j,ETO XX. — številka 22 KRANJ, sreda, 22. III. 1967 Ustanovitelji, občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loja in Tržič. — Izdaja Časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Glavni in ^govorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ceni 4i par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik^ Od 1. januarja 1958 kot poltednilc^ Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko^ Od 1. januarja 1964 kot poltednik* in sicer ob sredah in sobotah Mednarodno turistično leto Konkretni prispevek Mednarodno turistično leto ne sme ostati le papirnata akcija. Tako govorimo na osnovi več slabih izkušenj. f)a v tem primeru ne gre le ta prazno govorjenje, nas prerpičujejo že konkretni tikrepi tudi na Gorenjskem. Ha eni strani beležimo iz-fedno živahno dejavnost turističnih društev. Kaže, da fo se v to akcijo že aktivno vključile tudi gostinske organizacije. Lani je na primer obiskovalo tečaj za gostince delavce na Bledu bore fttalo gostinskih uslužbencev. letos? Do sedaj je naredijo tak tečaj, ki ga je priredila delavska univerza, že pkoli 1*0 slušateljev. Sklenili $o, da ga. bodo v kratkem še ponovili. .. * Tudi v samem gospodarevu se je premaknilo na polje. Izrednega pomena je $klep skupščine občine Radovljica, da oprosti gospodarske organizacije, k\ bodo pvestirale v turizem na njenem območju, obveznosti, ki jih predpisuje občina. Oprostitev prometnega dav-jca na alkoholne pijače, prispevkov iz osebnih dohodkov ter prispevka na mestno zemljišče pomeni za organizacije, ki se spuščajo npr. v gradnjo hotela izredno velijo. Do sedaj se je takšnega tpodviga« lotila le maloka-(čra organizacija, ker se je S tem istočasno tudi zavestjo odloČila za životarjenje ^ričo težkih bančnih kriterijev glede posojila. Ukrep radovljiške skupščine je, upamo, odprl novo pot investicijam v turizem, pri tem se motijo tisti, ki fllislijo, da občina s tem izgublja na dohodkih, saj se v fCsnici odpove le tistemu, kar trenutno ni realno pričakovati. Trdimo lahko obratno: tako bo občina spodbudila ustanavljanje novih gospodarskih organizacij na svojem področju in pripomogla jc hitrejšemu gospodarskemu razvoju. Morda bi se na tem pri-pieru lahko zgledovale tudi ostale občine. P. Čolnar V ponedeljek, 20. marca opoldne, so na cesti JLA v Kranju odprli novo moderno poslovalnico trgovskega podjetja Slovenijaavto iz LjubljancDoslej je bila v Kranju le ena poslovalnica tega podjetja, in sicer na Titovem trgu. Spričo naraščajoče motorizacije pa je postala premajhna in je bilo z«to treba misliti še na eno. Odslej bodo v novi poslovalnici prodajali avtomobile in rezervne dele zanje, v stari poslovalnici pa motorna kolesa in kolesa ter ustrezne rezervne dele. Na sliki: predsednik občinskeskupščine Kranj Martin Košir otvarja novo poslovalnico — Foto: F. Perdan Lani na Gorenjskem 60.055 zaposlenih Lani v Radovljici 59,6 odstotka več zaposlenih v trgovini in gostinstvu kot leta 1965 Po podatkih zavoda za zaposlovanje delavcev v Kranju je bilo lani na Gorenjskem zaposlenih 60.055 ljudi. Od teh je bilo 42 odstotkov Po izredno znižanih cenah prodajamo ženske torbice, aktovke in drugo usnjeno galanterijo v prodajalni Galanterija v Prešernovi ulici trgovsko podjetje Kranj Kranj Odgovori zborom volivcev Jutri, v četrtek, bo v Kranju 37. skupna seja obeh ^Dorov občinske skupščine, jia dnevnem redu je sprejeto družbenega plana ražnja občine do 1970. leta. Odborniki bodo razpravljali pičli o resoluciji razvoja go- spodarstva in družbenih sliužb ter o proračunu občine za letos. Prav tako bodo obravnavali odgovore na predloge, zahteve in vprašanja zborov volivcev, ki so biii od 12. do 19. februarja letos. žensk. Nasproti letu 1965 se je lani na Gorenjskem zmanjšalo število zaposlenih za 0,25 odstotka, razen v kranjski občini, kjer se je povečalo za 0,34 odstotka. Število zaposlenih se je lani zmanjšalo predvsem v upravah, bančništvu, socialnem zavarovanju in v zavodih. V gospodarstvu pa se je število zaposlenih povečalo za 1,14 odstotka. Najbolj se je število zaposlenih znižalo v gradbeništvu, kmetijstvu, go- zdarstvu in obrti, zvišalo pa v industriji, prometu in gostinstvu. Tako se je lani v radovljiški občini povečalo število zaposlenih v trgovini in gostinstvu kar za 59,6 fl,'o. To do neke mere tudi kaže na hiter razvoj turizma na Gorenjskem, ki postaja vedno bolj pomembna panoga v gospodarstvu. Za industrijo pa so ti odstotki precej nižji. Tako se je v kranjski občini povečalo število zaposlenih v industriji lani nasproti 1. 1965 za 6,2 odstotka, v radovljiški občini za 7,6 odstotka in v tržiški občini za 3,2 odstotka. A. Z. Razprava na občinski konferenci ZK Jesenice Komunist mora živeti politično življenje Periferija neprestano kritizira sredino, organizacije, vodstvo in le-to često organizacije — Oportunizem se je premočno ugnez-dil v naša pojmovanja — Mladini moramo široko odpreti vrata v ZK Na občinski konferenci ZK na Jesenicah pretekli teden je v razpravi sodelovalo 15 komunistov, ki so obravnavali razna področja druž-beno-političnega' življenja občanov ter idejnega delovanja komunistov. France Zvan, sekretar komiteja, je v uvodnem referatu podal kritično oceno in pogled na mednarodna dogajanja ter na konkretna vprašanja delovanja osnovnih organizacij, komiteja in komunistov jeseniške občine za pretekli dve leti. Ko je govoril o perspektivah gospodarskega razvoja v občini, je tovariš 2van dejal: »Za nas in za širšo družbeno skupnost so še posebej zanimivi takšni obrati, ki se bodo razvijali na osnovi doma izdelane surovine ali re-promateriala, ki ga bomo z dodatnim delom požlahtnili in mu dali višjo vrednost. Sem sodi obrat za 1500 ton žičnih armatur za tesnila, obrat za osem tisoč ton industrijsko (Nadalj. na 2. str.) Konferenca SZDL v Kamniku V petek, 18. marca je bila v Kamniku občinska konferenca SZDL. Že konferenca krajevnih organizacij so imele močan poudarek na reševanju aktualnih problemov posameznih krajev in utrjevanja samoupravnega sistema po krajevnih skurpnostih in delovnih organizacijah. Zato je tudi občinska konferenca največ razpravljala 0) tem. Delegati iz šmarce, Duplice, Podgorja, Križ, Most ia drugih krajev so govorili o slabo urejeni preskrbi po teh krajih. Prodajalne ne ustrezajo današnjemu času. Udeležnici iz Tuhinjske doline so govorili o slabi cesti iz tega kraja ter poudarjali, da je nujno treba preiti od besed na dejanja ter se lotiti rekonstrukcije te ceste, ki bi razbremenila ozko grlo na Trojanah in približala Štajersko z Gorenjsko. Precej so govorili tudi o slabih šolskih prostorih na Duplici, v Komendi in tudi v Kamniku, kjer posebno primanjkuje telovadnic za šolsko mladino. Na konferenci so ocenili dosedanje delo občinskega vodstva SZDL kot zelo uspešno, zlasti s pobudami za zbiranje sredstev oziroma prispevkov tako proizvajalcev v gospodarskih organizacijah kakor tudi ostalih občanov letih močno pospešilo razvoj na terenu. To je v zadnjih letih močno pospešilo razvoj družbenih služb kakor tudi reševanje perečih težav na vasi. Zalo so tudi v letošnji program dela SZDL vključili nadaljevanje teh stremljenj, kar je hkrati tudi napotilo za delo novemu vodstvu. K. M. mešanica kap ŠPECERIJA BLED KVALITETA 9 (Nadaljevanje s 1. strani) Komunist mora živeti politično... izdelanih armatur za gradbeništvo, kar je pogoj za prehajanje te panoge na industrijski način gradnje, naslonitev proizvodnih programov ZINOS na nadaljnjo obdelavo izdelkov bodoče profilne valjarne na Beli, gradnja obrata za izdelavo gradbenih plošč in žlindre ter podobna prizadevanja in načrti. Treba ja poudariti, da je znaten del zamišljene proizvodnje v naši deželi še neosvojen in da smo prvi, ki na jugoslovanskem prostom odpiramo izdelovanje takšnih izdelkov.« V nadaljnjem izvajanju se je tovariš Žvan dotaknil kritike in kritikastnstva. »Mislim, da je logična sedanja polarizacija sil znotraj ZK, v okviru katere je moč govoriti o tem, da je del komunistov vedno pogosteje, v opoziciji, da periferija neprestano kritizira sredino, organizacije vodstvo in le-to često organizacije. Vse to je možno zategadelj, ker manjka širokemu krogu članstva idejnega znanja, spoznanj, ki jih zahtevajo današnje razmere.« Tomaž Ertel, sekretar komiteja ZK Železarne, je obravnaval oblike in vsebino dela komunistov. Jože Podobnik je razpravljal o problemih integracije, posebno v zdravstvu. »Delovne organizacije v teh ustanovah (v zdravstvu) se počutijo tako samostojne, da si ne pustijo niti svetovati več,« je dejal. V raspravi je sodeloval tudi ing. Marko Bule, član IK CK ZKS, ki je med drugim dejal: »Pri splošnih problemih smo enotni, manj pri posebnih in konkretnih. Ce želimo izpolniti misijo avantgardizma, moramo izpolnjevati dva pogoja: daveč znamo kot sredina in drugo, da smo bolj borbeni od sredine. Komunist mora živeti politično življenje. Komunisti se vidimo na konferencah, ne vidimo se pa pri konkretnih akcijah. Oportunizem se je močno, premočno ugnezdil v naša pojmovanja. Komunist mora imeti svoje lastno stališče. Malomeščanska kritika pravi, da ne znamo oblikovati socialistično moralnega človeka. Odrekajo nam udeležbo pri vzgoji. Res je, da smo se 20 let več ukvarjali s problemi gospodarstva, manj pa z etiko in moralo. Prosvetni delavci bodo morali postati večji aktivisti. Ne pa, da bodo hodili v šolo kot uslužbenci. Kot ZK prehitro staramo. Zato moramo vključiti znanje in polet mladih v našo organizacijo. Morali bi zelo široko odpreti vrata v ZK. Obveljati bi moralo načelo, da je v ZK laže priti, ampak teže v njej ostati, če ne bomo na široko odprli mladini vrata za vstop v ZK, bomo še bolj stareli, ne samo fizično, ampak tudi po vsebini,« je zaključil svoja izvajanja tovariš Bule. Konference se je udeležila tudi delegacija koroških komunistov iz Beljaka. VIDIC Vojaki zgradili most v Mlinem Te dni so vojaki garnizije na Bohinjski Beli dogradili 60 metrov dolg in 3,20 metra širok most z nosilnostjo šest ton. Razen tega so uredili tudi 800 metrov poti do mosta, ki povezuje Bled z desnim bregom Save. Novi most so gradili vojaki v februarju. Zgradili so ga v dvajsetih dneh. Denar za gradbeni material je prispevala občinska skupščina, vaščani Mlina pa so dali železo. Vrednost norega mostu je 20 milijonov starih dinarjev. Predsednik občinske skupščine Radovljica Franc Jere se je ob otvoritvi mostu vojakom najlepše zahvalil, ker so most zgradili tako hitro. Za nagrado pa Zaradi ukinitve plesa pri Jelenu revoltirana mladina Terpsihora, boginja plesa in hčerka boga Zeusa, ki je na prostranih poljanah Hela-de in v hramih svojega očeta inspirirala plesalce stare Grčije, ni mogla vedeti, da bodo njeni oboževalci prišli v zagato in da bodo s parolami utirali pot do organiziranega plesa. V jeseniški občini je okrog 2500 mladine v starosti do 25 let, ki išče zabavo in razvedrilo. Le tega pa jim na Jesenicah primanjkuje. Posebno plesa. Zato je bila dvorana pri Jelenu vedno nabito polna, kadar so ATOMI or-ganizrali ples. ATOMI so privatni kvintet električnih kitar, ki ga sestavljajo mladinci v starosti od 17 do 22 let. Plesi pri Jelenu minulo zimo so bili v njihovi privatni režiji in so tudi sami organizirali pobiranje vstopnine. Vstopnina je znašala 400 S din in razen 8.000 S din, kolikor so plačevali za dvorano, je ves izkupiček šel v žep ansambla. Toda to ni bil razlog, da so temu ansamblu prepovedali nadaljnjo gostoljubje pri Jelenu. ATOMI so imeli svoje obo- ževalce, dvorana pri Jelenu pa stalne obiskovalce. To je bila mladina v starosti od 13 do 20 let. To pomeni, da je tudi osnovnošolska mladina obiskovala plese. Ob nežnih zvokih kitar se je ples večkrat spremenil v razvratno divjanje, ki s plesom nima nobene zveze. Za korajžo so mladoletniki pili samo alkoholne pijače, največ konjak in pelinkovec ter razne likerje. Večkrat so plesali v temi. Da jih svetli hodniki pri tem ne bi ovirali, so električna stikala preprosto razbili. Od novega leta so bila vsa stikala trikrat zamenjana. Niso bili redki skoki z balkona v dvorano. Nedavno tega je neki mladinec zlomil obe nogi pri skoku z balkona in še sedaj ima obe nogi v maveh. Vse to je narekovalo odgovornim, da so ples pri Jelenu v organizaciji ansambla električnih kitar prepovedal''. To pa je povzročilo revolt prizadetih mladincev. Po Jesenicah so se prek noči pojavile parole: »SMRT UNIČEVALCEM MLADINSKIH PLESOV«, »HOČEMO PLES«, »HOČEMO MLA- DINSKI KLUB, ALI POSTANEMO HULIGANI«. Takšne in podobne grožnje smo lahko prebrali na raznih javnih krajih po Jesenicah. Kakšen mladinski klub želijo anonimni pisci, ni znano. Znano je samo, da je pri Jelenu organizran ples vsako sredo in da se ga udeležuje samo 16 parov. To pa zato, ker plesni učitelj zahteva kulturno ponašanje, dostojno oblačenje in treznost. ATOMI tudi niso pristali, da bi še nadalje igrali, toda v organizaciji občinskega komiteja mladine, ki bi poskrbel za red na plesu. Ni prostora, da bi lahko širše razpravljali o tej zadevi. Porajata pa se dve vprašanji: kako gledajo starši na 14-letno hčerko ali sina, ki se omotičen vrača opolnoči s plesa, drugi dan pa v šoli preganja mačka. In končno: kaže, da za zdravo razvedrilo mladine nismo dovolj storili, čeprav o tem veliko pišemo In razpravljamo. JOŽE VIDIC jim je poklonil televizijski sprejemnik. Novi most, ki bo precej pripomogel k razvoju turizma na tem področju, si je ogledal tudi ko- mandant ljubljanskega vojnega področja general podpolkovnik Janko Sikirnik v spremstvu komandanta kranjske garnizije. Na zborih volivcev v kranjski občini Razprava o gradnji šol Na zborih volivcev v kranjski občini razpravljajo med drugim tudi o gradnji šol. Od 1965. leta, ko so se občani odločili, da s samoprispevkom zagotovijo del denarja za zgraditev nekaterih šolskih objektov, je do danes izpolnjen skoraj ves program gradenj. Zgrajena je osnovna šola v Šenčurju, obnovljena pogorela šola v Zabnici, zgrajeni sta šoli v Cerkljah in Preddvoru in nova telovadnica osnovne šole Lucijan Seljak. Zgraditi je treba le še šolo na Zlatem polju. Ta bo dograjena jeseni prihodnje leto. Pri vseh že zgrajenih šolskih objektih je urejena tudi okolica, razen v Preddvoru in Stražišču, kar bo še treba narediti. Ob razpisu referenduma je bilo za gradnjo novih objektov predvidenih 1,15 milijarde S din. Tako naj bi 500 milijonov dobili iz proračuna občine, 450 milijonov naj bi prispevale gospodarske organizacije, 200 milijonov pa občani s samoprispevkom. Medtem pa so se povečale cene gradbenemu materialu, uvedeni so bili nekateri novi prispevki, pri šoli na Zlatem polju pa je bilo treba spremeniti tudi prvotni načrt. To so namreč narekovale nekatere slabe izkušnje pri šolah z ravno streho, posebno primer tržiške šole. Zato so se predvideni stroški povečali za več kot 100 odstotkov. Do sedaj je bilo zbranih milijardo 260 milijonov starih dinarjev, najet pa je bil tudi kredit v višini 263 milijonov starih dinarjev. Predvideno je, da bomo letos zbrali še okrog 630 milijonov starih dinarjev. Tako bo za dograditev šole na Zlatem polju ostalo okrog 300 milijonov. Z ostalim denarjem pa bodo plačali neplačane račune. V prihodnje bo tako treba zagotoviti še denar za ureditev okolice pri šoli v Preddvoru in pri šoli v Stražišču. Ker se s 1. aprilom zaključi zbiranje denarja s samoprispevkom občanov, in ostane za dograditev le še ena šola, so na zadnji seji občinske skupščine v Kranju razrešili upravni odbor sklada za izgradnjo šolskih poslopij. V prihodnje bo to nalogo opravljal svet za finance pri občinski skupščini. A. Zalar 5REDA — 22. marca 1967 GOSPODARSTVO GLAS * 3. STRAN Tržiški turizem v mednarodnem turističnem letu Stare želje ob starih pomankljivostih Turistično društvo iz Tržiča pogosto opozarja na pomanjkljivosti, ki zavirajo razvoj turizma v občini. Na plenarni turistični konferenci, ki so jo posvetili problemom v mednarodnem turističnem letu, so zopet opozorili na nekatere pomanjkljivosti in potrebe. Polnenje olja v plastične steklenice je povsem avtomatizirano. Pri kontroliranju so potrebni le štirje delavci — Foto: F. Perdan 2000 steklenic olja na uro Težave pri prodaji olja, ker čakajo na ceno — »Smo na meji rentabilnosti« Se vedno ni rešeno vpraša-šanje priključka z glavne ceste oziroma dohoda v Tržič, predori na glavni cesti še sedaj niso dokočno urejeni, dostop k restavraciji Deteljica je neurejen. Poseben problem za Tržič predstavljajo parkirni prostori za avtomobile. Glavni trg je vedno popolnoma zaseden že z avtomobili delavcev, ki so zaposleni po lokalih in ustanovah v centru, tako da za goste sploh ni prostora in se zaradi tega marsikdo obrne in odide iz Tržiča. Da bi problem vsaj delno rešili, so predlagali, naj bi čas parkiranja omejili in uvedli parkirnino. Seveda s tem stvar še ne bo rešena. Na konferenci so se ogre- Beležka Pred kratkim se je oglasil v uredništvu neki naš bralec. »Gre za popravilo televizorja«, je začel. »Prijatelj mi je svetoval, naj pokličem nekega »privatnika«, ki je zaposlen v tovarni Iskra v Kranju. Rekel mi je, da mi bo televizor zelo hitro popravil. Res je prišel zelo hitro in celo trikrat zaporedoma. Računal pa mi je okrog osem tisoč starih dinarjev. Televizor pa še vedno ni bil v redu. Ko sem ga ponovno poklical, mi je rekel, naj televizor odpeljem v servis. Sedaj mi televizor zopet dobro dela. Seveda pa sem moral še v servisu plačati osem tisoč dinarjev. Povedali so mi tudi, da »privatnik iz Iskre ni prav ničesar popravil.« »In kaj bi radi sedaj?« »Ne vem. Ampak ne zdi se mi prav, da mi je tisti »privatnik« zaračunal osem tisoč dinarjev.« Najbrž res ni prav. Vendar pa je tako. Danes se človek lahko svobodno odloči, kdo mu bo napravil uslugo. Imamo podjetja in privatnike za najrazličnejše stvari. Sam sem se že davno odločil, da raje odnesem televizor v servisno delavnico kot pa k »strokovnjaku«. Je že tako. Imamo privatnike, ki so res strokovnjaki, imamo pa »strokovnjake«, ki so čisto navadni šušmarjil A. 2. vali tudi za adaptacijo in modernizacijo turistične ceste pod gorami od Tržiča do Begunj, prav tako pa so razpravljali tudi o potrebi gradnje ceste do Koče pod Stor-žičem, kar bi spodbudilo gradnjo še novih objektov, tako da bi ta del postal eno izmed novih središč v trži-škem turizmu. Lahko zapišemo, da je največ predlogov že starih, da je že stara želja za izboljšanje pogojev turističnega življenja, vendar se te želje vsako leto le prevečkrat pojavljajo in se dobiva vtis, kot da o njih nihče resno ne razmišlja. Razveseljivo je, da so bili na konferenci tudi predstavniki gostinskih podjetij, kar do sedaj ni bila praksa v Tržiču. Morda se bo sčasoma le kaj spremenilo na boTJe. Prizadevni amaterski turistični delavci bi to brez dvoma zaslužili. - pc Devizni priliv od turizma znaša v radovljiški občini 40 odstotkov celotnega izvoza; posredno korist od turizma ima tudi trgovina, saj zaradi tega izkazuje 35 odstotkov višji promet; izredna vloga turizma je vidna tudi v terciarnih dejavnostih, saj so v turističnih krajih veliko bolje razvite kot drugod; 13 odstotkov prebivalcev je neposredno ali posredno zaposlenih v turizmu; dohodek gospodinjstev z oddajanjem turističnih sob je znašal v letu 1966 922 tisoč N dinarjev; na območju občine so zamenjali 1.237.357 dolarjev, devizni priliv v gostinstvu je bil 2,138.000 dolarjev. Kranjska gora Hotel Slavec V Kranjski gori pospešeno nadaljujejo s prenovitvijo hotela Slavec, ki je lani pogorel. Popolnoma prenovljen hotel bo imel 70 postelj ter 150 restavracijskih sedežev. Računajo, da bo maja že začel obratovati. Tovarna Oljarica v Britofu je druga tovarna v Jugoslaviji, ki je februarja letos začela polniti jedilno olje v plastične steklenice. Poseben To so le nekatere podrobnosti iz analize, ki je pokazala izredno- korist, ki jo ima občina. Naj omenimo še, da je 9 odstotkov občinskega proračuna prišlo lani samo od prometnega davka od alkoholnih pijač. Kljub ugodnim rezultatom pa so diskutanti opozorili tudi na vrsto pomanjkljivosti, ki neugodno vplivajo na turistični razvoj. Sprejeli so program dela in opozorili na pomanjkljivosti, na katere je treba še zlasti misliti v mednarodnem turističnem letu. Razmislili bodo o olajšavah glede obveznosti, ki jih predpisuje skupščina za podjetja, ki investirajo na njenem področju. Na ta način nameravajo povečati interes za investicije na območju občine. Ker je Bled močno zaostal v zimskem turizmu, bodo začeli razmišljati o izgradnji zimsko-športnih objektov v bližini ter izgradnji igrišča za golf. Ugotovili so tudi, da je poslovanje manjših družbenih i stroj, ki so ga uvozili iz Švice, izdela in napolni v eni uri dva tisoč tričetrtlitrskih steklenic iz plastične mase. čeprav imajo v tovarni že gostišč nezadovoljivo in je zaradi tega nujno treba rešiti status teh gostišč. Se naprej bodo stimulirali zasebni gostinski sektor, in to predvsem v krajih izven turističnih centrov. Precej govora je bilo tudi o javnem redu in miru, pri čemer sta prevladali dve mnenji: da naj bi se povezali z organi za notranje zadeve ali pa uvedli posebno turistično inšpektorsko službo. Tudi recepcijski službi za zasebne sobe in počitniške domove bodo posvetili več pozornosti. Vse prevečkrat pri prodaji teh kapacitet »za-škriplje«, prodajajo jih šele, ko so polne ostale hotelske zmogljivosti, poleg tega pa recepcijske službe niso odprte ob vsakem času in smo tako pogosto naleteli na goste, ki se, posebno v večernih urah, niso mogli znajti glede prenočišč. Na seji so imenovali dve komisiji, ki bosta skrbeli za pregled gostinskih in trgovskih lokalov in odpravo pomanjkljivosti ter za koordinacijo dela v mednarodnem turističnem letu. Takšne službe so pred leti na tem območju že bile in se je sedaj pokazala potreba po obnovitvi, saj so odpravile marsikatero pomanjkljivost, ki moti dobro počutje gostov. P. Čolnar precej tega olja, pa ga v trgovinah še ne prodajajo. Zataknilo se je pri določitvi maloprodajne cene. Maloprodajno ceno morajo namreč določiti občinske skupščine. Pričakujejo, da bo cena olju v plastičnih steklenicah od 380 do 397 starih dinarjev. Vendar pa trgovska mreža ni zadovoljna s takšno ceno. Pri prodajanju o'ja v litrskih (steklenih) steklenicah namreč ostane trgovini 65 starih dinarjev, pri prodaji v plastičnih steklenicah pa jim bo ostalo le 39 starih dinarjev. V tovarni upajo, da bo kljub vsemu olje v teh steklenicah aprila že v prodaji. Novi pogoji gospodarjenja pa so do neke mere prizadeli tudi ta kolektiv. Težava je v tem, ker so poprej imel; od predelave uvoženih olj 75 starih dinarjev od kilograma, sedaj pa imajo samo 55 dinarjev. Zaradi tega se jim ie zmanjšal dohodek za približno 150 milijonov starih dinarjev. Razen tega pa so se povečali tudi nekateri drugi stroški. »Tako smo trenutno na meji rentabilnosti. Vendar pa nismo glede tega osamljeni. S podobnimi težavami se srečujejo vsi proizvajalci olja in oljnih izdelkov. Lanskoletna razporeditev denarja v tovarni je bila 77,20 % za osebne dohodke in 22,80% za sklade. Letos pa kaže dosti slabše. Ce bo šlo tako naprej, bomo celoten dohodek porabili za osebne dohodke. Zato smo v letošnjem programu predvideli le tri do štiri milijone starih dinarjev za sklad skupne porabe. Razen tega pa bomo zgradili še dva rezervoarja za olje.« Tako je pripovedoval direktor tovarne. Upajo pa, da so to le trenutne težave, ki jih bodo med letom rešili. A. žalar S seje skupščine občine Radovljica Analiza vloge turizma v občini Osrednja točka seje obeh zborov skupščine občine Radovljica, ki je bila v petek, 17. marca, je bila obravnavanje in sklepanje o analizi vloge turizma v gospodarstvu občine in priprav za mednarodno turistično leto. Ker so se seje udeležili tudi predstavniki turističnih organizacij, je bila razprava neposredna ter je iz več zornih kotov osvetlila probleme turističnega gospodarstva v turistično najmočnejši gorenjski občini. KULTURA IN PROSVETA Razpravljamo o kranjski kulturi (2) Muzej združuje preteklost in sedanjost Direktor Gorenjskega muzeja v Kranju Cene Avguštin odgovarja na vprašanja Kratek pogled v delo Gorenjskega muzeja v Kranju v preteklem letu nam pove, da je bila njegova dejavnost dovolj razgibana in pestra. Izvedena so bila investicijska dela v Mestni hiši (razen dela drugega nadstropja), za občinski praznik pa so bili odprti galerijski prostori. V stebriščni dvorani iz 16. stoletja so postavili kopije gotskih fresk, v spodnji in zgornji renesančni veži je bila urejena stalna galerijska zbirka del kiparja Lojzeta Dolinarja, v nekdanji kleti je bila urejena stalna kranjska meščanska kuhinja, v prvem nadstropju stalna muzejska zbirka, v renesančni dvorani pa zbirka baročnega in renesančnega slikarstva ter plastik. V nekaj stavkih ni mogoče vsaj na kratko omeniti vsega dela na različnih področjih dejavnosti muzeja. Omenimo le, da je bilo lani vseh razstav kar 46, ogledalo pa si jih je 108.897 obiskovalcev. To je lep uspeh. Razen tega pa je bilo postavljenih še 15 potujočih razstav (Cerklje, Zalog, Trstenik, Podblica, Radovljica, Bled, Tržič, Kamnik), ki si jih je ogledalo 3.200 obiskovalcev. Pri tem pa še niso všteti obiskovalci razstave Nemška koncentracijska taborišča, ki si jo je v Kranju, na Bledu, v Radovljici in v Kamniku ogledalo 23.500 ljudi. Na vprašanja o delu muzeja letos in o nekaterih aktu- Denar za Finžgarjevo rojstno hišo se zbira Zvedeli smo, da se je do sobote (18. marca) nabralo na skladu za odkup in ureditev Finžgarjeve rojstne hiše v Doslovičah pri Zabreznici že 50.500 S din. Od tega je 50.000 S din prispevalo Društvo upokojencev SRS. To sicer še ni velik znesek, vendar je dokaz, da je akcija stekla. Upamo, da bo denarja na žiro računu, posebej odprtem v ta namen, vsak dan več, saj kaže, da je to res edina možnost, da se Finžgarjeva rojstna hiša odkupi in preuredi v etnografski in spominski muzej. Zveza kuluirno-prosvetnih organizacij občine Jesenice bo v kratkem izdala posebne bloke s kuponi za 50 in 100 S din; upajo, da bo potem bolje stekla tudi akcija po šolah, saj bo vsak, ki bo prispeval ta majhen znesek, dobil tudi nekakšno potrdilo. Žiro račun sklada za odkup Finžgarjeve rojstne hiše pri Zvozi kulturne-prosvetnih organizacij jeseniške oi'čine je 5153 — 831 — 2135. — a V nekaj stavkih alnih vprašanjih muzealske dejavnosti v Kranju odgovarja direktor Cene Avguštin. — Povej, prosim, nekaj novosti v delu, ki jih za le- i tos pripravlja Gorenjski muzej! »Razen stalnega prirejanja razstav bo novost v letos- | njem delu konkretno sodelo- j vanje muzejev z vse Gorenj- j ske pri pripravi določene | teme (npr. gradovi na Gorenjskem). . Druga novost bo popularizacija spomeniškega gradiva z barvnimi diapozitivi in fotografijami. To bo posebno pomembno v letošnjem mednarodnem letu turizma. Tujcem in domačinom bi radi prikazali gorenjske kulturne spomenike, ki so še vse premalo znani. Uspeli posnetki, ki jih že imamo in jih bomo še pripravili, bodo lahko služili za izdelavo res lepih in značilnih turističnih razglednic, ki bi prikazovale naše kulturne spomenike; takih razglednic doslej namreč skoraj ni. S takim načinom dela, s katerim smo delno že pričeli, bi se poživilo zanimanje za tako imenovani kulturni turizem, ki je bil doslej pri nas izrazito potisnjen ob stran. Sploh bomo v tem letu muzej skušali čim bolj približati turistom: s tipičnim izborom razstav (npr. slike na steklo, planšarska kultura itd.), s stalnim prikazovanjem barvnih diapozitivov naših kulturnih spomenikov, stebriščno dvorano in meščansko kuhinjo bomo odprli občasno za turiste itd.« — Ali meniš, da muzej opravičuje sredstva, ki jih dobiva iz občinskega proračuna? »Trudimo se, kolikor je v naši moči, da bi jih upravičili, da svoje delo ne bi zapirali med štiri stene, ampak sproti in razumljivo prenašali širokemu krogu ljudi. Smo daleč od kabinetnega pojmovanja muzeja in muzejskega dela. Mislim, da s tem ustvarjamo muzeju bodoče moralne in materialne temelje. Da je občinstvo s tem zadovoljno, se vidi iz števila obiskovalcev na razstavah.« — Bi z več denarja iz proračuna lahko kaj bistveno več naredili? »Nedvomno. Z več denarja bi šlo naše raziskovalno delo lahko bolj v širino in globino, po drugi strani pa bi z nakupom tehničnih pripomočkov bistveno dvignili popularizacijsko sposobnost ustanove. Pri pomanjkljivih sredstvih posebno trpi muzejska publicistična dejavnost; vrsta gradiva je pripravljenega in obdelanega, a ne more iziti (npr. dobrav-ska kronika, katalogi ob razstavah itd.).« — Kaj meniš o razmerju med raziskovalno in vzgojno dejavnostjo muzeja? Je pravilno? »V osnovi je vsaka priprava večje razstave pravzaprav raziskovalno delo na nekem področju, ki še ni bilo (dovolj) raziskano. Rezultati takega raziskovanja so nedvomno povsem znanstvenega pomena; da pa zaključki ne bi ostali le med štirimi stenami, se na najrazličnejše načine v sprejemljivi obliki (npr. razstave) prenašajo tudi na najširše kroge ljudi. Pri takem delu, ki ga bodo začele prevzemati tudi izrazito znanstvene institucije v Ljubljani, prav nič ne trpi znanstveno delo, od rezultatov pa imajo korist tudi vsi občani. Vemo, da bi nas kot ozko, vase zaprto, zgolj znanstveno ustanovo na občini ne gledali dolgo. Pred seboj imamo povsem jasen cilj: raziskati Gorenisko z vseh vidikov, s katerimi se ukvarja muzej, to pa sproti v razumljivi obliki posredovati tudi javnosti.« — Kaj meniš o očitkih, da je v Kranju muzealstvo vedno na prvem mestu? »To je odvisno od tega, kako gledaš na muzej: če z atributom, kot ga je prinesel muzej iz druge polovice 19. stoletja, potem to ni prav, če pa je muzej takšen, kot so in naj bi bili današnji muzeji, potem me očitek ne moti, ker ni realen. Muzej včasih je bil vase zaprt, okostenel, neživljenjski. muzej danes pa prenaša kulturno dediščino prednikov v današnje življenje, s tem pa bogati naše obzorje, služi sedanjosti. Sodobni muzej združuje preteklost in sedanjost. Tisto, kar se je pravkar zgodilo ali se še dogaja, je že predmet zanimanja muzeja. Sodobna ustvarjalnost na likovnem ali kateremkoli drugem področju je že predmet zanimanja muzeja. Vse to postaja sestavni del prikazovanja kompleksnega družbenega razvoja, ki naj ga muzej spremlja in ie vročega takoj posreduje ljudem.€ A. Triler KRANJ: nova premiera v Prešernovem gledališču — V ponedeljek je bila v Prešernovem gledališču nova premiera. Domača dramska skupina Franceta Prešerna je pripravila za letošnji abonmajski repertoar Prešernovega gledališča komedijo A. Christie Mišolovka. Kot gost jo je režiral ing. Viktor Molka. To je drugo dela v tej sezoni, ki ga je pripravila amaterska skupina. KRANJ: drevi II. glasbeno baletni večer —• Drevi ob 19. uri bo v koncertni dvorani delavskega doma II. glasbeno baletni večer. Tokrat bodo v glasbenem delu programa nastopali učenci kranjske glasbene šole, in sicer iz oddelka za ljudske instrumente (kitaro in klavirsko harmoniko), dalje solo pevca Helena Sodnik (sopran) in Miha Plajbes (bariton), baletna skupina kranjske glasbene šole pa bo zaplesala dva valčka. KRANJ: vpis v prvi razred v šoli Lucijan Seljak — Na osnovni šoli Lucijan Seljak (Stražišče) se je 12. marca letos vpisal v prvi razred 101 otrok, kar je nekaj manj kot lani. Deklic je 52, dečkov 49. Zaposlenih mater novo vpisanih otrok je 84, le 17 žena bo torej ostajalo doma za varstvo svojih otrok. V tem številu pa so 4 matere kmetice in 2 upokojenki, ki sta bili tudi nekoč zaposleni; torej je dejansko žena, ki ne opravljajo poklica, le 11. KRANJ: S popevkami v pomlad v kinu Center — Delavska univerza Toma Brejca v Kranju, oddelek za splošno izobraževanje, bo v torek, 28. marca, pripravila v Kranju zanimiv zabavni večer z naslovom S popevkami v pomlad. Nastopal bo ansambel Jožeta Privška, pele pa Alenka Pinterič, Marjana Deržaj in Berta Ambrož. Vmes bo modna revija, an kateri bodo sodelovala podjetja Almira Radovljica, Vezenine Bled in najbrž tudi Rašica. Napovedoval bo Mito Tref al t. Delavska univerza namerava podobne prireditve prirejati vsak zadnji torek v mesecu. Marij Pregelj V soboto, 18. marca okrog 23. ure, je po prestani operaciji črevesnega karcinoma umrl zaradi pljučne embolije Marij Pregelj, eden najpomembnejših sodobnih jugoslovanskih slikarjev in grafikov. Rodil se je leta 1913 v Kranju, akademijo je študiral v Zagrebu, poučeval v Ljubljani, bil v ujetništvu, po vojni pa je postal redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Razstavljal je doma in v tujim, posebno priznanje je dobil s Prešernovo nagrado. Poleg ilustracij, grafik in drugih del so ostale po njem velike zidne slikarije in mozaiki (med drugim na spomenika internirancev na Rabu, dekoracije v slovenski skupščini in zveznem izvršnem svetu itd.). Pregelj bo v svojih delih še dolgo Uvel med nami. Še o prisilni upravi v Opekarni v Dvorski vasi Pojasnilo Zavoda za raziskavo materiala K članku »Prisilna uprava — vzroki in posledice slabega gospodarjenja v opekarni Dvorska vas«, objavljenem v Glasu 25. februarja letos, smo dobili pojasnilo Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana, ki ga v celoti objavljamo, čeprav menimo, da pojasnilo bistveno ne spreminja tistega, kar smo objavili in o čemer so govorili na seji radovljiške občinske skupščine 17. februarja letos. »Pisec članka, ki obravnava stanje v Opekarni Dvorska vas, napačno prikazuje tehnično problematiko tega podjetja v tistem delu članka, ki govori o tehnologiji In kvaliteti proizvodnje. Zaradi tega daje Zavod k temu članku naslednja pojasnila oz. dopolnila. Vzroki poslovnega neuspeha tega podjetja niso v površni tehnologiji, kot omenja pisec članka, temveč v tem, da vodstvo podjetja ni skrbelo za organizacijo dela v proizvodnji, ki %\ zagotovila striktno izvajanje proizvodnje po določeni in ustaljeni tehnologiji, ki ustreza svojstvu razpoložljive surovine in tehnični opremljenosti podjetja. To pomeni, da se podjetje v pogledu predelave surovin (laporja), sušenja in žganja ni pridrževalo tehničnih navodil Zavoda za raziskavo materiala, ki so bila dana podjetju po SREDA — 22. marca 1967 PANORAMA GLAS * 5. STRAN Ob 21. marcu Apartheid največje zlo Konec minulega leta je generalna skupščina OZN na svojem zasedanju proglasila Zl. marec za mednarodni dan ta odpravo rasne diskriminacije. Apartheid. Kaj pomeni danes ta beseda? Če pogledamo v leksikon, vidimo, da pomeni ločitev ali ločeno življenje. Apartheid pa je danes ponekod sistem. Dovoljuje bivanje nekaterih ljudi le v rezervatih, prepoveduje sestajanje ljudi in omejuje svobodno gibanje. Vera, barva kože, običaji itd, so vzrok, da manjšina belih ljudi v Južnoafriški republiki, in še kje, lahko gospodari množici temnopoltih prebivalcev. Kdor se temu ne pokorava, je kaznovan. Kazni pa so hude. Kršenje zakonov apartheida danes ne pomeni plačati denarno kazen — apartheid pomeni smrt. Postal je sinonim za rasno diskriminacijo. Generalna skupščina OZN je že leta 1963. leta sprejela deklaracijo OZN o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije. Kljub temu pa apartheid še vedno živi. Zakaj? Zato, ker so nekatere države deklaracijo le sprejele, izvajajo je pa ne. Prav v teh dneh se dve večji ameriški banki dogovarjata, da bi kreditirali več' objektov v Južnoafriški republiki. Ce se bosta za to odločili, bo manjšina belih ljudi še laže izkoriščala temnopolte domačine. Dan za odpravo rasne diskriminacije je sicer le en dan v letu. Pomeni pa, da je na svetu še vedno zlo. Proti temu zlu pa se je treba bo-riti sleherni dan. A. ž. I zaključku prve sanacije leta 1964. Posedlca tega je bila, da je izredno padla kvaliteta opečnih izdelkov v pogledu izločanja sulfatov in tlačne trdnosit. Razumljivo je, da podjetje za tako kvaliteto svojih izdelkov ni Imelo odjemalcev, čeprav je izvršilo le 50 % proizvodnega plana. članek nadalje omenja, da bo treba opečnim izdelkom dodajati kemične primesi za izboljšanje trdnosti izdelkov. K tej navedbi poudarjamo, da podjetje iz razpoložljive surovin« ob j pridrževanju osvojene teh- j nologije lahko brez kemič- j nih dodatkov proizvaja opeč- i ne izdelke visoke tlačne trd- j nosti, In sicer preko meje j poprečne trdnosti izdelkov ostalih opekam v Sloveniji. S kemičnimi dodatki suro-vni je možno le elimentiratl sulfate v opeki, če se to ne doseže že s striktnim pridržavanjem tehničnih navodil v posameznih fazah pro-Izvodneca Drocesa. Vsebnost Sukarnova luč na indonezijskem križišču postopoma ugaša. Ne glede na to, da so v uradih in javnih prostorih že zamenjali njegove slike in ne glede na to, kakšna bo njegova usoda, pa indonezijsko križišče ostaja v središču pozornosti različnih političnih presoj. Dejstvo je namreč, da na indonezijskem križišču po- ska vojska, katere vrhovni poveljnik je bil, pomenita brez dvoma največji politični preobrat v času indonezijske samostojnosti. Seveda so se vzporedno s tem tudi bistveno spremenile smernice in izhodišče indonezijske politike, ki ji je v preteklosti dajal pravi smisel Sukamo in njegovi najožji sodelavci. Zadnji do- Indonezijsko križišče v. stavljajo nove prometne znake, ki kažejo, da bo v Indoneziji prevladalo desno pravilo. Zamenjava Sukarna in njegovo ujetništvo, ki mu ga je pripravila indonezij- godki v Džakarti in nekatere izjave sedanjih indonezijskih voditeljev pa kažejo, da so se v indonezijskem glavnem mestu duhu Sukarna popolnoma odrekli. Zavrgli so celo tista Su- karnova politična načela, ki so se mnogim zdela modra in pametna in ki je po njih postala Indonezija znana kot neodvisna država. Seveda se ni mogoče strinjati z vsem, kar je Sukamo delal in je bila Sukarnova podoba neodvisnosti v neki meri včasih enostranska. Nova vlada v Džakarti pa že nakazuje neke nove elemente v indonezijski zunanji politiki, po katerih lahko sodimo, da gre Indonezija iz skrajnosti v skrajnost. Ščita, ki ga je držal Sukamo proti zahodnim državam, zdaj ni več. Indonezija razglaša novo neodvisno zunanjo politiko, ki se bo ločila od Sukarnovih poenostavljanj. Ce naj bi bila namreč indonezijska zunanja politika resnično neodvisna, potem morajo biti do vseh držav enaki. V Džakarti pravijo, da se v Sukarnovih časih tega načela niso dosledno držali. Preusmeritev v indonezijski politiki pa ima tudi svoje nasprotnike, saj ni mogoče trditi, da je Sukar-no vladal po svoji volji brez političnih sil, ki so takšno njegovo politično usmerjenost odobravale. — Spopad med novimi in starimi silami v Indoneziji ne poteka tako mirno kot si zamišljamo. Indonezija je še vedno močno razklana. Ta neenotnost je v veliki meri že posledica različnega političnega in gospodarskega razvoja posameznih področij in posameznih ljudstev, ki jih je Sukarnov program do neke mere le držal skupaj. Tako so vedno bolj zaskrbljujoče vesti o uporih in novih pokolih širokih razmer. S seje skupščine stanovalcev Kranj 1,7 milijona N din za popravilo stanovanj Za večja popravila zgradb v kranjski občini bi potrebovali prek 3 milijone N din Minuli petek je bila v Kranju seja skupščine stanovalcev podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj. .Na seji skupščine so razpravljali o delu podjetja v letu 1966 in o programu gospodarjenja in vzdrževanja hiš v letu 1967. Posebne strokovne komisije podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo v Kranju, ki so v januarju in februarju letos pregledale vse stanovanjske zgradbe, s katerimi gospodari podjetje, so sulfatov v opeki pa ne zmanjšuje kvaliteto opečnega izdelka glede na tlačne trdnosti. S tem prispevkom želimo, da bodo potrošniki opečnih izdelkov na gorenjskem področju pravilno informirani o vzrokih nekvalitetne proizvodnje tega podjetja v preteklem letu in s tem v zvezi njenega poslovnega neuspeha. Obstoječe stanje v podjetju je Zavod podrobno proučil in z novim vodstvom podjetja v prisilni upravi podvzel vse tehnične in organizacijske ukrepe, ki bodo podjetju v letu 1967 omogočili proizvodnjo kvalitetnih opečnih izdelkov v zadovoljstvo tudi najzahtevnejših kupcev.« — Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij, Ljubljana. Kot dopolnilo k pojasnilu Zavoda citirajmo še nekaj odstavkov iz obrazložitve odločbe za uvedbo prisilne uprave v Opekarni in iz predloga sveta za gospodar- ugotovile, da v enem letu ne bo mogoče vsega popraviti. Za večja popravila bi bilo namreč potrebnih prek tri milijone novih dinarjev. Letos pa je na razpolago za ta popravila le okrog milijon 140 tisoč novih dinarjev. Predvideno pa je, da bi 500 tisoč novih dinarjev od lanskoletne nerazporejene stanarine porabili za večja popravila. Del denarja pa bi dobili tudi od tekočega vzdrževanja, ki ga imajo hišni sveti letos na voljo okrog etvo radovljiške občinske skupščine za sanacijo opekarne! »V teku obravnave in na podlagi poročila Zavoda za razisikavo materiala je bilo ugotovljeno, da obstajajo možnosti, da s pravilno organizacijo, primernimi kadri in spoštovanjem tehnologije proizvodnje ter ob intenzivnem komercialnem prizadevanju podjetja v teku leta 1967 doseže rentabilno proizvodnjo.« »Svet predlaga skupščini tudi način sanacije, in sicer naj bi se poslovna izguba podjetja za leto 1967 v znesku 128.329.000 N din in stroški za odstranitev plazu v laporokopu v znesku 60.000 N din pokrili s sanacijskim kreditom iz sklada skupnih rezerv. Za stroške odkriva- | nja humusa za nadaljnjo | proizvodnjo v znesku 130.000 j N din pa naj podjetje pre- | skrbi obratna sredstva, ker | se ti stroški nanašajo na j proizvodnjo 7 let.« — at I milijon 230 tisoč novih dinarjev. Skupaj bi tako zagotovili za večja popravila okrog milijon sedemsto tisoč novih dinarjev. S tem denarjem pa bodo posamezne zgradbe letos popravili le toliko, da se na njih ne bo delala še večja škoda. Predvsem bodo popravili strehe, zunanje kovinske dele na stavbah, pročelja itd. A. 2. Triglav v noči Turistično društvo Dovje-Mojstrana in druge organizacije v tem kraju so se na zadnjih sejah in zborih odločili, da bodo — kot svoj delež k mednarodnemu turističnemu letu — izvedli v počastitev dneva borca, 4. julija, veliko prireditev, ki so ji dali naslov Triglav v noči. Ker je prav julija v Vratih in Julijcih največ planincev in turistov, organizatorji pričakujejo, da bo prireditev tudi po tej plati uspela. Želijo tudi, da bi postala tradicionalna, kot na primer Kravji bal v Bohinju. -č Javna zahvala Naša velika zahvala in priznanje naj velja odličnima Jeseniškima zdravnikoma — primarijii dr. Hafnerju in dr. Ažmanu ter ostalemu zdravstvenemu osebju, ki so rešili življenje mojemu možu Janezu Legatu. Zahvala tudi vsem tistim, ki so me razumeli v mojih najhujših trenutkih. Hvaležna žena, starši, brata, sestre, svaki in svakinje. Te dni posvetu Britanski tisk je v pone-^ deljek sporočil, da nameraval Velika Britanija 1. novembra letos razglasiti neodvisnost Adena. Šejki in vlada Adena so spričo takšne odloči Iva Wilsonovega kabineta precej presenečeni, ker so pričakovali, da bo do razglasitve ne-« odvisnosti prišlo šele prihod--nje leto. Šejki namreč vedo^ da njihova oblast sloni na britanskem orožju. V ponedeljek se je na pacifiškem otoku Guamu začel posvet med predsednikom Johnsonom in voditelji sai-gonskega režima. Opazovalci pričakujejo, da bodo na po>« svetu razpravljali o vseh vidikih vietnamske vojne. Premier Cao Ky je zahteval ođ ZDA, da razširijo bombardiranje DR Vietnama in uveljavijo posebne ukrepe na mejah ob Kambodži in Laosu. Po nepopolnih podatkih se . je v nedeljo 22.523 volivcev od 39.000 vpisanih odločilo na volitvah, da francoska Sorna^ lija še naprej ostane v francoski skupnosti. Indijski parlament je v ponedeljek zavrnil predlog opozicije, naj bi izglasovali nezaupnico vladi Indire Gandhl. Proti predlogu opozicije ja glasovalo 257 članov indijskega predstavniškega odbora. V brazilskem obmorskem mestu Caraguatatuba je v nedeljo izgubilo življenje 33 ljudi. Ker se je uirgal oblak,' je reka Santo Antonio pre«^ stopila bregove. Hudourni valovi so preplavili in poru^s šili več hiš v predmestju, ij Saša Dobrjia Jr n G H Ji V r j \m V i, \ «1 .BR€Z ZCUSCKI RASTEJO SAMO NA MORSKCM BftCCjU. PANORAMA « PANORAMA • PANORAMA % PANORAMA Q PANORAMA • PANORAMA 9 PANORAMA % PANORAMA * P Pizanski poševni stolp Pizanci pravijo, da je njihov stolp bolan. Vsak čas se namreč lahko prevrne. Najslavnejši stolp na svetu stoji postrani že približno 800 let. Toda tudi čuda doživijo svoj konec. Italijanski učenjaki so v skrbeh zaradi invalida. V stolpu visi sedem zvonov; težkih po 3,5 tone. Strokovnjaki so odsvetovali zvonenje. Tresenje je namreč premočno. Od leta 1911 zmeri neki profesor s pizanske univerze vsako leto 19 junija ob 5. uri nagib. Stolp se vsako leto nagne za nekaj milimetrov. Leta 1964 je bil stolp nagnjen za 4,54 m proti jugu. Temelje za stolp je leta 1174 položil znameniti gradbenik in kipar Bonannus iz Pize. Do leta 1185 je delal stolp. Potem je izginil in zapustil stolp nedokončan. Če je izginil zaradi tega, ker je opazil, da se stolp nagiba, ni napisano v nobeni kroniki. 90 let se za stolp ni nihče zmenil. Lotil se ga je neki drugi gradbenik. Stolp bi moral podreti, poglobiti temelje in začeti znova. Delal je do sedmega nadstropja. 80 let pozneje je delo nadaljeval tretji gradbenik. Skoraj 200 let je trajalo, da so končno stolp zgradili. Menili so, da je Bonannus gradil stolp namenoma postrani. Vendar to ne drži. Vzrok je nezanesljivo zemljišče: ilovica in pesek s 60 odstotki vode. Stolp stoji v neki stari laguni. 4 metre debeli temeljni zidovi niso pomagali. Ljudje z vseh kv.^v sveta so predlagali, l- ko naj bi rešili stolp. V rimskem mini- strstvu za javna dela zavzemajo predali s predlogi celo steno. Poglejmo nekaj predlogov: napeljati vodo v temelje, kjer naj bi zmrznila; stolp z dvema lokomotivoma zravnati itd. Neki Nemec pa je hotel svoj načrt takoj uresničiti. S pomočjo prijateljev je položil kabel okrog stolpa in ga pritrdil na svoj avtomobil. Pognal je avto in odpeljal — brez stolpa in brez odbijača. Ldina možnost, da bi rešili stolp je obnovitev temelja. Pred tridesetimi leti so poskusili utrditi temelje tako, da so vbrizgali vanj cement. Ni dosti pomagalo. Na vsak način bodo morali zgraditi nove temelje in pri tem paziti, da ne bodo poškodovali 14.500 ton težkega stolpa. Tako preprosto to delo vsekakor ne bo, zakaj stolp je lomljiv. Majhna napaka in imeli bi kup razvalin. Ustanovili so posebno komisijo, ki naj bi z razpisom našla rešitev. Več italijanskih inženirjev je napravilo podrobne načrte. Profesor Gustavo Colonnetti predlaga, da bi okoli stolpa namestili petnajst velikanskih dvigal. Vsak naj bi imel trdno podlago in naj bi dvignil tisoč ton. Potem naj bi poskusili stolp dvigniti. Nekaj milimetrov bi zadostovalo, da bi položili širši in globlji temelj. Podobno je predlagal tudi profesor Let-terio F. Denato. Vsak predlog je seveda zelo drag. Nihče pa ne predlaga, da bi stolp zravnali, ampak naj ostane tak kot je. Treba ga je samo utrditi. Med vojno je mnogo bomb padlo v bližino stolpa. Nekaj granatnih drobcev je zadelo celo sto'p. Preživel je veliko potresov in celo dva nevarna poskusa v letih 1838 39 in 1934 35, da bi obnovili temelje. Izletniki neradi parkirajo svoja vozila pod stolpom. Kdor se povzpne na vrh stolpa, se hitro vrne na dno. Vsako leto obišče Pizo 3 milijone ljudi. Večina si jih ogleda siolp, naredi nekaj posnetkov. Skoraj 600.000 jih prenoči v mestu, okrog 120.000 jih plača vstopnino za obisk stolpa. Izletniki pustijo letno v mestu okrog 625 milijonov lir. Če bi bil stolp raven in zanesljiv, verjetno ne bi bil tako zanimiv. Izletnike privablja samo zato, ker se lahko vsak čas prevrne. Združeno turistično, prometno in gostinsko podjetje * »TRANSTURIST« razpisuje javno ustno li-citacijsko prodajo: lesene lope 12 x 6 m krita z rdečo opeko, ki stoji v Cerkljah nasproti gostilne Er-javšek. Izklicna cena je 230.000 S-din. Licitacija se bo vršila 25. 3. 1967 v Cerkljah pred obstoječo lopo od 16.—17. ure za družbeni sektor od 17. do 18. ure za zasebnike. Pred pričetkom licitacije je treba predložiti 10 % kavcije od izklicne cene. Očiščene morske ribe v prodajalni Varnost Stric v Španiji je vse življenje sanjal, da bi z letalom obiskal svoje sorodnike v Ameriki, žena se je bala potovanja in ni preveč zaupala letalu. Stric jo je prepričal: »Pomisli, koliko pisem sva poslala z letalsko pošto v Ameriki in niti eno se ni izgubilo.« Hitrejši kot zvok V Texasu so obvestili prebivalce, da bodo preskušali nadzvočna letala, če bi zaradi trušča nastala kakšna škoda na hišah. Kmalu je neki vaščan telefonično zahteval odškodnino za razbito okensko steklo.. Sporočili so mu, da bodo s poskusi začeli šele naslednji teden. »Hvala lepa,« jim je odvrnil,« poklical bom prihodnji teden.« gorenjski kraji i Lonc (Nadaljevanje in ko» Glino obdelujejo v U skem podjetju v Kd na posebnem stroju, najprej dobro preme* pa na drugem stroju s jo dolge glinene valjt Izdelke izdelujejo I rati. Imajo 7 kolov:.* nožni pogon za zah'; izdelke in 14 kolov:-* električni pogon. Na I tih na električni pog" lujejo predvsem c* lonce. Na vrtečo M da model iz mavca, j vrže kepa gline in p* z vzvodom, ki ima * cu že določeno oblike' je glina v surov cvetf nec. Izdelke suše v M skih pečeh ali pa v I ni peči. Imajo tudi * stropno tunelsko pet, Kakor so mi poveš jazni delavci in prija!1 ja podjetja Jože Kea ž otrokom vrnila do- \ Sliši Slavkovega mir-k-J\en do zadušljivosti, >>/ina. Telo se ji neče '■>J Kako srečna bi bila ym1 Zakaj ni bil tak 4 »spodobno« ali »ne- i M vrbami ob daljni <4 bilo, kakor da se bo -/takrat neznane, nove, /;Vnjej zgorela v smrt. tako da je v strahu zašepetala: Umrla bom, umrla... On pa se je samo nasmehnil, ji segel... in si jo vzel; vzel kot »predmet«, kot telo za drugo telo, kot telo za drugo dušo, kot telo za drugo ljubezen. Ona pa je bila srečna, ker si je utvarjala, da jo resnično ljubi. »Podlež!« Da, podlež, ki ji je zarinil trn, strupeni trn v dušo. Podlež, ki se je tudi nocoj vrinil v njeno srečo, neviden, a ves čas prisoten. Toda odstranila ga bo. Izruvala! Ne bo se več vrival s svojo nevidno prisotnostjo med njo in človeka, ki ga .ljubi in ki jo ljubi tudi on. Ne bo ji več prihajal v misel. »Ne, nič več!« Toda, ali ni prisoten tudi sedaj, ko sloni na oknu, vdihava svežino aprilske noči in misli na vojaka, berlinskega študenta in pesnika Frica Lehmanna. Ali si ne želi, da bi imel Lehmann tako naravo kakor Franc takrat ob Muri, ko si jo je že ob prvem srečanju in na prvem njunem sprehodu vzel kot prvi in doslej edini moški, ki je poznal njeno telo. Ali ne gleda v Fricu Franca z željo, da bi ravnal kakor Franc? In ali ne razmišlja o slasti in potešitvi, kakršno je spoznala in poznala v Francovem objemu? Ne Stefi se tega ne zaveda. Ne zaveda se, da v svojih mislih nadeva samo Lehmannov videz Francovemu telesu in da počne skoro isto, čeprav podzavestno, kar je zavestno počel Franc, ko je nadeval njenemu telesu videz žene, videz Anne Bauer, ki jo je resnično ljubil. Ljubezensko doživetje je lahko samo enkratno, vsa kasnejša doživetja pa so samo metafore na prvo doživetje. Tega se Štefi ne zaveda, marveč samo sanjari o Lehmannu kot »starem« znancu, dokler je iz tega sanjarjenja ne vzdrami otrokov glas. »Mama, zakaj sloniš ob oknu?« »Slavko?« se Stefi zdrzne; v obraz ji plane kri; vročica sramu, kakor da jo je otrok zalotil pri brezsramnem grehu. »Kdaj si se vrnila, da te nisem slišal?« Stefi molči. »Si bila pri Bajberlovih? ... Kaj je rekel Ivanček? ... Za koliko je zrasel? Je večji od mene?« Slavkova vprašanja so kakor hladen dež na njeno sanjarjenje. Ne odgovarja mu, marveč ga samo jecljaje miri, da mu bo pripovedovala jutri. »Jutri greva z nonom v Kobarid.« »V Kobarid?« jo spreleti srh. V Kobaridu je tudi on, misli na Lehmanna. »Tudi Rozika gre z nama!« »Zaspi... Potem zaspi, da ne boš ...« »Si mi kaj prinesla?« »Prinesla?« vprašujoče ponovi in se šele potem spomni Lehmaa nove čokolade. »Da,« se skoro živčno iztrga iz nje. »Čokolado sem ti prinesla.« »Čokolado?« se Slavko ne more takoj spomniti, kaj je to, kakol da čokolade ni še nikoli videl in jedel. »Da, čokolado,« ponavlja Stefi živčno in išče, ker ne ve, karu jo je položila. »Čokolado?« ponavlja tudi Slavko in vpraša, kje jo je dobilaj To vprašanje se zareže v Stefi kakor nož. »Dobila?« Naj mu pove? \ Ne, ne sme mu! Naj se zlaže? ' Ne, otroku ne sme lagati! »No, kam sem jo dala?« lipa po oknu, po mizi in išče čokoladoj ki se ji ta hip zdi, da se je drži »greh« njene »nezvestobe«. »Luč prižgi!« pravi Slavko. »Da, luč!« »Čakaj, jaz bom prižgal,« plane Slavko iz postelje in že zapra« sketa vžigalica v plamenček, ki ga Stefi, vsa zardela od sramuj zbegano opazuje, dokler ne zaplapola na sveči ognjen jeziček iu razsvetli izbo. »Tu je,« zagleda Štefi čokolado poleg sveče. Slavko začudeno strmi v angleški napis. »Ne razumem,« pravi, »Cesa ne razumeš?« »To, kar piše?« jo vprašujoče gleda. Stefi odmakne pogled. Sram jo je pred otrokovimi modrimi in čistimi očmi. Otrok pa čaka odgovora in obenem opazi njeno zaprašeno, obleko. »Vsa si prašna. V laseh imaš prah. Si padla?« ! »Padla?« upihne svečo. Da, padla je. Padla, si ponavlja in se čuti pred Slavkom kako? grešnica. »Dobra je! Kako je dobra!« sliši v temi Slavkov glas. »Nal Vzemi tudi ti,« ji Slavko ponuja košček. »Lezi! Lezi! Prehladil se boš!« Slavko leže. Tudi Stefi se sleče in leže. A zaspati ne more. Muči jo vest. Noč se nagiba že v jutro. Ptice se oglašajo. Vmes kikirikajc petelini. Potem se tej jutranji pesmi pridruži še oddaljeni lajež Kraguljevega psa. GLAS * 11. STRA^ Bolne oči Vedeli smo že, da je pesni-Kova hčerka ErnestLna bolehala na očeh in da je v dneh pred smrtjo že popolnoma oslepela — toda, da je bilo tako hudo že od leta 1910, kot nam je pripovedovala v prejšnjetedenskem zapisu gospa Eda Grobelnikova — tega še nismo vedeli. Biti je moralo zares hudo: živeti celih sedem let v skoro popolni temi... Pri sveti Luciji A le kaj je bilo pravzaprav z Ernestininimi očmi? Po eni od zadnjih fotografij sodeč, bi to utegnila biti siva mrena na levem očes. Slika je iz 1. 1901. Potem je moralo iti strmo v slepoto — očesni zdravnik bi to znal bolje razložiti — za strokovno pomoč pa revica gotovo ni imela sredstev; vsaj del vida bi ji zdravniška voda še mogla rešiti ... Očesne bolezni so često krat dedne. Zato nam misel kar nehote uide na podatek iz prvih časov Prešernovega poznanstva z Ernestinino materjo Ano Jelovškovo: sredi decembra 1. 1838 je peljal že 38-letni doktor Prešeren svojo komaj 15-letno prijateljico na božjo pot k Sveti Luciji v Skaručno pod Šmarno goro. Sedaj ne vemo: ali sta šla le na obisk k pesnikovemu stricu Francu Prešernu, ki je bil že tu od 1. 1837 za pomožnega župnika — ali pa sta poromala le k sveti Luciji, priprošnjici za ozdravitev očesno bolnih? Ni dosti verjetno, da bi Prešeren šel kazati premla-doletno dekle svojemu strogemu, osivelemu stricu — bolj sprejemljiva je misel, da je že tedaj bilo nekaj narobe z Aninimi očmi? Vse doslej smo vedeli le za Ernestinine bolne oči — krivili smo vlažna stanovanja, v katerih je životarila z materjo, in pa drobno šiviljsko delo ob večerih in nočeh pri slabi takratni svečavi. Anina očesna bolezen pa nam je bila skoro docela neznana. Levstikovo pismo Brat Anin, Ernestimin stric, tiskar Martin Jelovšek, je 1. 1877 seznanil svojo nečakinjo z uglednim skriptorjem ljubljanske licejske knjižnice Franom Levstikom. Ta se je z vso resnobo zavzel za osirotelo Prešernovo hčerko. Skušal ji je pomagati tako, da bi tretji natis »Poezij« izdala ona sama in pri tem nekaj zaslužila, saj je bila po bratovi smrti edina dedinja vse očetove duševne ostaline. Slišal pa je Levstik medtem, da namerava tudi novomeški knjigarnar Ivan Krajec ponatisniti Prešernove Poezije. Da bi Ernestina ne imela škode s to izdajo, je 11. novembra 1878 pisal Krajcu roteče pismo, v katerem mod drugim tudi pravi: »Poleg tega je tudi to, da Preširnova hči Ernestina zdaj misli sama .svojega očeta pesmi dati na svitlo ter ima v to namero tak materijal v rokah, kakoršnega nema nihče drug: nove, do zdaj še nenatisnene pesmi in zelo zanimljive podatke iz njegovega življenja ter važna pisma, česar zopet nema nihče drug. — Vse to je uže tako pripravljeno, da se skoraj začne natiskovati.« »Niti nij pozabiti, da je ta uboga sirota zdaj sama na svetu, ker jej je odmrla tudi mali, in se hrami ob delu svojih rok. Trpela in stradala je, od kar so jej pokopali očeta, in dolgo je na Dunaju hranila svojo oslepelo mater s trudom in delom svojih rok. Uže vsa se veseli drobtinice ,ki je čaka iz Prešir-novih poezij. Kolikor vas jaz poznam, ne verujem, da bi vi hoteli tej ubožici to skopo sikorjico kruha iz rok trgati.« Torej ni le Ernestina na starost oslepela, tudi njeni materi ni bila ta grenkoba prizanešena! Mora biti le neka zveza z onim romanjem k »očesni« svetnici in tem Levstikovim sporočilom o oslepeli Ani... Spomini na očeta Ko je Ernestina po smrti svoje matere še nekaj let sama šivala na Dunaju, jo je Prešernov častilec dr. Rado-slav Razlag nagovoril, da bi napisala spomine na svojega očeta, seveda po pripovedih in spominih svoje matere — kajti sama je bila ob očetovi smrti komaj stara 7 let. Res je nato Ernestina prijela za pero v letih 1875 in 1876 napisala precej obširen zvezek »Spominov na Prešerna«. Pisani so bili seveda v nemščini, saj je revica od svojega štirinajstega leta dalje živela le v nemškem svetu in tudi šolanje ji je bilo nemško. V letih 1880—1883 je »Spomine« predelovala in jih dopolnjevala. V slovenščino jih je pozneje prevedel Janko Kessler, za tisk pa uredil in oskrbel pesnik Anton Aškerc. »Spomini« so potem izšli 1. 1903 pri založniku Lavosla-vu Schvventnerju v Ljubljani. Razen te lične, 147 strani obsegajoče samostojne knjige, je Ernestina Jelovškova napisala še nekaj krajših črtic in jih priobčila v Ljubljanskem Zvonu (Prešeren - človek, 1. 1883, V samotni uri 1. 1900 in Dom v Vrbi, 1.1902). Dvakrat je tudi predavala o Prešernu (1. 1903); enega od teh govorov je Slovenski Narod v celoti natisnil. Vsekakor pa pomen h Ernestinino literarno delo tehten prispevek k prešerno-slovju. Res je sicer, da njeno prikazovanje Prešerna ni kritično — a je vendar poleg Zupanovih zapisov Lenkinih pripovedi, nedvomno najbolj bogat vir pričevanj o pesnikovem življenju, trpljenju in delu. Zato tembolj neprijetno dirnejo človeka Finžgarjeve neiaskave pripombe o tej knjigi v Katoliškem Obzorniku 1. 1904. Narobe je tedaj bilo predvsem to, da je bil urednik »Spominov« Anton Aškerc, politični nasprotnik ortodoksnih katoličanov. Priiatelj Aškerc Seveda »Katoliškemu Obzorniku« niso mogli biti všeč taki odstavki: »Kakor poznam Dasarina iz njegovega vedenja do moje matere, ga ne morem smatrati sposobnim, da bi bil dal iz lastnega nagiba po-žgati rokopise Prešernove. Poprej bi storil kaj tacesja moj stric, Jurij Prešeren, ki je bil takrat na Koroškem za župnika in so ga videli na očetovem pogrebu. Ali n; lahko on pripravil dekana Da-garina do tega nesrečnega čina? Kajti moja mati je vedno pravila, da je vzel očetove knjige njegov brat Jurij; kje je to zvedela, ne vem. Morebiti je Dagarin sam rešil oni zavojček »iz rok Vandala«, ki ga je potem izročil doktorju B;eiwei-su? Tudi mi ni znano, če ga je v Kranju brat dobil še živega. Čudno se bode morda le zdelo, kako morem obdolžiti takega čina očetovega brata? No, moj oče je sam pravil moji materi, da je njegov brat silno nestrpen. Končno pa še pristavljam sledeče, da se lahko vsakdo uveri v nestrpnosti in brez-srčnosti mojega strica. Po očetovi smrti je dr. Anton Rudolf, moj in bratov sodni varuh, nasvetoval moji ma- teri, naj piše očetovemu bratu za kako podporo. Ubogala je, a naletela slabo, župnik Jurij Prešeren ji je zmerjaje odgovoril, da v tem oziru brata ne spoznava za svojega. In če bi moja mati prišla z otroci k njemu — naštel je vse gore zapored, ki ločijo Ljubljano od gnezda, kjer je župnikoval — požene jo kot navadno vlačugo čez prag.« »Dr. Rudolf je shranil to pismo in ga pokazal škofu Wolfu. Ta je dejal, da bi pozval Jurija Prešerna na odgovor, ako bi bil v njegovi škofiji. Le kako more pisati tako pismo, kot duhovnik — se je še škof hudoval. Žal, da je obdržal to pismo dr. Rudolf ali škof; natančno ne vem več ...« V času urejevanja Ernesti-ninih »Spominom«, Aškerc že zdavnaj ni bil več duhovnik. Formalno je bil sicer imenovan za mestnega arhivarja ljubljanskega, a pretežen de! časa je posvečal le literaturi, pesnikovanju, mentorstvu in urednikovanju. Za Razlagom, Cimpermanom, Levcem in kiparjem Gang-lom, je veljal Aškerc za Er-nestininega najboljšega prijatelja. To smemo sklepati tudi s številnih posvetil na fotografijah in v knjigah. Literarni arhiv Spričo časa, ki beži, se pozablja in izgublja vse, kar ni zbranega in spravljenega — in ker je Prešernov institut v Kranju le še daljni sen — predlagam, da bi naša študijska knjižnica sledila svoji posestrimi, študijski knjižnici v Novem mestu. Tamkaj namreč že vrsto let sistematično in z vso vnemo zbirajo rokopise, dela in spomine dolenjskih pesnikov, pisateljev in publicistov. Iz izkušenj pa vemo, kako hitro se vsi papirji pogube, čim omahne roka s peresom ... Bržčas pa ne bomo nikoli tako bogati, da bi prav vsem gorenjskim književnikom uredil; spominske muzeje — v študijski knjižnici pa bi zadostoval le oddelek z nekaj omarami in vitrinami. A vrnimo se še enkrat k Prešernovi Ernestini! V zadnjem našem zapisu smo povedali, da bo otrok našel svoj prostor ob očetu. Zdaj pa smo še enkrat prebrali Ernestinine besede, ki jih je napisala na čelo svojih »Spominov«: »Dne 17. julija 1. 1895 sem bila prvikrat v Kranju. I* polnila se mi je najiskrenej-ša želja, katero sem gojila več nego dvajset let, ali bolje, vse življenje: videla sem gomilo svojega očeta! Takoj mi je postalo jasno, da nisem nikdar in nikogar tako ljubila prisrčno ko svojega očeta, katerega se spominjam samo še kakor v megli, dasiravno mi plava njegov pogled in smehljaj neprestano pred očmi.« »če je sploh kako svidenje, kak sestanek po smrti, tedaj prosim Boga, naj mi da sniti se z očetom. Poleg mrtvaške krste rajne matere, katero sem tudi ljubila in kateri sem marsikaj žrtvovala, nisem občutila tolike žalosti, kakor ob tej gomili, pod katero sniva moj oče.« Nekega jasnega dne letošnje pomladi bo Ernestini ta želja izpolnjena ... — ČRTOMIR ZOREČ / I 'I i G.HEITE I v J—r --^v-*.- I iT« ti p* Ernestinino posvetilo svoj« fotografije pesniku Antonu Aškercu, 1. 1902 Ernestina Jelovšek leta 187< Po Prešernovih stopinjah Pestra dejavnost veletrgovskega podjetja Kokra Kranj Sejem pohištva zaključen Trgovina s pohištvom Dekor zabeležila velik komercialni uspeh V nedeljo, 19. marca, so v Delavskem Domu v Kranju zaprli razstavo in prodajo pohištva. Izredno uspelo sejemsko prireditev je organizirala poslovalnica veletrgovskega podjetja Kokra Kranj, za po-pohištvo in stanovanjsko opremo Dekor. Ker prodajni prostori na Koroški cesti v Kranju ne zadoščajo za obširnejšo razstavo pohištva, so se odločili za sejemsko prireditev, ki je izredno uspela. Sejem si je ogledalo prek 5000 ljudi. Na njem so prodali za prek 30 milijonov dinarjev pohištva, razen tega pa so kar na sejmu odobrili več kot 50 potrošniških po- sojil, kar je navrglo še dodatnih 15 milijonov S dinarjev prometa. Na, sejmu so razstavljale svoje izdelke priznane tovarne Marles iz Maribora, Stil iz Kopra, Kras-oprema iz Dutovelj, Meblo iz Nove Gorice, 22. julij iz Idrije in Brest iz Cerknice. Vsi navedeni proizvajalci pohištva zaslužijo vse priznanje, ker so se odzvali iniciativi organizatorja tega sejma, veletrgovskega podjetja Kokra. Ni dvoma, da je tak stik med proizvodnjo in prodajo izredno uspešen. Zato si podobnih sejmov želimo v Kranju še več. Čuvajmo nasade Pravijo, da je letos mednarodno turistično leto. Napovedujejo tudi, da nas bo obiskalo mnogo tujcev. Kaj bodo videli pri nas? Marsikaj. Smo pripravljeni, da bodo o nas ponesli najlepši vtis? Smo uredili okolico naših blokov? Da, uredili smo jo, vendar kaj, ko jo pa kar »počez« mahnemo, čeprav je bila zelenica pred meseci že urejena. Se nam res tako strašno mudi, da ne utegnemo obiti vogala nasada ali zelenice? Mislim, da temu ni vzrok naglica, predvsem je to splošno pomanjkanje kulture do narave. Bomo res morali vsako pomlad prekopavati mnoge bližnjice po zelenicah in znova zasejati travno seme? Torej Kranjčani, glejmo kam stopamo, čuvajmo nasade, tudi to bo prispevek k mednarodnemu turističnemu letu. F. V. Kmetijsko živilski kombinat Kranj KADROVSKA KOMISIJA PRI SO KMETIJSTVO razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. KUHARICE — za določen čas 6 mesecev, na delovišču Šenčur 2. VRTNARJA na delovišču Vrtnarija Kranj 3. TRANSPORTNEGA DELAVCA na delovišču Mehanični senčiš Šenčur Pogoji: Razen splošnih pogojev za zaposlitev še pod točko 1. KV ali PK kuharica, pod 2. KV vrtnar, pod 3. NK delavec z veseljem do dela s traktorjem. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Prošnje sprejema uprava obrata Kmetijstvo v Kranju, Begunjska cesta 5. do zasedbe delovnih mest. Prošnjam je treba predložiti še opis dosedanjih zaposlitev in potrdila o strokovnosti. V blag spomin druge obletnice, odkar je umrla naša ljubljena Marica Jereb, roj. Malovašič iz Fužin, katera nas je za vedno zapustila dne 24. marca 1965. Draga Marica, kako je sedaj naš dom tih in prazen, odkar Tebe ni več med nami. Ostaneš nam v trajnem spominu, posebno pa v tem zgodnjem pomladanskem času, katerega si vselej tako z veseljem pričakovala. žalujoči: mož Andrej, hčerki Andrejka in Mari, sin Vanek, Malovašičevi in ostalo sorodstvo Na cesti med Posavcem in Ljubnem Umrl zaradi ubodov z nožem Prepir se je končal s smrtjo Antona Sokliča V nedeljo, nekaj pred drugo uro ponoči, se je na cesti med Pasavcem in Ljubnem razvnel prepir, ki se je končal z ubojem 28-letnega Toneta Sokliča, iz Ljubnega št. 19. S kuhinjskim nožem ga je kar trinajstkrat zabodel 40-letni Mile Perković, prav tako iz Ljubnega. Anton Soklič se je v soboto zvečer zadrževal v gostilni na Posavcu. Tja je prišel okoli 22.30 tudi Mile Perković s svakinjo. Prijatelji so ju povabili naj prise-deta in se vključita v igro, ki so jo igrali. Ko je Perković čez nekaj časa odšel ven, se je njegova svakinja pri-sedla k družbi, v kateri je bil tudi pokojni Soklič. Perkoviću to ni bilo prav, zato je prišlo do prepira in celo pretepa. Vendar se je družba na to pomirila. Perković je odšel s svakinjo domov in se čez nekaj časa s kuhinjskim nožem vrnil v gostilno na Posavcu, kjer je Soklič v družbi še vedno igral karte. Ko je gostilničar zaprl gostilno so odšli proti domu. Drug za drugim so šli proti Ljubnem. Zadnja sta bila Soklič in Perković. Ker sta bila oba močno vinjena sta se vnovič sprla. Perković je potegnil nož in z njim trinajstkrat zabodel Sokliča. Smrtno ranjenega so prepeljali v jeseniško bolnišnico, kjer je okoli tretje ure umrl. S. Š. Trčila iz neznanega vzroka V nedeljo ob 19.30 sta na cesti II. reda na Poljanah pri Bohinju iz neznanega vzroka trčila motorist Ivan Rabič iz Bohinjske Bistrice in moped ist Emil Rozman iz Kamenj pri Bohinju. Motorist Rabič je vozil sopotnika Tomaža šolarja iz Bohinjske Bistrice, Rozman pa sopotnico Anico Štros iz Stare Fužine. Pri padcu so bili Rabič, Šolar in Rozman laže ranjeni, medtem ko jo bila Štrosova hudo ranjena. — sš Obtičal pod cesto Voznik hudo ranjen, na avtomobilu škode za 15.000 novih dinarjev Na medvoškem klancu pri hiši št. 81 se je v noči od sobote na nedeljo prevrnil Izpred obrata KZ v Predosljah ukradla dvobrazdni plug Z dvorišča obrata KZ Pre-doslje je v noči od 1. na 2. marec izginil dvobrazdni plug in dve zavorni luči s smernima kazlcema na traktorski prikolici. Skupna vrednost ukradenih predmetov je 228.000 starih dinarjev. Ugotovili so, da sta storilca Matevž Kremžar, kmet iz Luž in Ignac Murko, strugar v tovarni Iskra, doma iz Šenčurja. 1. marca ob 22.30 je Kremžar prišel s svojim avtomobilom fiat 750 in enoosno prikolico k svojemu znancu Murku v Šenčur. Prosil ga je, če bi šel z njim, da bi mu pomagal nekaj naložiti. Ko sta se pripeljala v Pre-doslje, mu je Kremžar povedal, kaj namerava naložiti. Ker je bil dvobrazdni plug še vedno na dvorišču pred obratom KZ, sta pripeljala Spregledal varnostni trikotnik Na cesti I. reda pri naselju Polica se je v soboto zvečer ponesrečil mopedist Dominik Baš iz Ljubljane. Zaletel se je v tovorni avtomobil znamke TAM, ki ga je vozil Nikola Jovičić iz Kranja, šofer tovornjaka je vozilo na desni strani ceste ustavil, ker mu je zmanjkalo goriva. Na avtomobilu so gorele tudi luči, Jovičić pa je postavil še varnostni trikotnik. Za tovornim avtom se je z mopedom pripeljal Baš, spregledal luči in tri-kotniJi ter se zaletel v avtomobil. Pri padcu se je mopedist hudo ranil in so ga morali odpeljati v bolnišnico. prikolico na dvorišče, naložila plug in ga odpeljala k avtomobilu. Medtem ko je Kremžar priključil prikolico k avtomobilu, je Murko odšel k traktorski prikolici in odmontiral zavorni luči in smerna kazalca. Plug sta potem odpeljala h Kremžarju na dom in ga v hlevu skrila v večji kup listja. Ker je bilo delo opravljeno, je Kremžar odpeljal Murka, ki je vzel s seboj tudi ukradene zavorne luči in smerne kazalce, na njegov dom. S. š. osebni avto fiat 1500, ki ga je vozil avstrijski državljan Alojz Rausch. Vozil je iz Kranja proti Ljubljani. Ko je privozil na vrh medvo-škega klanca, je iz neznanega vzroka zapeljal desno s ceste, trčil v betonski podstavek droga javne razsvetljave, ga podrl in vozil naprej po nasipu, dokler ni trčil še v naslednji drog. Tu se je prevrnil na streho in tako drsel 60 metrov naprej po cestišču. Nato je zdrknil na levo stran ceste ter se prevrnil 8 metrov globoko pod cesto in tam obtičal. Škoda na avtomobilu znaša 15.000 novih dinarjev. Rausch je bil pri nesreči hudo ranjen. — sš V Poclljubelju avtomobilist zbil cestarja V soboto ob 10.45 se je na cesti I. reda v Podljubelju zgodila huda prometna nesreča. Voznik Matjaž Bohinc iz Cerkelj je pripeljal z osebnim avtomobilom Peugeot 404 KR 101-76 iz smeri Ljubelja. V Podljubelju je zagledal na cesti dva cestar- Motorist podlegel poškodbam V petek sta na Gorenjesav-ski cesti v Kranju trčila 26-letni motorist Anton Rotar iz Zgornje Bcsnice in osebni avto KR 100-75, ki ga je upravljal Janez Jereb iz Kranja. Do trčenja je prišlo zaradi tega, ker je motorist v nepreglednem ovinku pripeljal po levi strani ceste. Rotarja so hudo ranjenega odpeljali v bolnišnico Petra Držaja v Ljubljano, kjer je v nedeljo poškodbam podlegel, -sš ja in cestni voziček. Kljub temu, da je takoj močno zavrl, nesreče ni mogel preprečiti. Zbil je Ivana Langu-sa iz Podljubelja, ki je nezavesten obležal na cesti. Hudo ranjenega so prepeljali v bolnišnico. — sš 120 metrov po pobočju Šmarjetne V nedeljo ob 20.20 se je Janez Skrlep iz Mengša peljal z osebnim avtomobilom LJ 235-35 iz Kranja na Smar-jetno goro. Na ostrem zadnjem ovinku pred prihodom na Smarjetno pa je iz neznanega razloga zavil najprej v levo, nato pa ostro v desno, zapeljal čez podporni zid in se valil približno 120 metrov po pobočju hriba. Na srečo sta bila voznik in sopotnica Cveta Breznik le laže ranjena. Materialna škoda znaša 13.000 novih dinarjev. -sš SREDA — 22. marca 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Igrajo veliki zabavni orkestri — 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Pisane skladbe — 10.45 človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 »Dol za vaškim gričem .. .« — 12.10 Jugoslovanski pevci zabavnih melodij — 12.30 Kmetijsiki nasveti — 12.40 Iz opere »Mefistofeles« — 13.30 Priporočajo vam 14.05 Melo- Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. dije za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni inter-mez.z.o — 15.30 Majhen recital klarinetista Miha Gunzka — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Deseti brat — opera — 21.10 Iz arhiva orkestralne glasbe — 22.10 Za ljubitelje jaz.za — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Zaplešimo z orkestrom Barolli ČETRTEK — 23. marca 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Poljski narodni ansambel »šlonsk« — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 S solisti zagrebške opere — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Sprehod z orkestri — 12.10 Domači ansambli igrajo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Lahka koncertna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Orkestralni fragmenti iz opernih odrov —-14.45 »Enajsta šola« — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Melodije za klavir in godala — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 ob 80-letnici slovenskega dirigenta iz Ko- roške — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov — 21.00 Večer umetniške besede — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Samospevi Roberta Schumanna in Johan-nesa Brahmsa — 23.05 Skladbe Jožeta Privška igra Plesni orkester RTV Ljubljana PETEK — 24. marca 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Četrt ure z ansamblom Moj-mira Šepeta — 9.40 Pojo naši mladinski zbori — 10.15 Dvajset minut pri skladatelja Danilu Svari — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Popevke s tekočega traku — 12.10 Na obisku pri madžarskih zabavnih ansamblih in orkestrih — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo tuje pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 S popevkami po svetu — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Zabavni intermezzo — 15.40 Mladinska oddaja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi — 18.50 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Dvajset minut z zabavnim orkestrom Beograd — 20.20 Tedenski zunanje-politični pregled — 20.30 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Iz sodobne bolgarske in češke glasbe — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Nočni mozaik jazza TELEVIZIJA SREDA — 22. marca 9.40 TV v šoli, 10.35 Angleščina, (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 13.40 T V v šoli, 14.35 Angleščina (RTV Zagreb) — 15.00 Prenos športnega dogodka (RTV — Skopje) — 17.00 Poročila, 17.15 Drejček in trije marsovci, 17.25 Premor. 17.30 Ramadan v Kanu, 17.55 T V obzornik (RTV Ljubljana) — 18.15- Tisočkrat zakaj, 19.10 Reportaža (RTV Beograd) — 19.30 Dokumentarni film Dušana Povha (RTV Ljubljana) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak, 20.35 Hotel Victoria, 21.35 Rezerviran čas, 22.00 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Spored JRT, 19.30 TV pošta (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Skopje) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 14.15 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.00 Poročila (RTV Skopje) — 17.25 Poljudno znanstveni film (RTV Beograd) - 20.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 20.35 Celovečerni film (RTV Beograd) — 22.05 InTormativna oddaja (RTV Beograd) ČETRTEK — 23. marca 9.40 TV v šoli, 11.00 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.30 Glasbeni pouk (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 TV v šoli (RTV Ljubljana) 16.40 Glasbeni pouk (RTV Beograd) — 17.05 Poročila (RTV Ljubljana) — 17.08 Tiktak (RTV Ljubljana) — 17.25 Slike sveta (RTV Beograd) — 17.55 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.15 Reportaža, 18.25 Sam z glasbo (RTV Zagreb) — 19.00 Dežurna ulica (RTV Beograd) — 19.40 Cik cak, 19.54 Medigra (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.25 Posneteik s svetovnega prvenstva v hokeju na ledu (RTV Zagreb) — 20.30 Poročilo s plenarnega zasedanja CK ZKS (RTV Ljubljana)—21.10 Opera (RTV Skopje) — 22.10 Poročilo s plenarnega zasedanja CK ZKS, 22.30 Rezerviran čas (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Spored JRT, (RTV Zagreb) 19.54 Lahko noč, otroci, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Aktualni pogovori, 21.10 Spored italijanske T V (RTV Beograd) — Ostale oddaje: 17.00 Poročila (RTV Skopje) — 19.40 Propagandna oddaja (RTV Beograd) — 22.10 Informativna oddaja (RTV Zagreb) PETEK — 24. marca 9.40 TV v šoli — 10.15 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobraz- Jesenice »RADIO« 22. marca amer. barv. film TOPKAPI 23. marca ital. barv. VV film KAPETAN OGENJ 24. marca ruski film TO JE FAŠIZEM Jesenice »PLAVŽ« 22. marca ital. barv. VV film KAPETAN OGENJ be (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli, 15.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) 17.05 Poročila (RTV Skopje) 17.10 Vaša križamka (RTV Skopje) — 17.55 T V obzornik, 18.15 Tiskovna konferenca, 18.45 Nesrečniki — 10. del (RTV Ljubljana) — 23. marca francoski film HUDIČEVKI 24. marca francoski film HUDIČEVKI Žirovnica 22 marca ameriški film MORITURI Dovje-Mojstrana 23. marca ameriški film MORITURI Kranjska gora 23. marca ameriški barvni film TOPKAPI 24. marca ameriški barvni film TOPKAPI Kamnik »DOM« 22. marca francoski film GROM IN PEKEL ob 20. uri 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) 20.30 Cik cak, 20.37 Kruto morje — film, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Novele, 19.05 Objektiv 350 (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci, 20.00 TV dnevnik, 21.00 Spored italijanske TV (RTV Beograd) — Ostale oddaje: 20.35 Revija (RTV Skopje) — 21.35 Operna scena, 20.15 Informativna oddaja (RTV Zagreb) 23. marca francoski film GROM IN PEKEL ob 17.15 in 20. uri Prešernovo gledališče v Kranju ČETRTEK — 23. marca ob 19 .30 uri Agatha Christie: MISNICA za red KOLEKTIVI — ČETRTEK Pri trg. podjetju »KURIVO« Kranj dobite butan — propan plin Villach — Beljak Spomladanski vzorci 1967 čakajo na vas Vsak dan neprekinjeno odprto od 8. do 18. ure Ob sobotah od 8. do 13. ure Kot vedno kakovostno in poceni MALI OGLASI Prodam Ugodno prodam motor maxl 175 ccm z prevoženimi 12.000 km. Mulej Janez, Šenčur 8 1316 Prodam 100 novih gajbic ali zamenjam za deske 2fv55 mm iin motor NSU 175 ccm. Rupa 31, Kranj 1372 Prodam televizor, znamke »Siemens« dobro ohranjen. Vrhumc Marija, St. Žagarja 7, Radovljica 1403 Prodam repo. Kokrica 56, Kranj 1404 Prodam mrvo. Bernik, Pot na Josta 26, Kranj 1405 Prodam enosobno stanovanje v starejši hiši v Ljubljani, v prvem nadstropju, opremljeno z modernim pohištvom. Ponudbe poslati pod »Vseljivo takoj«. 1406 I Prodam rabljeno kosilnico, dobro ohranjeno za 350.000 din Bašel 9, Preddvor 1407 Prodam garažo za osebni avto. Razstresen Slavko, Suha SO 4, šk. Loka 1408 Prodam kokoši nesnice in za zakol. Soklič, Češnjica 16, Podna rt 1409 Prodam sadike domače češplje in »troj za izdelavo zidne opeke iz ilovice. Re-mic, Rupa 9, Kranj 1410 Prodam moped v nevoznem stanju in več plemenskih zajkelj. Sp. Brnih 36, Cerklje 1411 Prodam kravo, ki bo konec marca teletila, cirkular-no žago z motorjem, vprež-no kosilnico, vprežne grab-Jje in sejakiico. Pintar Franc, Sv. Duh 7, Skofja Loka 1412 Prodam konja, 10 let starega, slamoreznico »špeizer« s paihalnikom, vprežne grabi je, mlatilnico s čiščenjem. Vo-klo 86, Šenčur 1413 Prodam krompir cvetnik, bintje, krmilno poso, repo in korenje. Zg. Bela 62, Preddvor 1414 Prodam plemenskega vola in kravo s teletom, št. gora 19, Cerklje 1415 Prodam 700 kg sena. Traven Franc, Šenčur 332 1417 Prodam kravo s tretjim teličkom. C. talcev 12, šk. Loka 1418 Prodam kravo bohinjko s teletom ali po izbiri. Mar-kič, Kokrica 1, Kranj 1419 Prodam krmilno peso, korenje in droban krompir. Dam v najem 30 arov obdelovalne zemlje ali prodam. Naslov v oglasnem oddelku 1420 Prodam rabljeno dobro ohranjeno spalnico z vlož-Iki. Djukič, Kranj, Gosposvet-ska c. 19 1421 V odličnem stanju poceni prodam motorno kosilnico. Kranj, Ljubljanska 15 Nujmo potrebujem 70.000 S din posojila. Plačam dobre obresti. Naslov v oglasnem oddelku 1424 Iščem otroka za dopoldansko varstvo, činkule, Huje 11, Kranj 1425 Izjavljam, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih napravil moj mož Soklič Vinko, Krnica pri Bledu 1426 Preklicujem avtobusno izkaznico št. 16011 na ime Kern Ludvik, relacija Kranj — Zalog 1427 Jarčke in piščance za zakol prodam. Razprodajam tudi petelinčke lahke pasme, stare 4 tedne po 1 N din. Naklo 4, telefon 22176 1428 20. marca sem izgubila žensko uro od Primskovega do Predoselj. Prosim proti na- gradi vrniti v oglasni oddelek 1429 Kdor mi posodi 200.000 S din, mu vrnem v treh mesecih 260.000- S- din. Naslov v oglasnem oddelku 1430 Pri zahvali Alojzija Bogataja je pomotoma izostala družina Zeličeva, kar v tej številki popravljamo Kupim V Kranju kupim trosobno stanovanje, komfortno, takoj vseljivo. Ponudbe poslati pod »8 milijonov« 1352 Kupim zazidljivo parcelo v Kranju ali ožji okolici za gradnjo enonadstropne hiše. Plačam tudi v devizah. Naslov v oglasnem oddelku 1353 Kupim lažjega konja. Po- ženk 39, Cerklje 1422 Ostalo Iščem trgovskega potnika upokojenca. Ponudbe poslati pod »Lesni galanterijski izdelki« 1358 Sprejmem sostanovalko. Kranj, Titov trg 16 (dvorišče) 1423 Alpski letalski center Lesce nudi v zakup gostinski lokal na..letališču v Lescah Informacije in ponudbe v upravi centra Zahvala Ob smrti našega ljubega moža, brata in strica Petra Markiča Kosmatovega ata iz Zg. Bele se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nas tolažili, darovali vence, g. župniku Jegliču, pevskemu zboru, g. Markunu za poslovilni govor, še posebno zahvalo smo dolžni sosedom in vsem, ki so ga počastili in spremili na njegov zadnji doma. Žalujoča družina Kosmatova Zahvala Ob prezgodnji izgubi našega dragega sina in brata Ivana Arharja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in vsem, ki so v teh žalostnih dneh z nami sočustvovali, darovali cvetje in ga spremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju za ves trud, podjetju Kovinar za vsestransko pomoč, zlasti tovarišu direktorju, g. duhovniku, pevcem, govornikom za poslovilne besede, sosedom, nekdanjim sodelavcem iz podjetij Planika in Loških tovarn hladilnikov, RK, sograditeljem hiš, vaškim fantom in dekletom. Žalujoči starši, sestre in Marta Zg. Bitnje, 20. marca 1967 Ob nenadomestljivi izgubi najinega srčno dobrega moža in očeta Rudija Kolmana se zahvaljujeva vsem prijateljem, znancem in sosedom za poklonjeno cvetje in tako številno slovo na njegovi poslednji poti. Dr. Bajžlju in dr. Hriberniku hvala za zdravstveno skrb. Za veliko pozornost v času njegove bolezni, številne vence in spremstvo ter poslovilne besede ob odprtem grobu se iskreno zahvaljujeva delovnemu kolektivu tovarne IBI. Srčna hvala družinama Rihtar-šič in šmid za številne prečute noči, neizmerno pomoč in sočutje. Hvala vsem, ki sta ga imeli radi in z nama sočustvovali. V Kranju, dne 20. marca 1967 Žalujoča žena Cvetka in hčerka Meri Zahvala Ob bridki izgubi naše drage žene, mame in stare mame Jožefe Gros rojene Kastrun se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v teh težkih dneh z nami sočustvovali, jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje ter nam izrekli ustno in pismeno sožalje. Lepa hvala vsem pevcem za njihove ganljive pesmi. žalujoči GROSOVI Tržič, 18. marca 1967 Zahvala Ob težki izgubi našega nadvse dobrega in skrbnega moža, očeta, sina, brata, svaka, zeta in strica Luka Jerkoviča gumar v pokoju se iskreno zahvaljujem vsem, bratu, svakinji, sosedom, dr. Hriberniku, g. župniku, društvu upokojencev, vsem darovalcem cvetja, sodelavkam in sodelavcem tovarne Iskra, mehanični delavnici obrata I tovarne Sava, osnovni šoli Fr. Prešeren in vsem skupaj za denarno pomoč. Hvala tudi za poslovilne besede tov. Hočevarju, vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Prav vsem moja iskrena zahvala. Žalujoči: žena Majda, sin Emil; hčerki: Danica in Brigita O LAS SPORT SREDA — 22. marca 1967 Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21 860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N-din. Cena posameznih številk 0.40 N-din — Mali oglasi: 0,6 do 1 N-din. Naročniki imajo 20% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Pionirski atletski dvoboj Slovan : Triglav Visoka zmaga Kranjčanov V prvem pionirskem atletskem dvoboju med AK Slovan in AK Triglav, bil je v nedeljo v telovadnici osnovne šole Kette-Murn v Ljubljani, sta kranjski ekipi temeljito obračunali s svojimi nasprotniki Pionirke so zmagale s 33:4, pionirji pa z 31:19, torej skupno kar s 64:23. Ze v prvi disciplini, skoku v višino za pionirke, so bili doseženi zeio dobri rezultati. V.idovičeva je preskočila 135 cm, Kovičeva pa je s 130 cm postavila tudi osebni rekord. V kranjski ekipi je prijetno Mladinsko tekmovanje za Alpski pokal Avstrijski mladinci najboljši Na Zelenici se je letos zbralo močno in izenačeno mladinsko zastopstvo iz alpskih držav. Kot smo pričakovali, so se razvili Izredno zanimivi spopadi najboljših mladincev. Mladi avstrijski tekmovalci so dokazali, da so najboljši in so zasluženo osvojili dragocen pokal. REZULTATI — Mladinci — Smuk: 1. Bechter (Av) 1:44,52, 13. Gazvoda 1:49,67, 17. Kavčič (oba Jug.) 1:50,45; slalom: 1. Bozon (Fr) 107,52,... 17. Bedrač 121,29, 18. Klemenčič 128,07; Mladinke — Veleslalom: 1. Mittermaier (ZRN) 1:23,68,.. 16. Kurnik (Jug.) 1:43,60; Slalom: 1. Spettel (Av) 120,67, ...10. Kramar (Jug.) 210,99. EKIPNO: 1. Avstrija, 2. Italija, 3. Jugoslavija. Z rezultati naših mladincev smo lahko zadovoljni. Posebno lepa uspeha sta zabeležila Gazvoda v smuku in Kramarjeva v slalomu. Kot posebno zanimivost pa lahko omenimo, da je Kur-nikova snela šele v petek mavčno obvezo in je tako nastopila tako rekoč brez treninga. — dh presenetila novinka Klemen-ccva, ki je dosegla v teku na 20 m rezultat 3,3. Med pionirji sta bila najboljša Jenko in Romšak, pri Slovanu pa Eršte in Zakrajšek. Zanimivo je, da je vsaka ekipa zasedla 5 prvih mest. REZULTATI — Pionirke 20 m: 1. Vidovič (Tr) 3,3, 2. Klemene (Tr) 3,3; višina: 1. Vidovič (Tr) 135, 2. Kovic (Tr) 130; plezanje po vrvi: 1. Zelikovar (SI) 7,4, 2. Var-mas (Tr) 7,7;dil.jina z mesta: 1. Velkavrh (SI) 2,16, 2. Klemene (Tr) 2,15; medicinka: 1. Surman (SI) 9.23, 2. Čavlovič (Tr) 8,01. Pionirji 20 m: 1. Romšak (Tr) 3,3, 2. Jakšič (Tr) 3,4; višina: 1. Sušte (SI) 145, 2. M. Prezelj (Tr) 140; daljina z mesta: 1. Jenko (Tr) 2,30, 2. Pavlin (Tr) 2,29; plezanje po vrvi: 1. Mravlje (TR) 5.6, 2. Romšak (Tr) 5,6; met medi-cinke: 1. Zakrajšsk (SI) 12,71, 2. Repac (Tr) 10,33. M. Kuralt V Železarni Jesenice Razmah športne rekreacije Udejstvovanje v športu ni več privilegij določenega sloja ljudi, ampak je to postala življenjska potreba delovnega človeka. V jeseniški železarni so pri tem zabeležili vidne uspehe, čeprav so športni referenti naleteli pri Preberite mimogrede 0 Skakalec kranjskega Triglava Peter Štefančič je dosegel izreden uspeh na skakalnih tekmah v Ruhpoldin-gu, kjer je v močni konkurenci osvojil tretje mesto. O V tekmovanju za šar-planinski pokal na Popovi šapki sta požela dvojni zmagi v smuku in slalomu Blaž Jakopič in Majda Ankele. 9 Na memorialu J. Rožiča, ki je bil v nedeljo v Ratečah, je med člani zmagal Mlinar (Jes.), pri st. mladincih Vogel (SC KAU), ml. mladincih Pintar ter pri mladinkah Klemenčeva (oba Jes). 9 ženska ekipa Triglava je osvojila na državnem pr-vensvu v namiznem tenisu šesto, moška pa osmo mesto. Jeseniške igralke na prvenstvu niso nastopile zaradi zasedenosti v šoli. Gašper Kordež ocenjuje letošnjo tekaško sezono Večja pozornost kvaliteti Se eno ali največ dvoje tekmovanj Je na sporedu v letošnji zimi. Ne glede na to, lahko že danes ocenimo letošnjo smučarsko tekaško sezono. Pred dnevi smo se dogovarjali o uspehih in delu tekačev Triglava v minuli sezoni z dolgoletnim trenerjem in bivšim državnim reprezentantom Gašperjem Kor-dežem. — Kakšno je vaše mnenje o letošnji sezoni? »Mnogo načrtov nam je letos prekrižal sneg, ki ga nI bilo za vadbo in tekmovanje V Kranju. Prav zaradi tega smo šli v sezono nastopov s premajhno količino »kilometrov v nogah«. Kljub vsemu je bila sezona dokaj uspešna, le škoda, da na državnem prvenstvu v solo tekih zaradi objektivnih okoliščin nismo zabeležili takšnega uspeha kot bi ga lahko glede na sposobnosti nekaterih odličnih posameznikov. Zelo razveseljivo pa je, da imamo sedaj močne ekipe tako pri članih kot tudi pri starejših in mlajših mladincih.« — Kdo oziroma kateri tekači so pokazali največji uspeh? »V prvi vrsti moram oceniti F. Grašiča, ki je po mojem med vsemi našimi čianl — tekači pokazal največji napredek in je kot mlad tekmovalec predstavljal presenečenje v članski konkurenci. Določen napredek je pokazal tudi Bešter, od mlajših mladincev pa sta zabeležila lepe rezultate Mohorič (lani še pionir) in Vinko Lotrič. Glede na letošnje dobre rezultate pa so v ožjem izboru kandidatov za olimpijske igre v Grenoblu 1968 kar štirje Tri-glavani: Seljak, Bešter, Kri-šelj in Grašič.« — Omenili ste kvaliteto določene skupine mladih tekačev, kaj sodite, da bi bilo potrebno napraviti za še večji napredek? »S precejšnjim trudom in minimalnimi finančnimi sredstvi nam je uspelo v nekaj letih ustvariti določeno kvaliteto. Vprašanje pa je, kako sedaj nadaljevati, saj so za to drugo fazo v vzgoji dobrih državnih reprezentan-tov potrebna precej višja sredstva. Skrb za kvaliteten dvig se vedno bolj prenaša iz federacije na občine, dotacija klubu pa je vsako leto Ista, čeprav so izdatki za kvalitetne tekmovalce vedno večji. Prioriteta, ki Je danes še več ali manj na papirju, bi morala najti tudi večjo skrb za kvaliteto in morda formirati pri društvu ali ObZTK posebna sredstva, sicer bomo obstali vedno na istem nivoju. V Kranju imamo v smučarskem športu nekako 10 državnih reprezoo-tantov, ki stalno tekmujejo za državno reprezentanco in za ime kluba v tujini (znano je, da že nekaj časa v tujini nastopajo tekmovalci za matične klube, čeprav gredo v inozemstvo kot člani državne reprezentance) in bi morala zato klub in ObZTK posvetiti in podpreti mnogo bolj kvalitetne tekmovalce, če hočemo doseči še večji kvalitetni napredek. Tudi vprašanje dopustov za kvalitetne tekmovalce še zdaleč ni urejeno. Gospodarske organizacije v Kranju bi lahko za vzor vzele jeseniško železarno in podjetje v Ravnah. Lahko je kritizirati določene neuspehe tekmovalcev na tujih smučiščih, ko pa se odloča o dopustih za posameznike, da bi se lahko v redu pripravljali na sezono, pa ne najdejo pravega razumevanja.« — Prihodnjo zimo bo v Jugoslaviji po dolgih letih spet tradicionalno tekmovanje za pokal Kurikhala. Zvedeli smo, da se Triglav poteguje za organizacijo tega velikega mednarodnega tekmovanja, kaj bi lahko povedali o tem? »To bi bila nedvomno najbolj kvalitetna športna prireditev vseh časov v Kranju. Nastopili bi domala vsi najboljši evropski tekači, razen severnjakov. Prireditev bi bila tudi s propagandnega stališča ze!o primerna za Kranj. V kratkem bodo odgovorili, če bo sprejeta kandidatura Kranja za to tekmovanje.« — Kaj menite o delu upravnega odbora v letošnjem letu: »Novi predsednik Edo Von-čina je bil nedvomno velika pridobitev za klub. Sam upravni odbor, kakor tudi tehnični, pa se je mnogo preveč angažiral za organizacijo najrazličnejših alpskih tekmovanj (Ru'igajev slalom, republiško pionirsko prvenstvo, državno prvenstvo v alpskih disciplinah, gradblnske zimske igre, mednarodni veleslalom na Krvavcu ipd). V organizacijo takih pomembnih tekmovanj bi morali pritegniti tudi več ostalih sodelavcev, ne pa vedno celotni upravni odbor, ki tako ni imel praktično časa, da bi se posvetil več drugim osnovnim dolžnostim, ki jih ima" upravni, kakor tudi tehnični odbor.« J. Javornik svojem delu na kopico težav, kot so npr. triizmensko delo, remonti, dopusti in večje število delavcev, ki sa dnevno iz oddaljenih krajev vozijo na delo v Železarno. Leta 1965 je v raznih panogah športne rekreacije sodelovalo 3612 delavcev, 2867 pa v preteklem letu. V 15 panogah so v železanri zabeležili 2000 različnih imen sodelujočih, kar je več kot 30 odstotkov staleža v železarni. To je uspeh, ki ga zasledimo samo še v športno razvitih deželah, kot so Rusija, Norveška in Švedska. Tekmovanja med obrati ali z drugimi ekipami v streljanju, kegljanju, balinanju, atletiki, odbojki, šahu, namiznem tenisu, sankanju, nogometu, veleslalomu in plavanju, nudijo raznovrstnost športnega udejstvovanja in široko izbiro za vsakega delavca. Železarna Jesenice je na področju športne rekreacije dosegla lepe uspehe in je lahko mnogim kolektivom za zgled. Jože Vidio SAP TURIST BIRO — LJUBLJANA vabi na zanimive izlete z avtobusom: — Spomladanski velesejem — MILANO - od 20. do 23. aprila. Prijave do 8. aprila. — MADŽARSKA — AVSTRIJA od 21. do 23. aprila. Prijave do 31. marca. — FERRARA — RAVENNA — SAN MARINO — RIM — NAPOLI — SORREN-TO — CAPRI — FIREN-ZE — BOLOGNA od 27. aprila do 4. maja. Prijave do 10. aprila. — TRST — RAVENNA — SAN MARINO — FIREN-ZE — BOLOGNA — FERRARA — PADOVA »d 29. aprila do 1. maja. Prijavo do 10. aprila. < — Mednarodna razstava obrtništva — FlRENZE — Dd 29. aprila do 2. maja. Prijave do 10. aprila. Za poklicne šoferje C kategorije, ki so že 2 leti vozili tovorna motorna vozila celokupne teže nad 3500 kg, — priredi ZSAM podružnica Tržič 6-tedenski tečaj za D kategorijo. Prijave sprejema do 5. aprila in daje informacije tajnik podružnice Jože Goričan, Tržič, Trg svobode 9.