmovalec ekipnega prvenstva, v paru z Bartoljem osvojil drugo mesto, bil drugi na odprtem prvenstvu Brežic, tretji v Metliki, četrti na Senovem, ponovno je postal klubski prvak.
Tekmoval je na republiškem prvenstvu posameznikov v Celju in osvojil 36. mesto med šestdesetimi nastopajočimi; v parih je bil po odlični igri v Kamniku uvrščen v finale republiškega prvenstva v Ajdovščini in dosegel 12. mesto. Na velikih turnirjih v Ajdovščini in Vrhniki je bil med najboljšimi.
Nekoliko manj uspeha je imel Janez Rustja. Izkazal se je posebno na kvalifikacijskih tekmah za vstop v enotno republiško ligo pri ekipi KD Novo mesto, kar ji, žal, ni uspelo. Na reviji kegljačev ob dnevu republike je Rustja na Loki podrl 900 kegljev in samo za dva keglja zgrešil prvo mesto. Na posameznem prvenstvu Dolenjske je Janez osvojil četrto, na Mrzlakovem memorialu pa peto mesto.
Dva gozdarja, Niko pri KK Mercatorju in Janez pri Železničarju, sta stebra svojih ekip in stanovski tovariši se njunih uspehov veselimo.
naša na sodelavce v delovni organizaciji in v okviru poslovnega združenja gozdarstva Slovenije. Pridno sodeluje v samoupravnih organih in kot delegat zlasti na socialno—zdravstvenem področju ter v družbenopolitičnih organizacijah.
Bogo Spiletič se že dolga leta trudi, da bi bila misel na varno delo živa pri vsakem koraku in opravku vseh delavcev GG. Njegova opozorila na pravilno tehniko dela, na varnostno pravilno opremljene stroje in na posebno težavne okoliščine pri delu v gozdu so prav gotovo že preprečila marsikatero nesrečo in materialno škodo. Da bi jih le zvesto poslušali in upoštevali.
Ob petdesetletnici, ki se ujema tudi s tridesetletnico dela v gozdarstvu, želimo Bogu kar največ delovnih uspehov, zdravja in sreče.
FRANC MARKOVIČ
lllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllll
ON
1
»7j
i
Zahvala
Ivan Lovrič se zahvaljuje gozdnemu gospodarstvu za podarjeni venec ob smrti očeta Stipe Lovriča.
DOLENJSKI GOZDAR
-j*
Glasilo izdaja delavski svet gozdnega gospodarstva Novo mesto — Odgovorni urednik ing. Janez Penca, Uredniški odbor:	Mirko
Bajt, Franc Bartolj, Tone Fabjan, ing. Jože Falkner, ing. Slavko Klančičar, Uroš Kastelic, Matija Mazovec, ing. Jernej Piškur, Janez Šebenik, Angelbert Tesari. — Izhaja enkrat na mesec v 1000 izvodih. — Uredništvo: Novo mesto, Gubčeva 15 — Časopisni stavek, filmi in prelom DITC Novo mesto, TOZD Grafika; tisk TOZD Tiskarna Novo mesto.
____________