'201. Številka.
I rut.. v srrdo 15 novembra I S99.
Tečaj XXIV.
„Edinost'* irhaia 4v»krnt na rimi. rtiun nedelj in praznikov. zjutraj in rvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih '»limu r»K ^ uri sjutraj.
Narodnimi /.mi*n :
Obe izdanjl di leto . . . gld. •>{• Za »hkio večerno ir.danje	t'2' —
'Ah pol let«, četrt let* in na meneč rar.merno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe bre« priložene naročnine uorava ne o«ira.
Na drobno »e prodajajo v ml 11 /.jutranje številke po 3 nvč. večerne številke po 4 nvč.; ponedeljake /.jutranje ite-vilke po 2 nvč. leven Trata po 1 nvč. več.
EDINOST
Zjutranje Izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DR0&TVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Hv. H7<>.
3 nvč.
V edinosti Je tm»č !
Ofclaal
"e računajo po vr*tnlt v petitu. /<a več-kratno niirnAln * primernim ;>optiMinin. Pottlaiia. oamrtnice in javne zalivale, domači otrlitai itd računajo po pogodbi.
V*i dopiai naj Me poiiljaio uredništvu. Nefranknvani dupini >«e ne »prejemajo. Kokiitiiai »e ne vračajo.
Naročnino. reklamacije in oulii»f sore-jenia n p ravnat v <>. Niiročninn in ogla*e je plačevati loeo Tr^t.
I' reilništ v« In tiskarna »e nahajata v ulici Carintin «tv. 1 *f. IjtnifHlilv«, <hI-prnvnlslMi in sprejemanje liiNerntov
v ulici Moliti piccolo it v. .'I, II. iimleir.
l*dajatelj in odgovorni urednik Fran G o d n i k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konnoicija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Ncvejfte vesti.)
Dlllinj 14, Odsek za revizijo S 14. je imel danes predpoludne svojo sejo pod predseduištvom načelnika Dipaulija. V razpravi o predlogu Kai-serjevem je povdarjal posl. Daszynski, kako velika večina se je v zbornici izrekla za odpravo $ 14. l'otetn je stavil predlog : Izdajanje naredeb v stvareh, za katere je potrebno uatavno odobrenje državnega zbora, ni dopuščeno, ako nisti popred privolili obe zbornici državnega zbora.
Poslanec Kaiser je rekel, da on in njegova stranka bi bili za odpravo § 14. Ker pa za to iii potrebne večine, naj se ta tj otneje na resnično izredne slučaje in na slučaje bet le : na vojno, listajo, bedo vsledj elementarnih nezgod in knžne bolezni. Posl, Grabmaver je predlagal, naj bi se $ 14. tako glasil, da bi se v rečenih slučajih smele izdajati cesarske naredbe, ali le z začasno zakonito veljavnostjo.
.Mudri«! 14. (Komora.) V razpravi o politiki vlade sta zahtevala republikanec Pi-v-Margall in liberalec Sagasta, naj se v Barceloni proglašeno obsedno stanje odpravi. Ministerski predsednik Silvela je izvajal, da je vlada storila vse možno, da Španija more zadoščati svojim denarnim obvezam. Vlada bo potrpežljiva, tudi če se bodo v Barceloni še nadalje upirali plačevanju davka, ali ako bi se odpor prelevil v nasilstva, potem bi tudi vlada postavila silo proti sili. Obsednega stanja pa vlada ne more odpraviti.
Vojna v južni Afriki.
Pari/ 14. I.isti protestujejo proti postopanju angleškega križarja »Magazine« proti francozkemu parniku »Cordohan« na obrežju Laureheo Mar-<juez ter zahtevajo, naj se Anglija opraviči ter da odškodnino. »Matin« javlja, da se je že uvela uradna preiskava.
i
P <> I) I. I S 'I' K K	a«
Sursum corda!
Spisal E—n.—n.
K j, ta! — Tonka... Tudi zanimivo. V osmem razredu nobeno dekle ne rabi diminitiva za svoje ime. Same gospice so, ki se nočejo imenovati tako i kakor mala dekletca ali k večemu «Baoktisclii». .Same Josipine, Albertine, Antonije. Torej Tonka Hrastova je tista, ki trdi, da svet, narava in vse življenje obsoja pesimizem. Glej, glej ! Kaj pa v6 ta Tonka o svetu, o naravi, o življenju? Kar je čitala v šolskih knjigah in kar so ji profesorji povedali.
Xo, no, le počakaj, ti dekle! Pridejo drugi časi. —
Pa kaj veš ti o pesimizmu ?
Kaj pa je utemeljeno v svetu, v naravi, v življenju? Morda optimizem?
Ha, ha, ha! Dekle je morda zaljubljeno seveda, v osmem razredu ima že vsaka svojega oboževalcu, pa ga bo tudi Tonka imela. Zato pa v srebrni mesečini, kadar bezeg dehti in slavček drobi, sanja o sladkih slastih ljubezni. Tako sodijo vsa mlada dekleta, razlika je samo v tem, da so
V veliki politiki.
Ko je po katastrofi pri Sedmin Gambetta zbiral toliko narodno vojsko, da bi obranil domovino proti zmagovitemu neprijatelju, ki je kruto in objestno prodiral proti Parizu, je Moltke se svojo poznano hladnokrvnostjo rekel v zboru generalov : »Sedaj bomo videli, da-li več velja izvež-bana in redovita vojskn, ali pa narodni ustanek !« Ob oni priliki se je, na žalost, dokazala popolna in vsestranska prednost redovite in izvežbane vojske. No, kar se je pokazalo tam, se v mnogih drugih slučajih ni dokazalo. Zadoščalo bi, ako bi se sklicevali na u staj o v Boki Kotorski v letu pred franeozko-nemško vojno. Toliki in toliki tisoči najredovitije vojske niso mogli priti do živega nekolikim stotinam ustašev. Pred štirimi leti se je v Abisiniji redovita in izvežbana vojska generala Baratierija pokazala slabo pred vojsko Menelika, branečo svoje ognjišče. A tudi sedaj, Bogu hvala, Buri v južni Afriki slave zmago za zmago proti redovitim in izvežbanim vojskam Angležev. Do nas v Kvropi prihajajo samo slabi odmevi teh veličastnih zmag. Zmage Burov morajo biti Še veliko veče in sijajneje, nego mun to predstavljajo vesti, ki jih preko Londona dobiva Evropa. Bolje, nego vojni boletini, govore druga poročila. Le-ta nam J odkrivajo, kar bi vojni boletini hoteli zakrivati. Gotovo ga ni dneva, tla bi nam ne javljali, kako Anglija ukazuje kako novo mobilizacijo. Te vsakdanje mobilizacije pričajo o strašnih porazih, ki j jih Angleži trpe v južni Afriki, o groznih nepri-likah njihovih in o njihovem — strahu.
Vendar pa, nikar se ne varajmo ! Buri razvijajo toliko junaštvo in toliko domoljubno požrtvovalnost, da se nam, čitajočim, kako se oni borč, zdi, da čitamo kakor neke stare legende. Prijatelji svobode, mali in tlačeni narodi, vsi oni, ki verjamejo v zmago pravice, imajo radi česa, da se tolažijo in vesele. Ali pravimo, Anglija more razviti ogromno silo in jo tudi razvije brez vsa-
nekatere pogumne, druge pa ne, nekatere znajo povedati, kaj mislijo, druge pa nič.
X«), le počakaj ! O tem optimizmu in pesimizmu se že še pogovoriva.
Savič je popravljal svoje naloge, a jezil se ni več ta večer. Kadar mu je prišla kakšna prav dolgočasna naloga v roko, se je spomnil Tonkinega filozofovanja, in vse hudovanje mu je pregnal blagodejen humor.
Kar čudil se je, odkod je to prišlo. Humor! Tega že dolgo, dolgo ni poznal. Malo prej so je celo na ves glas zasinej 1, kar se že ni zgodilo od tistih časov...
Ali ne postaja nezvest svojemu načelu ?
Ali, kaj. V njem se ni nič spremenilo, on ne more postati več drugačen nego je. Pa če seenkrat nasmeje, ni škode. No, 110, kar se tiče optimizma in pesimizma, Tonki že pove svoje inenenje.
Hrastovi Tonki je bilo devetnajst let. Stanovala je pri neki teti v mestu ; starišev ni imela. Teta ni bila siromašna, toda jako sitna je bila in Tonka ni imela pri njej nič posebno dobrega. Stric se sploh ni menil za njo. Kar je dekle dobilo, si je pravzaprav pošteno zaslužilo, kajti v hiši je Tonka delala, kakor bi bila najeta. Šivala je, vezla, gladila perilo, pisala tetina pisma. Ko je po smrti
eega dvoma, ne da bi se izpostavila sramoti, da l»i zaprosila za mir. Sicer ne bi to bilo prvikrat, da je bila Anglcžka potolčcna v svojih kolonijalnih vojnah. No, ona je vsikdar znala zopet o pomoč i si, ter se svojimi ogromnimi sredstvi, s katerimi razpolaga, maščevati svoje sramotne poraze. Tudi najnoveja zgodovina njenih podjetij v Sudanu nam priča o tem. Nič novega ne bi bilo torej, ako bi se Anglija — pod utisom porazov — pobotala Buri in ako bi podlegla v dogovoru. Ali ni smeti pozabiti, da je sedanji vojni namen revanše radi porazov, doživelih v prošlih dobah. Ni smeti pozabiti, da sta Trausvaal in Oranž obkoljena od an-gležkih kolonij, obljudenih tudi od Burov in da se Anglija ako se že radi svoje kolonijalne politike v obče ne sme izpostaviti sramotnemu ko-nečnemu porazu — še posebno ne sme radi svojih južno-afričanskih kolonij. Ni smeti pozabiti, da so bili razlogi, radi katerih se je začela vojna, samo in zgolj pretveza, izgovor. Angležki je do tega, da si iz vse južne Afrike ustvari eno veliko 'kolonijalno mrežo; a tudi ta uspeh bi bil samo jedna etapa v izvrševanju velikih afriških načrtov, idočih za tem, da Anglija zavlada od juga Afrike, pa gori do severa, do Kgipta, preko njt> nepre-tržnili kolonijalnih posestev. Ta misel je velika in drzna, ali nenasitni, pohlepni Angležki je vedno pred očmi. Pred očmi jej je, ko se bori v Sudanu, pred očmi jej je, ko se bori v južni Afriki. Kadi tega — tudi če se jej sedaj ne posreči, da na potu svojih načrtov stori znaten korak, kakor ga je mislila ne more dovoliti, da bi ji Buri zakopali misel teh načrtov. Vzeinši vse to v obzir, An-gležka bo borbo proti Burom nadaljevala do ko-nečuega uspeha, in naj bo imeta premagati še toliko težkoč, naj se bo morala podvreči še tolikim žrtvam, naj se prelije še toliko krvi. S to even-tualnostjo računa tudi evropska diplomacija. Ako bi poslednja bila u verjemi, da bo konečna zmaga na strani Burov, ne bi ji trebalo, da se umešava. Ali ker je prepričana, da na koncu konca — in naj
svoje matere prišla v tetino hišo, je bila v štirinajstem letu. Dotle je bila v nekem zavodu za meščanska dekleta, a ker ji stariši niso zapustili premoženja, je teta hotela, naj postane šivilja ali pa mo-distiea. Tonki je bilo to jako žal, ker se je rada učila. Ali ni mogla oporekati. Dve leti se je res hodila učit za modistieo. Tudi tukaj je bila jako pridna, vendar ni mogla pozabiti svoje želje, tla bi prišla zopet v šolo. Neprenehoma je mislila, kako bi dosegla svoj namen. Dekle je imelo za čudo železno voljo in v dveh letih je dosegla svoj cilj.
V tem času se je izučila svoje obrti. Obenem si je tudi prihranila malo svotico. Teta ji je dajala vsaki dan nekoliko novčičev za južino. To je bilo od neznatne zapuščine Tonkine matere. Kazna-šati je morala gotove klobuke in včasih je dobila za to kakšno desetico. Zadnje mesece je delala tudi čez uro, kadar je bilo mnogo naročil in <madama> ji je dajala malo odškodnino za to.
Vse to je prištedila. Koncem druzega leta jo je «madama» oprostila, a nagovarjala jo je, naj ostane pri njej kakor pomočnica, kajti Tonka je imela jako fin ukus za ženske klobuke in gospa je dobro vedela, da bi mnogo pridobila /. njo. No, dekle je hotelo sedaj izvesti, o čemer je sanjalo ves čas, kar je bilo izstopilo iz šole. (Pride še.)
lm to kadar-koli — zmaga Angleška, evropska diplomacija jemlje v obzir to eventualnost. 'Auto sestanek v Potsdamu, zato sestanek nemškega ee-sarja z angležko kraljico v NVindsoru.
< >ih' novine, ki so rusko-fra neo/ki /ve/i protivne, so se razveselile radi sestanka nemškega cesarja in ruskega cara ter so ta sestanek predstavljale tako, kakor da (»omenja oslahljenje v ru-sko-franeozkih odnošajilt. Tako tolmačenje je prenagljeno in ne odgovarja resnici. V Potsdamu sti se v o-<el »a 11 dveli vladarjev sestali to rečemo tako trojna in dvojna zveza, ker se v tem momentu strinjajo njijini interesi in nazori nasproti tran.svaalsko-augležkeinii spopadu. Ako pravimo trojna zveza, umejemo Nemčijo. Naša monarhija ker ni kolonijalna velevlast ni toliko inte-resirana na tem sponi. Italija l>i v svoji smešni megalomaniji, v kateri sanja, da ona in Angležka morati deliti gospodstvo na srednjezemskem morju, hotela »tati z Angležko, ali z Italijo ne računa ni kdo. dre torej za to, da Nemčija z jedne strani, kakor vlast, ki je danes z Angležko v dobrih odnošajih, ter Rusija in Francija, ki ste smatrani kakor protivnici Angležko, soglasno določijo svoje vedenje in svoje postopanje. Tudi Rusija in Francija hi mogli sedanje neprilike, v k*i-tarih se nahaja Angležka, u potrebi ti v svojo korist. Franeozka hi mogla poskušati, da se maščuje radi Fašode. Rusija bi lahko skušala, da proti Angliji uprizori velikih težko? v Kitaju, v Perziji, v Afganistanu, v Indiji. No, rekel hi, da za vse to ni še prišel čas. Kajti vse to ne bi značilo evropske, ampak svetovno vojno. Tako Rusiji kakor Franciji je pa popred /.vršiti velika dela miru. Rusija mora dovršiti sibirsko železnico, Francija pa se pripravlja na veliko svetovno razstavo. Pa tudi za Nemčijo bi bila vojna sedaj neprilična. Nemčija širi svoje kolonije na ta ali oni način in jih hoče se bolj razširiti. V kolonijalne namene svoje jači in množi svojo vojno mornarico. No, sedaj je še le v stanju pripravljanja, in ne bi hotela, da hi jej vojna pretrgala to pripravljanje. Dan vojne pride. Do pred nekoliko leti sta bila Rena in Carigrad dve i točki, radi katerih je mogla počiti vojna. O Reni in Carigradu se sedaj ne govori. Bodoča vojna zavihra radi kolonij, najbrže radi onih v Afriki, a j potegne v svoj vrtinec tudi evropska vprašanja. To vojno predvidjajo vse vlasti, vse se pripravljajo nanjo, a danes je še nočejo. Francija in Rusija j torej ne bosti izrabljali hipnih neprilik Angležke, ! ali Anglija se mora obvezati, da, ko pride dan konečnega obračuna v južni Afriki, ne bo izvajala svojega načrta, ampak da Oranžu in Transvaalu pusti njuno neodvisnost. To je današnji diplomatski moment. To je signatura sestankov v Pots-damu in v NVindsoru.
Dinko Polite o.
Javni shod
političnega društva Edinost« v Hojami
dne I 'J. novembra 1H1M), Ob 4'1/,. uri popoludne je predsednik gosp. prof. Mat ko Mandic otvoril zborovanje rekši: Slavno občinstvo! Predragi Roj unča ni! V imenu odbora političnega društva »Edinost«, ki je za danes sklical tukaj javen shod, vam izrekam zahvalo na udeležb- ter vas prisrčno pozdravljam. Zahvaljujem se vam, da ste prišli v tolikem številu, da zainoremo zborovati. Odbor političnega društva »Edinost« bi veselilo, da vidi danes tukaj več domačinov. Videti je, kakor da bi se Rojan-čani premalo brigali za javno življenje sploh in zlasti za delovanje zastopnikov v deželnem, oziroma mestnem zboru.
Iz današnjega dnevnega . reda smo izpustili nekatere točke, o katerih smo razpravljali ž; na zadnjih ljudskih shodih v Barkovljah, pri sv. Ivanu in v Skednju, vendar se teh dotaknemo tudi danes, če bi kdo hotel imeti kako pojasnilo o eni ali drugi stvari. Stavili pa smo na dnevni red popolnoma nov predmet, t. j. pogovor o nadi občinski upravi. To smo storili radi tega, ker smo vedeli, da to inora zanimati vsakogar, posebno vsakega davkoplačevalcu. Satni italijanski listi morajo priznavati, da je naša mestna uprava zelo pomanjkljiva. Torej mora biti v tem pogledu že zelo huda, kajti sam o sebi nihče ne izreka slabe sodbe, ako
ni prisiljen. Prepričan sem torej, da bo vas vseh zanimal govor g. dra. Ivvhara o tem predmetu.
Predstavljam vam vladnega zastopnika, g. svetovalca Baeherja, naše deželne oziroma mestne poslance gg. Frana Dollen/a, Ivana Marijo Va-tovea in Vekoslava (io. iupa (Živeli!), pozdravljam vas vse še enkrat ter prosim g. dra. Rvbafa, da govori o prvi točki dnevnega reda, o mestnem gospodarstvu.
Oheinska uprava v Trstu.
Gosp. dr. Otoka r R v h si f je govoril blizu tako: Politično društvo »Edinost« mi je dalo nalogo, da vam danes nekoliko razložim občinsko upravo gospode v Trstu. Izbrali smo si v ta namen Rojan, ker je isti v ohližju mesta in okolice. Prvo in drugo mora ta predmet jednako zanimati. Kajti če je občinsko gospodarstvo slabo za mesto, je še slabše za tržaško okolino. In davke morajo plačevati okoličani istotako kakor meščani. Kakor volilci pa imamo tudi pravico, da gledamo, zakaj plačujemo davke in občinske dokladc ? ! Mi vsi pa vemo, da je v občinski upravi marsikaj gnilega.
Govore <1 občinskem gospodarstvu tržaškem ne bom razlagal samo onih stvari, ki se strogo tičejo občinskega premoženja, občinskih doklad itd., ampak govoriti mi bo o gibanju v mestnem svetu sploh.
Mesto Trst zavzema stališče, kakorsnjega ne zavzema nobeno drugo mesto v Avstriji. Mi imamo tukaj občinski s»čt z županom na čelu. Ta i župan ni le predsednik občinskega sveta, ampak tudi predsednik takozvane »delegacije«, t. j. onih mož, ki so izvoljeni iz občinskega svčta, da nekako nadzorujejo občinski svdt in da v nekih stvareh tudi odločujejo sami, n. pr. glede imenovanju občinskih uradnikov, reševanja o rekurzih itd. Nadalje je župan predsednik magistrata. Kaj je magistrat, o katerem se toliko govori, menda ni vsem znano. Magistrat je skupina uradnikov, ki imajo skrbeti za to, da se izvršuje, kar je sklenil občinski svet. Da me boste bolje tuneli, vam hočem navesti primero. Sodišče sodi; sodnik je razsodil, da je ta ali oni dolžan komu plačati toliko in toliko. Ako hoče tisti, ki ima tir jat' dotično svoto, priti do svojega denarja, mu ne zadostuje, da ima v rokah razsodbo. Treba še le dolg iztirjati. Sodišče pošilja torej venkaj moža, svoj izvršilni organ, ki naj dolžniku zarubi toliko, da je ti rja te v pokrita. Istotako je z občinskim svetom in magistratom. Občinski svet sklepa o teh in onih stvareh. S tem še stvar ni rešena. Treba še koga, da to izvrši. To je skrb magistrata. Magistrat je torej eksekutivni organ mestnega sveta in delegacije. Predsednik magistratu je zopet župan. To je njegova tretja lastnost.
Ali župan ima še več lastnosti, (»lasom i? ti. našega občinskega statuta imati namreč občina in dežela tržaška iste meje. Trst in okolica skupaj tvorita občino in tvorita deželo. Zato sklepa mestni svčt tudi deželne zakone, o dohodkih in izdatkih dežele. Mestni svet je torej ob enem deželni zbor in občinski svetovalci so zajedno deželni poslanci. Predsednik tega deželnega zbora pa je zopet župan. To je njegova četrta lastnost.
Človek bi mislil, da je to dovolj in da bi županu ne smeli nakladati še drugih oblasti. Ali pri nas v Trstu ima mestni svet, oziroma župan kakor predsednik istega, še drugo moč, ki jo več vredna, nego vse dosedaj imenovane. Mestni svet je ob enem politična oblast prve instancije, t. j. on ima vse tiste pravice, katere imajo na deželi e. k. okrajna glavarstva. Magistrat nadomestuje tu okrajno glavarstvo. Kaj če to reči, to je znano tistemu, ki ve, kako moč ima okrajno glavarstvo. Okrajno glavarstvo je prva instancija v obrtnih stvareh. Ako hočeš dobiti u. pr. koncesijo za gostilno, moraš iti na okrajno glavarstvo — v Trstu na magistrat. Ako ste storili kak političen pregrešek, sodi vas okrajno glavarstvo — v Trstu magistrat. Tako ima magistrat izročenih še več stvari takozvanoga prenošenoga delokroga. Da vas ne bom dolgočasil, hočem navesti samo eno: kontrolo v vojaških stvareh. Kaj hoče to reči, vč vsakdo, komur je znano, kakega mišljenja je naš magistrat, ki nam ukazuje torej tudi takrat, kadar gre za naš krvni davek ! (Vsklikanje).
Videli smo, da je tržaški »podestiU gospodar v premoženjskih (administrativnih) stvareh, v stvareh zakonodaje, v eksekutivnih (magistrat) in
v takšnih stvareh, katere imajo drugod v rokah organi e. kr. okrajnih glavarstev, ki so vendar kolikor toliko nepristranski.
Ako torej govorimo o občinski upravi, ne ne moremo ozirati samo na upravo občinskega premoženja, ampak na vse te stvari, katere smo navedli tukaj. Govoriti nam je torej o premoženju, administraciji in o splošnih političnih stvareh. Ne pričakujte pa od mene, da vam podam temeljito in podrobno kritiko o gospodarskih stvareh. Premalo sem preiskoval to stroko, da bi mogel to. Le v splošnih obrisih se hočem dotikati uprave občine, toliko od nje strogo gospodarske, kolikor |M»litiškc strani.	(Pride še.)
Politični pregled.
TKST 14. novembra t »9».
K položaju. »Piceolo« nas je presenetil danes z čudno vestjo, došlo mu z Dunaja, da je več od-ličnejih členov desnice ponudilo levici, naj bi se zasnovala koalicija češko-poljska-nemška, v kateri bi Nemci zavzemali odlično mesto. l)o tega koraka da je stranke na desni dovelo spoznanje, da v Avstriji ni možno vladati proti Cehom, pa tudi ne proti Nemcem. Predno pa bi se taka koalicija zasnovala, morali bi rešiti * nekatera« jezikovna vprašanja. Nemci bi se morali odreči namenu razrušenja sedanje večine, večina pa bi se morala obvezati, da ne bo skušala razdirati nemške vzajemnosti. V koalicijskem ministerstvu naj bi bile razmerno zastopane one stranke, ki bi pritrdile takemu premirju. Portfelji v minister s t v ti naj bi se razdelili tak o, d a Nemci d o b č z a d o s t n o j a m s t v o z a v a r-s t v o n j i h n a r o d ne pose s t i. Tako ojačen parlament bi bil v močni poziciji o pogajanjih z Ogersko. Nnjgorečneji priporočevalec take koalicije da je vitez Bilinski, a tudi Čehi da so pripravljeni skleniti narodni mir, ker so se prepričali, da hegemonija Cehov v Avstriji ni mogoča. Ako Nemci vsprejmejo to . ponudbo, se takoj prično neobvezna pogajanja. Na desni so uverjeni, da je od odgovora Nemcev odvisen obstanek parlamenta. Ako se grofu Clarvju ne posreči, da bo ustavnim potom zadovoljeno tako imenovanim »državnim potrebam«-, bo moral odstopiti, a njegovemu nasledniku ne bo preostajalo druzega, nego da se vnovič zateče k — S 14!!
To je res nekaj čisto nepričakovanega, kar nam »Piccolovo« poročilo pripoveduje tu! Nepričakovanega in neverjetnega. Vsaj v tej obliki nosi sporočilo vse znake neverjetnosti na sebi.
Sosehno to je izključeno, da bi bili Cehi sami nekako izrekli svoj »grešili smo«, češ, da sedaj vidijo, da češka hegemonija v Avstriji ni mogoča; da bi na ta način pri pozna vali, da so oni krivi na vseh borbah, ker jim ni bilo za jednako-pravnost, ampak za nadvladje! Se manje je verjetno, da bi Ceh i hoteli dati Nemcem garancijo za njih nemško narodno posest. Treba le vedeti, kaj si Nemci prištevajo v svojo narodno posest, pa smo na čistem, da poslanci češki ne morejo dati takega jamstva! Celje, Brežice, Konjice na St irskem, vsi ti na slovenskih tleh stoječi kraji so baje tudi »nemška narodna posest«. Kateri Slovenec bi hotel priznati to?! in na Češkem, Moravske m in v Sleziji imajo na stotine slučajev take »nemške posesti«! Ako bi se češki poslanci tudi res hoteli odreči nadaljnjemu boju za one postajanke, ki so še v nemških rokah, a so češka last, odtrgana narodu z nasiljem, pa bi narod ne sankcioniral tega, in bi vihar nevolje odnesel tako jamstvo s takimi — poslanci vred !
Kal-or to, gori navedeno sporočilo umejemo mi, gre za to, da bi se zasnovala le koalicijska vlada, a parlamentarno razvrščenje naj bi ostalo nedotaknjeno. Torej bi tudi mi Jugoslovani ostali v večini! Mari brez jamstev ?! Mari uaj bi prihajali do besede le o glasovanju za koalicijsko vlado, v kateri bi bili Nemci glava?! Ali so skušnje izza dobe koalicije NVindisehgraetzove res tako vablji\e. da bi se hoteli zopet spuščati v tak eksperiment? Koliko vprašanj bi lahko še napisali tu?!
Le še jedno. Koalicija naj bi bila to mej Cehi, Poljaki in levico! Prosimo, kdo je ta levica?! Ali naj tudi Sohonere.rjance subsumi-ramo pod ukupnost levice! Kdo je sploh poklican, da v imenu Nemcev vsprejemlje obveze?! Misel
na koalicijo r. Sehnnererjiinei j«* menda izključena. A kaj je mm&kn yfiiw'iidnlrp^hift lir«*/, Sehoae-rerja in \Volfov? Kakaje veljava prevzetih nemških ■obveznosti, ako jim \Volt in Sehonerer nasprotujeta?! Kes, da so mnogo govorili zadnje dni o raz-siiln Sehonerer-NV jItovega upliva, ali dejstvo je vendar to, da povnodi, kjer je Wolf govoril v jsad-njih časih, so se volilei izrekli za \Volta, a druge nemške skupine so počastili z najsijajnejimi neza-upnieaini. In se pred par dnevi se je zgodilo, da je »DeutscherWahlerverein« v Inomostu izreke! nemški ljudski stranki nezaupnico, ker je nastopila proti \Volf-S< *lionererje v i skupini.
Tisoč pomislekov. Našim poslaneem pa priporočamo najnujneje ako je namreč kaj resnice na tem, kar pripoveduje »Pieeolo« — naj se ne pustČ tlačiti v nikake nove kombinacije, ako ne dobe jamstva, da ne bodo samo tlačani na glasovanjih, ampak da bodo mogli pošteno delati kakor uvaževani zastopniki naroda.
Vpr&ianje O kvoti. Ogerska deputacija je doposlala avstrijski deputaoiji noto, s katero obvešča poslednjo, da je pritrdila poročevalcu odbora sedmorice, naj se le-ta pozove, da stavi nove predloge za določenjc kvote in sicer v mejah inej 85 in ,'J;l°/0. -\ko se avstrijska deputacija odzove temu povabilu, pride naj dne Hi. t. m. v Budimpešto. V sled te note je predsednik grof Sehonlmrn včeraj sklical avstrijsko deputacijo na posvetovanje. Razprava je bila dolga in sta posegla v isto tiidi predsednik v ministerskem svetu, grof Clarv, in voditelj finančnega ministerstva, pl. Kniazolueki. Vsi govorniki SO povdarjali, da je ta deputacija že enkrat odklonila vsako pogajanje v mejah od 33— 3f>°/0. Vendar pa, da pokaže svojo voljnost nasproti oger-ski deputaciji, so sklenili, da pododsek poj de v Budimpešto ua nadaljnja pogajanja.
Vojna V južni Afriki. Brvi oddelki pomožnih čet nngležkih so dospeli v Kapstadt. Del tega vojaštva je že odšel ua bojišče. Angleži hočejo torej napeti vse sile, da bi generala VVhitc-a rešili iz objema Boercev, oblegajočih Ladvsmith. V to pa treba najmanje še 15 dnij. Toliko časa bi se general Withe moral še držati v Ladvsmithu. Francoz ki listi sodijo, da ne bo mogel, ker se moč Boercev vsakega dne množi po prihajajočem možtvu in topovih, dočim Angležem že pohaja streljivo. Francozki listi sodijo, da je v iNatalu skoro pričakovati katastrofe za Angleže.
Sevd, da vojna s tem ne bo zaključena, kakor dokazuje naš današnji prvi članek, marveč je pričakovati hudega nadaljnjega prelivanja krvi.
Angleži pomnože svoje sile do skrajnega, a v njih sramoto bodi povedano tudi, da so z zadnjimi transporti odposlali tudi 34 tako imenovanih Lyddite-toj >ov. Delo teh topov jo grozno, to je najhuje orožje. Kamor udarja, se dvigajo ognjeni stebri. Kamor je padla taka bomba, ne le da kosi železa ubijajo ljudi, ampak tudi strupeni plini, ki polnijo vzduh. Kjer so izstrelili tako bombo, je uničeno vsako živo bitje sto metrov na okolo. S temi peklenskimi topovi hočejo Angleži širiti svoje - človekoljubje. Telesa svojega, za svojo svobodo borečega nasprotnika hočejo mesariti, kakor divja zver mesari svojo žrtev. Ali se Evropa res ne sramuje, ali se res ne zavč dolžnosti do evropske civilizacije ter ukroti to — zver?!
Domače vesti.
Zapletla. SiuoČnjo večerno izdanju »Edinosti« je c. k. državno pravdništvo zaplenilo radi notice »Torej prepovedano«, v kateri smo govorili o čudni naredbi deželne vlade na Kranjskem s katero je učenje ruskega jezika prepovedano.
Italijanski značaj mestne straže v nevarnosti. Kakor smo čuli od verodostojne strani, je vlada prepovedala »lepe« uniforme italijanske artilerije — pnrdon mestnih stražnikov tržaških in sicer zato, ker je tekom izdelovanja pod umetno roko krojačev postal kroj malo drugačen, nego je bil predložen svojedobno c. kr. namestništvu v odobrenje.
Ce je temu res tako, pa se nam čudno zdi le to, da je vlada skoro pol meseca dnij rabila v to, da je vprašanje sličnosti med slikami in naravo dovolj temeljito preštudirala, da sedaj še le prepoveduje »lične« uniforme, to veselje vseh »putrijotov«, stražnikov in ne najmanje ženskega občinstva tržaškega.
M agistratu bi bilo morda svetovati, da bi stopil v pogajanja z vojno upravo sosednjega kraljevstva, da in u ista, če tudi |m» najnižji ceni, odkupi še le malo rabljene uniforme.
klltfa. Strašna belezen se zopet pojavlja v Egiptu. Na lilovilovetn parniku »Kereniee« je bil zopet, torej četrti slučaj kuge. Sedaj se tukajšnji trgovci, za katere je omenjena ladija v Ameriki naložila kave, pogajajo z oblastmi, kaj jp storiti, da dobijo pravočasno svoje blago, ne da bi s tem zdravstveno 'tanje spravili v nevarnost. — Sicer pa se je govorilo te dni, da smo imeli že oelo v Trstu slučaj kuge. S parnikom »Boliš Mvtilene«, došliin iz Carigrada, se je namreč dne '>H. m. m. pripeljal bolnik Nikolaj Barhassero, ki je dne 4. t. m. zjutraj umrl v tukajšnji bolnišnici. Zdravniki zagotovljajo, da je imenovani umrl za zastruplje-njem krvi in da se torej za sedaj še ni ničesar bati.
«Dante Alighieri* na delu. V Vidmu na Laškem so imeli dne 1^. t. m. zvečer veliko slav-nost: zastavi vidcinskega odbora društva «Dante Alighieri* so pripeli medaljo, posvečeno jej od shoda tega društva, vršivšega se nedavno v Me-sini. Ne treba praviti, zakaj je ravno odbor v Vidmu oni, katerega društvo odlikuje najbolj. Nikdo ne more dvomiti o resničnih in konečnih namenih društva «Dante Alighieri*. Saj so povedali na shodu v Mesini, ko so govorili o razmerah — v avstrijskih pokrajinah!! Videm pa je blizo meje in društvo «Dante Alighieri* odlikuje prav tamošnji odbor.
Na slavnosti so bile zastopane vse oblasti — menda ne v dokaz, da oficijelna politika Italije ne pritrjuje nepretržnim atentatom neofieijelne Italije na integriteto sosednje avstrijske države.
Predsednik videmskega odbora društvii « Dante Alighieri« je proslavljal konečne cilje tega društva, ki znač:jo veliko italijanstvo. Kaki so ti konečni cilji, je razvidno iz besed govornika: »Nujna dol ž nos t nam je, da v očigled delovanju tujcev priskočimo v pomoč italijanskim bratom, ki bije jo hud boj v obrambo s voje narod nosti». Da bodo te besede se bolj umljive, je vskliknil nasledni govornik, sindaco Peci le, da pošilja bratske pozdrave bratom Italijanom, živečim izven mej kraljestva.
Potem je bil sprevod. Godbe so svirale (Jari ba ld ijevo himno in kraljevo koračnico, ulice so bile razsvitljene z hengali v treh barvah in množice so orile patrijotične pozdrave — bratom onkraj meje!
Predsednik Scliiavi je torej govoril o «tujcu», proti kateremu se Italijani morajo boriti za svojo narodnost. Na kongresu v Mesini pa so povedali naravnost, da ta tujec so Slovani in — Avstrija!! Kavzalna zveza mej: konečnimi cilji društva «Dante Alighieri*, odlikovanjem odbora v Vidmu, torej najbližjega našim mejam, navdušenjem voditeljev italijanske politike v teh naših pokrajinah za cilje društva «Dante Alighieri*, je tako jasna, da jo z roko tipljemo vsi, razun vladnega zistema na Primorskem !
V novi cerkvi sv. Vlneenca (še ne dozidani) v Rocohi so opravila dušobrižniku poverjena kaoperatorjema Franu Sili in Rudolfu Velensitzii.
Deška šola družbe sv. Cirila iu Metoda pri sv. Jakolni priredi na dan 6. januvarja 1900., v korist revni šolski mladini, dobrodelen koncert* ■/. uprizorenjem Petzove spevoigre »Lotu i časi« (in s primernimi govori). Opozarjamo vsa narodna društva na to namerjano veselico, da ne bo isti dan I druge slavno3ti v škodo družbenemu zavodu.
Z a zastavo pevskega društva «Kolo» podaril je N. N. 1 K, družba «Ćuk se je] oženil* pa 3 K 10 st. Lepa hvala!
«Ku,jižnieo slovenskih Iger* prične izdajati »Slovenska krščansko-soeijalna zveza*. Koncem novembra izide prvi snopič. Prinašala bo več iger, resnih in šaljivih, primernih našemu ljudstvu. Naša slovenska društva naj bi si že naprej naročila to izdanje in pristavila, ako žele toliko iztisov, kolikor je v igrah ulog. Zadošča naznanilo ua dopisnici, naslovljeno na »Slovensko krščansko-soei-jalno zvezo*.
Društvo ah pobijanje tuberkuloze se je ustanovilo v Trstu. Osnovni zbor je bil v nedeljo. Predsednikom je bil izvoljen mestni svetovalec Benussi.
Skrlatiea »c jr pojavila v Kopru, vsled česar so morali zapreti več razredov na ljudskih šolali in na gimnaziju.
(žisallee Letrr iu dražbe sv. < irila iu Metoda. Pišejo nam : IV dni sem l»il v več javnih prostorih tržaških ter sem se prepričal, da ie ni kavarne in gostilne, kjer l»i sc užigaliee Lege ne šopirile na mizah.	Kaj pa nsše užigaliee
družbe sv. Cirila in Metoda? Kje jih najdete ? Mislim, da je tu na svojem mestu prošnja, do slovenskih kiivarnarjev, gostilničarjev, trgovcev in toba-karnnrjev, da si nabavijo naše užigaliee. V nobeni slovenski hiši bi ne smelo biti drugih. Družine, ki rabijo mnogo tega blaga, naj bi si jih kupovale v večih zabojih, kar bi stalo mnogo manj, nego če kupujejo samo po škatljicah. Tako bi združiti svojo korist s koristjo prepotrebne šolske družbe ter nekako paralizirali delovanje raznarodujoče »Lege«. Slovenskemu občinstvu pa, obiskujočemu kavarne in gostilne, naj bi navzočnost »leginih« užigalic bila kažipot — ven iz takih lokalov!
Okrajna bolniška blagajna. Minolega tedna se je prijavilo 34H slučajev bolezni, 330 oseb se je proglasilo zdravimi in v zdravljenju jih je ostalo 72H, med njimi !>3 ponesrečencev na delu. Prestopkov proti zdravniškim nuredbam so naznanili I7l\ Podpor je blagajna izplačala ta tedne 797SHK kron.
Nova garnizljnka bolnišnica v Izubijani
je dobila samo nemški napis. Tudi to je znamenje časa.
Selimidt pl. /i»bierow, bivši deželni predsednik koroški, je ^glasom porc»čila iz Voloskega) zbolel tako nevarno, tla zdravniki nimajo nobenega upanja, da bi okreval.
Tatvina. Tram\vayski družbi je neznanec odnesel iz ulice Torrente svetiInieo z rudečimi stekli. Vrednn je (> gl.
Aretiran. Včeraj ob prihodu parnika »Dubrovnik« i z Dalmacije, sc je podal pol. oficijal g. Kreiner na krov, kjer je aretiral kurjača Ivana Matulica, kateri je obdolžen tatvine. Moža so spravili v ulico Tigor.
I'o/ar na Proteku. Predprošlo noč okolo polnoči je nastal ojienj v hiši št. 142. na Prošeku, ki je last pioseškega oapoville Filipa Ferfolje. Goreti je začelo na podstrešju, ki je bilo natlačeno slame in sena. Mestni gasilci so preprečili, da se ogenj ni širil dalje. Škode je za okolo 2(M)0 gohl.
I/-pred naših sodišč. Včeraj so bili obsojeni : 17-letni Anton M. iz Splita v trimesečno ječo, ker je nekomu izvabil bicikelj, ga prodal ter potrosil denar; 23-letni Matej r. z Opčin zaradi javnega nasilstva v 4 mesece ječe; zaradi istega čina in razžaljenja redarstva 1'.»-letni Fran K. iz Trsta v H-mesečno ječo in 1G-Ietni Albert S. in 32-letni Jurij Seli. zaradi ponovne tatvine na škodo parnega mlina »Eeonoino«, vsuki v trimesečno ječo.
(Dalje na četrti strani.)
Zaloga in tovarna
pohiitva vsake vrste
0(1
Alemndro Levi Minzi v Trsta.
Piaz/a Kosa rio žtev. 2.
(Šolsko ponlopje). Bogat izbor v tapetarijali, zrcalili in slikali. Ilustriran eenik gratis iu franko vsakemu ua zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se ua brod ali železnieo, brez da bi sc za to kt\| zaračunalo.
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. Giovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo !
„EDINOST"
večerno in zjutranje izdanje
hc prodaja, r.;/.un v drugih navedenih tobakarnah, tudi
na južnem kolodvoru.
Ih-a/bc premičnin. V octrtek, dne l»i. novembra ob 10. uri pred|»oliidiie s<> ImmIo vsled naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče tiraži« premičnin: v ulici llelvedere štev. ."»in ^1. hišna oprava; Verdela štev. »lil in 7 47, hiš. oprava ; trg l'iazza tlel Teatro št. 1, Hišna oprava; v ulici (iiulia št. ~2l\, hišna oprava; ob ."». uri popolmlne Kontovel št. i'*^, šivalni stroj; ob HI. uri bor/ni trg a ! .'1, knjige, v ulici del Saliee -r. 'J, ogledalo; ob 12. uri: Sv. Križ, sodi in 1 preši e.
Različne vesti.
Nesreča na železnici. Kakor javljajo iz Budimpešte, je dne t. in. na postaji Davogh blizu *'rana trčil osebni vlak z neko lokomotivo. Trije potniki so težko ranjeni, več drugih lahko. Trije vozovi so poškodovani.
Orožje za Srbijo. Srbski vojni minister Vukovi«1 odpotuje, kakor javljajo iz Zemuna, te <lni na Nemško, da prevzame orožje, pripravljeno za srbsko vojsko.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Dunaj 14. Ministerski predsednik grof Clarv odpotuje jutri v Budimpešto, kjer se bode vršil skupni ministerski svćt. Clarv ostane v Budimpešti, dokler hode trajalo pogajanje kvotnih de-putaeij,
Dunaj 14. Odsek za nadzorovanje državnih dolgov je imel zvečer sejo. Novi poročevalec Cze-dik je predlagal, da se ugodi zahtevku finančne uprave, da se ji ima izročiti 11H,81H.«,)40 kron zlata, ker je stvar nujna in ker je tlotična ces. naredba pravokrepna. Po daljši debati so odklonili predlog poročevalca s ;5 proti glasom.
Dlllinj 14. Seja odseka za proračun, ki je bila napovedana za danes, se bo vršila v četrtek.
1'arlz 14. (Senat.) Senat se je odgodi I po formalni seji. Od jutri naprej bo senat nadaljeval razprave kakor državno sodišče.
Pariz 14. (Komora). Zbornica in tribune so dolu •o obiskane. Predsednik Desehanel čita mnogoštevilne interpelacijo. Minister-predsednik zahteva, da se združi vse interpelacije o občni politiki v jedno ter tla se začne nemudoma z razpravljanjem o isti. Začel je govoriti Cochin.
K i lil 14, Danes je kralj Humbert otvoril s prestolnim govorom zasedanje parlamenta. Presudni govor (»pozarja, da je bilo parlamentarno delovanje moteno in pretrgano, ter izraža željo in upanje, da bo parlament sedaj popravil zamudo.
Govor naznanja naredbe glede dvignenja prisilnih bivališč in preosnovo nekaterih davčnih zakonov, s čemer se imajo razbremeniti nižji sloji. Italija da gleda zaupljivo v bodočnost. Razmerje z drugimi državami je izvrstno. Od nikoder ne preti deželi nobena nevarnost. Poslanci so na več mestih govora živahno pritrjevali.
Carigrad 1 1. liuski poslanik je izročil visoki porti noto, v kateri protestira Rusija proti uporabi dohodkov i/, vilajotov v druge svrhe nego v plačilo vojne odškodnine.
IVkilig 14. Pristanišče Vičanfu je formalno otvorjeno za im»zemsko trgovino.
Vojna v južni Afriki.
London 14. »Reuter« javlja iz Kimberleva, da so dne .">. t. m. Boerci obstreljnli vodovodne naprave.
London 14. * Reuter * javlja iz Kimberleva z dne 1». t. m.: Boerci so ves dan obstreljnli Kim-berlev, ne da bi napravili posebne škode. Večina granat niti ni počila.
V nedeljo dne 15. oktobra sem odprl
g< »stilno
MT Adria
v ulici Nuova št. II.
Toči se črno in belo dalmatinsko vino. Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebnim. Priporočani se slavnemu občinstvu za dober obisk.
Zajedno priporočam svojo
zalogo vina
v ulici Carintia št. 11, kjer se dobiva vino na drobno in debelo po najnižji ceni.
Filip Ivnni&evič.
Mala oznanila.
Tod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah za enkratno insercijo se plača |>o 1 nč. m hrueiin ; za večkratno insercijo p« se cena primerno zniža. I >gla»i za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo čettrtletnih nntecipntiiih obtokih. Najmanja objava .'«) nvč.
Alojzij
Posredovalnica za potovanja.
a J	A" A Pi»zza Negosianto 1.
mOZGlIC (1"je pojasnila za vaa-kor«ria potovanja in sprejema predplačila za obisk avet. razstave v Parizu I. 1fH)0.
Zaloga krompirja, zelja in fižola.
■ I i	| ■ ulica Vienna številka 5
V3T0VGC J3K. in,n k'o,,,p''-.i«.^n
tižola in drugih pridelkov
Razprodava na debelo.
mila in kisa.
Ulica Torrente št. 2ti Prodaja olja, mila in kisa na drobno in de-
Zaloga olja
Vatovec Anton
belo. Naročila izvršuje točno.
Krdme.
Jurković Mate
ima dobro domačo kuhinjo.
ulica Carintia it. 25 toči izvrstno črno in belo istrsko vino ter
Jak. Perhauc
cene zmerne.
Via Acquedotto štev. -S Zaloga vsakovrstnih vin in boteljk. Postrežba točna,
Pirih Ivan Lozić Jurij
Via Mediašt,.')., krčmar, toči črna in bela vina in pivo prve vrste kuhinja Izvrstna, cene zmerne.
Androna S. I.orenzo (za magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od f> litiov naprej. Nit zali te vanje se pošilja na tlom in na deželo.
Potočnik Fran,
Stantič Josip
Rehar Peter
ima gostilno v u lizi Ireneo štv. 1,, toči istrijansko, dalmatinsko in belo ipavsko vino, in HteintcMsko pivo ; vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči.
Obuvala.
„pri Pepelu Kraševcti" na Kožarijn poleg cerkve Sv. Petra pod ljudsko olo, ima veliko zalogo obuval. Sprejema tudi naročbe.
ulicaRiborgo št. 2f». Velika zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala ponaročhi.
Trgovci
Nazarij Grižon Ant. Furlan
Sene brez konkurence.
Via (Jiulia U4 prodaja vsakovrstnih jestvin,ko lonijalnega blaga in olje
Piazza S. Francesco št. 2. Pro-dajalnica jestvin in kolouijal-nega blaga. Postrežba točna
Via S. Francesco št. 22' 'I rgovee z dogami in so-darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. Delo solidno, cene zmerne.
Via Stadion št. 20, pekarna in slaščičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejenm tudi domač kruh v pecivo. Postrežba točna.
na oglu ulice Geppa in tlel le Poste Nttove, prodaja kolonnalno blago delikatese, likere itd.
Abram Fran
kovrstne sode in posodo. Delo
Jak. Perhauc
moke. Vsprejenm tud
R. Kolar
Marija Čokelj
na Korzu št. S. priporoča slav. slovenskemu občinstvu svojo prodajal-nico, v katerej se dobiva po primerni ceni vsakovrstno blago, zlasti perilo m gospode in gospe, narejene obleke za gospe n otroke. V is tej zalogi ima na razpolago vsakovrstne potrebščine za gospe. Postrežba je točna iti cene nizke.
Anton Šorli
priporoča svoji kavarni t 'ommercio .11 Tedesco, ki sti shajal išči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogo drugih časnikov.
T. Zadnik
N in S. Francesco štev. lil, mesar, postreže z vsakovrstnim mesom po zmernih centih. Na željo pošilja na dom
I. Tavčar, Fran Hitty;
krojač Via delle Beccherie štv. <», priporoča se slovenskemu ob-činstve.
Via Barriera vecchia št. 1 .'t prodajaluica vsakovrstnega ma ' nutakturnega blaga in drobnarij Na zahtevauje se pošiljajo vzorci tudi na deželo.
trgovec, ulica Sv. Tatarina it. i)., priporoča svojo zalogo kolonijal-nega blaga na debelo in na drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju.
Novak Mihalj
:xxxxxxxxxxxx^
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Hafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. I - TRST
Zal«ira pohištva /a jedilnice, spalnice iti spre- M jemnicc. žimnie in peresnie. »trledal in žclezuilt M a traja. p<» cenah. <1 ;i se nI l»ati konkurence. *

D. Zadnik - Trst
Via Nuova št. 28
Trgovina z najboljšim manifakturiiim blajEom.
1'dobiva se najboljša Kotonina bela in rti-java za razno možko in žensko perilo. Mo-
derei najnovejšega kroja. ForŠtanji v najnovejšem risanju. Pletl (Sjali) v raznih modernih barvali, ITdobivajo se žepniki in raznovrstna drobnarija spadajoča v krojaško stroko.
Ovraitniki hi ovratnice nove mode. Izdelujejo se možke obleke po meri.
I'zorni na deželo se pošiljajo zastonj in blago poštnine prosto. Za mnogobrojen obisk priporoča se ttdauo
D. Zadnik
Trst, Via Nuova štev. 28.
Splrlt u s ilnapii composltns
ALGOFON.
edino -<re Utvo proti Z3b3biiu, revmtič. glavobolu, migreni itd Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter se dobiva jedino le v lekarni
PRAXMARER (Ai dne Mori) Piazza pande TRST
Paziti na ponarejanja.
Rinnione Aflriatica (li Sicurta v Trstu
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in reserva društva dne 31. dm^
Glavnica društva ......
Premijna reserva zavarovanja na
življenje........
Premijna reserva 'zavarovanja proti
ognju.........
Premijna rezerva zavarovanja blaga
pri prevažanju......
Reserva na razpolaganje . . . Reserva zavarovanja proti premi-njanju kurzov, bilanca (A) . . Reserva zavarovanja proti premi-njanju kurzov, bilanca (B) . . Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja 1111 življenje . . Občna reserva dobičkov . . .
ghl.
'1.IXX).000-—
4!).4(»f)'07 5UU.OUO'—
:5:5;l.*22-42
24iJ..<$ 1-83
fiOO.UOO'— 1,187.1«4'8«
l iatl ravnateljstva: Via V&ldlrlvo it. 2, (v lastni Milj.
\AAAAAAAAAAAA<
Glasbena šola.
Podpisani učitelj glasbe odprl je v ulici C'o-logna št. 2. H. nadstropje (za javnim vrtom) šolo za poučevanje sledečih predmetov : teorija, glasovir, petja* vie t&mburalke instrumente, mandolin, vijola, čelo in violon (contrabas).
Natančnejši pojasnila daje podpisani vsaki dan od 11. do 12. ure predp. v zgoraj imenovanih prostorih. Pisma istotja. — Za vspešni in točni poduk jamčim. — Priporočuje se za obilno udeležbo beležim	tulani
Hiabroslav Vogrlč

H Priznaim iiuj)»>l j4i ■/. važnimi pntcmtlruiiiinl novost in i limtno m izinijiHic tchuliliio (InvrAciii
glasovirj i
iliilic iiiijliul.it' in nuji......<j«» iliroktnn pri tflvimiurjii
Henrihu Bremitz
o. kr. dvornemu zalagateljn,
Trst Borani trg številka	Trst
lliiHtriruiii katalngi na zahti'viinjc Iranku.	^H