r Iskra gUsilo delovnega kolektiva sozd iskra Razgovor s podpredsednikom ro zzb nov Slovenije - Stanetom markičem Mladi delavci prevzemajo dediščino NOV podpredsednik Republiškega odbora ’2B NOB Slovenije in član predsedst-Va SRS Stane Markič se je odzval košnji našega odgovornega urednika ln je pred dnevom borca in Iskre od-lovoril na naslednja vprašanja. Ni sfaičaj, da praznuje Iskra svoj praznik vsako leto 4. julija — Dan borca. Tudi Iskra se je namreč rodila med našo NOB — iz partizanskih radijskih delavnic 99-d so zrasli kadri, ki so pozneje, po osvoboditvi, položili temelje sedanji Iskri Kaj bi lahko v tem smishi povedali kot podpredsednik RO ZZB NOV Slovenije litra šem ob njihovem prazniku? | Danes, ob že spoštljivi obletnici kkre, lahko z zadovoljstvom in po-! losom ugotavljamo, da je imela naša 1 Dajvečja gospodarska organizacija svoj Zarodek v partizanskih delavnicah, ti so nastale'med NOB. To je povsem Oaravno. Hitro in realno informiranje k bilo med NOB izrednega pomena, nsana, zlasti pa bliskovito in učinko-I ^to posredovana živa beseda je bila Velika moralnopolitična podpora | NOG. Veliko je prispevala k utrjevanju moralnopolitične enotnosti družbenopolitičnih organizacij — OF, vojske - skratka vsega ljudstva. Tega So se globoko zavedali kadri, ti so i delali na tem področju in v partizanskih delavnicah. Skrajno omejene Otožnosti in pomanjkanje tehničnih sredstev jih je neprestano podžigalo v •Znaj dljiv os ti, ustvarjalnosti ter želji I Po tehničnem napredku. Iz takih osnov je lahko hitro po vojni zraslo Prvo elektrcandustrijsko podjetje, s ; tem pa se je tudi začel proces razvoja oove industrijske panoge — elektro-oike. Zdi se mi, da partizanski kadri oiso položili le temeljev sedanji Iskri, ampak so uspeli tudi vgraditi v razvoj Iskre nekatere pomembne značilnosti, i kot so: usmeritev na. lastne sile; razvijanje lastnega umskega in razvojnega Potenciala; želja dokopati se do naj-| modernejših tehničnih dosežkov; razvijanje lastne tehnologije; lastnega raziskovalnega dela, izobraževanja in kadrov, kar ji daje svojvrstno obeležje ju prispeva k visokem nivoju razvitosti irt njenemu vedno bolj enakopravnemu vključevanju v mednarodno de-1 6tev dela. Orientacija na najmoder-•tojše, tehnično razvite proizvode — na avtomatiko in elektroniko — šepose-na sodobna sredstva informiranja. Pomenijo prispevek k zadovoljevanju današnjih in jutrišnjih potreb ter hkra- Stane Markič. ti prispevajo tudi k razvoju kulturnega, družbenega in osebnega standarda naših ljudi. Svoj partizanski izvor pa Iskraši dokazujejo tudi s tem, da so posejani po vsej Sloveniji - često v krajih kjer so zanetili iskro gospodarskega razvoja. Z razvijanjem takšne naravnanosti duha in želja se v Iskri najustrezneje uveljavlja in razvija tradicija NOB. Seveda pa so ob današnji razvitosti naše družbe nadaljnje možnosti razvoja Iskre še izredne. sov. Morda se tudi marsikje bolj svobodno izražajo, so bolj občutljivi, kritični in nepopustljivi do raznih slabosti in nepravilnosti. Zato je prav, da se angažirajo pri vseh bistvenih vprašanjih v OZD ter ob tem tudi izrazijo svoj specifični toda pomembni interes. S tako svojo dejavnostjo lahko samo dopolnjujejo aktivnost vseh drugih družbenopolitičnih organizacij v OZD. Seveda pa ne bi bilo prav, če bi borci izkoriščali svoje aktive za to, da bi uveljavljali kakršnekoli svoje materialne interese, ti niso v skladu z možnostmi in interesi celotne OZD. V aktivih ZB vidimo tudi pomemben faktor povezovanja OZD s krajevnimi skupnostmi. Po statutu ZZB NOV Slovenije so namreč aktivi del krajevne organizacije ZZB, na katere območju se nahaja OZD in zato je tudi to možnost za usklajevanje in hitrejše reševanje skupnih interesov delavcev OZD in občanov v krajevnih skupnostih. Kot vedno so tudi danes nekdanji bord v prvih vrstah boja za samoupravno družbo in stabilizadjo našega gospodarstva. Kaj bi ob praznku dneva borca in Iskre 4. juliju povedali ne samo Iskrašem — bivšim borcem, temveč vsem delavcem Iskre, med katerimi jih je večina mladih? V celotni I*ri aktivno deluje še precej članov ZZB, ki so organizirani v Iskrinem aktivu ZB ter imajo svoje aktive tudi v številnih DO in TOZD Iskre. Članiaktivov ZB v Iskri so tudi zelo aktivni tako na svojem delovnem mestu kot tudi v družbenopolitičnem in samoupravnem smislu. Zagotovo je, da bodo člani ZB po naših delovnih organizacijah še v prihodnje igrali pomembno vlogo. Kako vidite vi to njihovo vlogo? Dejstvo je, da je iz leta v leto manj članov ZZB še aktivno zaposlenih v organizadjah združenega dela. Mogoče je prav zaradi tega tem bolj pomembno opozoriti na vlogo aktivov borcev v združenem delu. Bord so glede na svoje idejnopolitično prepričanje, aktivnost in izkušnje lahko pomembna politična in moralna sila tako v prizadevanjih pri razvijanju na samoupravi zasnovanih proizvodnih odnosih, pri uvevljavljanju dohodkovnih odnosov in povezanosti, pri razvojnih programih itd. Manikdaj so njihove revolucionarne izkušnje in politični posluh pomembne pri utrjevanju in graditvi medčloveških odno- V sedanjem času moramo vse naše znanje, sposobnosti in napore usmeriti v obvladovanje gospodarskih problemov - v uresničevanje politike ekonomske stabilizadje. Nekatera neskladja, ti se zlasti izražajo v rasti in-fladje, čedalje večjem plačilnem primanjkljaju ter zadolženosti v tujini; v neusklajeni porabi z realno ustvarjenim dohodkom; neracionalnih vlaganjih; nesmotemem gospodarjenju z družbenimi sredstvi itd.; dobivajo takšen obseg, da če jih ne bomo obvladali, lahko resno ogrozijo naš hiter gospodarski razvoj ter ugodne politične in varnostne razmere, lahko pa bi končno tudi vplivala na zavidljiv mednarodni ugled Jugoslavije. Zategadelj so potrebni nekateri izredni ukrepi, ki so že aU še bodo sprejeti Toda še takšni ukrepi sami po sebi ne morejo odpraviti sedanjih gospodarskih težav, če vsak posameznik in vsi skupaj ne bomo bolje in več delali, se (Nadaljevanje na 2. strani) I Letošnji Iskrini nagrajenci VLADIMIR KLAVS V obrazložitvi, da naj nagrado Iskre prejme Vladimir Klavs, je zapisano: Vladimir Klavs je nosilec partizanske spomenice 1941. Po osvoboditvi je tedanje Ministrstvo za industrijo in rudarstvo Slovenije imenovalo Vladimirja Klavsa za svojega delegata v kranjski Strojni tovarni z nalogo organizirati proizvodnjo za potrebe povojne obnove. Iz kranjske Strojne tovarne je postopno nastala današnja Iskra tako, da Klavsa lahko prištevamo med pionirje Iskre in slovenske elektroindustrije. Drugi de! Iskre je zraste! iz Inštituta za elektrozveze v Ljubljani, kjer je deloval Vladimir Klavs od leta 1951. V tem obdobju je uspešno organiziral nastanek novega obrata Elektronike Horjul, v katerem so na lastnem razvoju začeli industrijsko proizvodnjo elektronskih elementov. Kot strokovnjak in družbeno-političen delavec je s svojim prispevkom pomembno vplival na nastanek poslovnega združenja Avtomatizacija, kasneje pa Združenega podjetja Iskra. Po ustanovitvi Iskre pa je bistveno prispeval k njenemu nadaljnjemu razvoju in usmeritvi. Kasneje je Vladimir Klavs, kot pomočnik generalnega direktorja SOZD Iskra ter kot predsednik delavskega sveta SOZD, bistveno prispeva! k preraščanju Iskre v eno vodilnih jugoslovanskih industrijskih organizacij združenega dela prav tako pa tudi k njenemu usklajevanju z določili nove ustave in Zakona o združenem delu. Pol leta je že v pokoju, vendar pravi, da mu sploh ni dolgčas. Veliko ima namreč še postoriti in tudi družbeno je še zelo angažiran. Nikakor torej ne upokojeni borec ali utrujeni veteran. Sediva in segava globoko nazaj v čas, v čas njegove mladosti in šolanja. Železničarski sin iz Zaloga pri Ljubljani, v mladosti bolj lačen kot sit, vendar željan znanja in spoznanja. Zato dijak—vozač klasične gimnazije v Ljubljani, kjer maturira tik pred drugo svetovno vojna „Po maturi sem stal pred dilemo, kam naprej na univerzo. Vendar je bila pred menoj ena sama pot: čim prej do zaposlitve in kruha. In to se mi je zdelo, da bom najlaže uresničil z vpisom nasgradbeno fakulteto ljubljanske univerze," pravi. Vendar pa je bil kot študent tudi strasten radioamater. In prav ta ljubezen do radia, elektrotehnike in zdajšnje elektronike je usodno vplivala na njegovo nadaljnjo življenjsko pot. Vojna. In vse, kar je z njo v zvezi. Mladi študent Klavs, že prej levo usmerjen zaradi svojega delavskega porekla, navdušen telovadec in Sokol se vključi v osvobodilno fronto in pritegnejo ga v centralno tehniko. In to je bilo že enainštiridesetega leta. Zato je danes prvoborec, spomeničar. Potem pa partizani, nenehno delujoč in snujoč v oddelku za zveze pri glavnem štabu NOV in POJ Slovenije. „To so bili neponovljivi, fantastični časi. Če samo pomislim, koliko radosti in veselja sem imel, ko se vzpostavljal radijske zveze med slovenskim glavnim štabom in vrhovnim štabom pa celo z Moskvo. Res, bilo je nekaj fantastičnega sredi okupirane Slovenije in Evrope pogovarjati se z Moskvo". Kljub dokončanim petim semestrom g-adbeništva in izredni praksi, ki jo je Vladimir Klavs opravil med narodnoosvobodilnim bojem, saj je med drugim sam skonstruiral v zelo pičlem času oddajnik, ki je takoj in brezhibno deloval, je moral takoj po osvoboditvi prevzeti nase hudo in težko breme organizacije in obnove slovenskega gospodarstva. Tako ga že leta petinštiridesetega najdemo kot delegata (takrat so tako pravili in označevali direktorje) v tovarni LGW v Kranju, ki sojo preimenovali v Strojne tovarne in iz katerih je potem zrasla kranjska Iskra. „V meni ni bilo nič vojaškega. Zato sem takoj po osvoboditvi sprejel ponudbo, naj grem v industrijo. Ponudili so mi delegatsko, danes direktorsko mesto, v dveh tovarnah v Mariboru, ki je imela 1700 strojev in Kranju, ki je imela takrat 700 strojev. Odločil sem se za Kranj iz dveh razlogov, bil je bliže Ljubljani in tudi strojev je imel manj." Iz Kranja ga je pot vodila spomladi 1946 v Ljubljano k sedanji Elektro- (Nadaljevanje na Z strani) !•••• w w NASVIDENJE V ŽUŽEMBERKU! Letošnji Iskrini nagrajenci VLADIMIR KLAVS (Nadaljevanje s 1. strani) tehniki. Iz velikega podjetja je šel v manjše. Čemu? Vseskozi od demobilizacije je Klavsa spremljala nenehna misel, da bi ne ostal brezimni, nedokončani študent in zato je hotel nadaljevati študij in ga tudi končati. In iz Ljubljane, tako se mu je vsaj zdelo, bo laže uresničil to svojo željo. In tako je prišla jesen 1946. leta, Vladimir Klavs pa se je odpravil v Sovjetsko zvezo na študij elektronike. Prvi letnik je obiskoval v Leningradu, naslednje leto ga najdemo v Moskvi. Potem pa je prišel informbiro in vrnitev v domovina Vladimir Klavs nadaljuje s študijem elektrotehnike, vendar se kot absolvent ponovno zaposli, to pot v Inštitutu za elektrozveze, bodočim pomembnim delom današnje sestavljene organizacije združenega dela Iskra. Diplomira na elektrotehniki in uspešno uveljavlja svoje strokovne in tehniške pa tudi družbene in politične sposobnosti v Iskri vse tja do svoje upokojitve v začetku letošnjega leta. Na vprašanje, kako se počuti zdaj, pravi, da bolj na dopustu kot pa v pokoju, saj ima še vrsto volonterskih zadolžitev, kot predsednik elektrotehniške zveze Slovenije, predsednik zveze strojnih in elektrotehniških inženirjev Jugoslavije ... „V načelu sem zadovoljen s svojo dosedanjo prehojeno potjo", pravi in doda, „že sam narodnoosvobodilni boj, potem pa Iskra sta mi dala možnost neke uveljavitve, da sem v življenju lahko nekaj storil in tudi ustvaril. Uresničila se mi je tudi želja, da sem postal elektrotehnik in na tem področju našel mnogo radosti, veselja pa tudi naporov in težav. In zdi se mi, da bi, če bi moral ponovno začeti znova, šel po natanko isti, doslej prehojeni poti... „V življenju nisem bil nikoli preveč ambiciozen, privlačilo me je tiho, ustvarjalno delo," doda skoraj tiho ob koncu najinega dolgega, prisrčnega in iskrenega razgovora, ko sva našla tudi čas, da sva obujala spomine na skupne profesorje na klasični gimnaziji, na kateri je moj sobesednik maturiral precej pred menoj. In ko sva se poslavljala, sem si mislil: tisto, kar je naš nagrajenec označil kot svojo premajhno ambicioznost, ni čisto res, mi temu pravimo preprosto in naravnost: skromnost. Dušan Željeznov JOŽKO BUDIN Prof. dr. Jožko BUDIN, dekan Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani prejme nagrado Iskre za izjemne dosežke pri razvojno-raziskovalni dejavnosti, antenski in navigacijski dejavnosti v Iskri ter za zgledno sodelovanje med Fakulteto za elektrotehniko in Iskro Prof dr. Jožko Budin je že v tedanjem Iskrinemzavoduza avtomatizacijo pa tudi kasneje ves čas deloval kot strokovni mentor za področje anten, kot zunanji sodelavec pa je sodeloval pri večini projektov in nalog iz antenske in navigacijske tehnike. Kot vodilni jugoslovanski strokovnjak s tega področja je največ prispeva! k uveljavitvi te dejavnosti v SOZD Iskra kakor tudi njeni uporabi v JLA. Kot profesor in pedagog je vzojil vrsto visokostrokovnih delavcev, ki delujejo na različnih perspektivnih področjih v Iskri. Odločilno je pripomogel k vsestranskemu in plodnemu sodelovanju med Fakulteto za elektrotehniko in Iskro in ima zasluge za sklenitev Samoupravnega sporazuma o sodelovanju na raziskovalnem, strokovnotehničnem in izobraževalnem področju med Iskro in fakulteto. Profesorja Budina smo vprašali, kako je zadovoljen v svojem poklicu, kaj misli o sodobni mladini in kaj bi bilo treba še narediti, da bi se mladi bolj usmerjali v tehnične poklice. „Mslim, da sem v svojem poklicu in delu našel tisto, kar sem hotel doseči. Tako v poklicu v elektrotehniki, kot tudi v poznejšem pedagoškem delu. Že ko sem bil v [skri; sem začutil široka ustvarjalna področja, ki jih daje elektrotehnika. Še bolj pa se je to pokazalo pri pedagoškem delu, kjer pri predavanjih in pisanju učbenikov že ob virih iščeš in ugotavljaš pisano paleto možnosti pristopa k mladim ljudem, bodočim strokovnjakom. Tu ni konca — obzorja so široka in pestra in nič ni popolnega. Tako se vedno odpirajo nove možnosti za ustvarjalnost Seveda pa kljub prizadevanjem še vedno ne najdemo dovolj časa za pristne stike, saj raziskovalno delo in tekoče obveznosti zahtevajo svoje. Sodobna mladina? Mislim, da je taka, kot je bila v vseh časih: ustvarjalna Morda je danes zanjo značilen visok življenjski standard, ki mladim često jemlje preveč prostega časa. Sicer pa mislim, da je današnja mladina usmerjena in razgledana Kljub temu pa ugotavljamo, da izobrazbeni standard zlagoma upada. Prav zato imamo pedagogi še večjo dolžnost, da jo ne le izobražujemo, ampak tudi vzgajamo. Pomembna komponenta vzgoje je vzgoja delovnih navad, tudi na Univerzi. Zlasti to velja za naše kolege v srednjih in osnovnih šolah, ker se takrat in „pod njihovimi rokami" oblikujejo osebnosti. Na univerzi naš osebnostni vpliv ni več toliko bistven, saj so študentje že večji del informirani. Mtelim, da se moramo ob premajhnem zanimanju za tehnične poklice, ki je že pravcati beg iz teh strok, resno zamisliti. Mislim, da so tehnični poklici še vedno premalo vrednoteni. Zato manjka motivov za študij in delo na tehničnih področjih. Sicer, pa vzemimo primer: dva sošolca iz srednje šole se vpišeta eden na tehnično fakulteto, drugi na družboslovno. Če se srečata po nekaj letih po končanem študiju, kateri je prišel ..dalje" ali „višje"? Mislim, da bomo morali našim študentom, bodočim inženirjem bolj poudariti komponento vodenja. Tako se bodo bolj organsko vključevali poleg rednih samoupravnih tokov tudi v organizacijsko vodenje. Mislim, da bo treba dati tudi strokovnjakom s tehničnih področij več ekonomske in organizacijske usmeritve. Tako bodo po večletnem strokovnem delu in ko si bodo pridobili izkušnje, lahko intenzivneje poprijeli na vodstvenih mestih. Pogoj za vključitev v vodstveno delo pa mora biti dolgoletno potrjena uspešnost v osnovnem poklicu. To bo gotovo pozitivna vzpodbuda poleg ostalih. Sicer pe je to ob rotacijah že kar redna praksa." X__________________________________________________________________________ MLADI DELAVCI PREVZEMAJO DEDIŠČINO NOV J IEZE pokrovitelj dneva Iskre (Nadaljevanje s 1. strani) bolj odgovorno in stabilizacijsko obnašali, razmišljali na nov način, če se ne bomo odrekali tistim zahtevam in tistemu delu tako osebnega in družbenega standarda, ki ni pokrit z ustvarjenim dohodkom. Morda nam bolj kot karkoli drugo prav značaj praznika dneva borcev dokazuje, da je mogoče premagati še tako nemogoče težave, če se mobilizira vse lastne sile in do kraja sprosti našo ustvarjalnost V tej stabilizacijski bitki, ki predstavlja v sedanjem času osnovni člen v uveljavljanju dohodkovnih odnosov ter pogoj za nadaljnjo utrditev in razvijanje socialističnega samoupravljanja, v katerem naj delavec resnično odloča o ustvarjenem dohodku, gre še posebno pomembna vloga mladim delavcem, ki prevzemajo nase dediščino NOB in postajajo nosilci razvijanja naše socialistične revolucije. Industrija elementov za elektroniko, letošnji pokrovitelj praznovanja Dneva Iskre — Dneva borca je žilav 3100-članski kolektiv. Znan je po svojih prizadevanjih za profesionalizacijo, avtomatizacijo in modernizacijo, kar vse služi čimbolj efektnemu nastopu na domačem in tujih trgih. Ob tej slovesni priložnosti smo naprosili predsednika kolegijskega poslovodnega organa IEZE Staneta Kovačiča, naj nam pove, kakšne so značilnosti te Iskrine delovne organizacije. Rad se nam je odzval „ Iskra — Industrija elementov je po svoji zgodovini značilna Iskrina,, slovenska in Jugoslovanska tovarna. Korenine ima pravzaprav že na Starih žagah. Od tu so prišli prvi iniciatorji slovenske elektro in elektronske industrije, ki so takoj po vojni osnovali Inštitut za elektrozveze. Ta pa je rabil elemente za svoje delo in iz teh potreb so se razvile dejavnosti naših današnjih TOZD: Magnetov, Feritov, Uporov, Keramičnih kondenzatorjev, Elektro- Stonko Kovačič. TOZD povedo njihov proizvodni pr0 ® . gram od začetka pa do danes. i 22.“ Kaj je pravzaprav značilno za n^t. litskih kondenzatorjev. Polprevodnikov, Keramike in drugih Ze ir imena delovno organizacijo? Mislim, daS!T11 )a 1 z dušo in telesom Iskraši, saj so i\a ^9 komponente nujni deli za vso Iskrin < proizvodnja V Iskri ni tovarne, ki nj bi rabila naših elementov. Zato vedijl prisluhnemo potrebam naše SOZD t ji pripravimo sestavine za izdelavo nih smelih sistemov. Zadnje čase sm posegli v sam vrh elektronike z H&&0 elektroniko in zagotovili eno naj^ htevnejših komponent perspektiva elektronike. Naša druga značilnost je giba11 prilagodljivost potrebam in možno s tim trga. Ob vse hitrejšem tempu ra# voja elektronike tudi mi sledimo naM novejšim dosežkom v elektroniki- I* temu nas sili že dejstvo, da nad ] lovico naše proizvodnje izvozimo a najzahtevnejše svetovne trge. Zav tudi intenzivno zaposlujemo strokovi kader in ne dajemo veliko poudarki izobraževanju ob delu in iz dela. Delegati DS SOZD Iskra med zasedanjem. 2. ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA SOZD ISKRA tic Iskra dobro posluje tudi v zaostrenih pogojih „Za seboj imamo več kot pol k ta dela v zaostrenih pogojih gospodarske stabilizacije. Težav res ni manjkalo, vendar so tovarne normalno delale, izvoz se je povečal in produktivnost se dviga. Vse to dokazuje, da je Iskra na trdnih, realnih temeljih, ki so skladni s stabilizacijskimi prizadevanji," so menili delegati na 2. zasedanju Delavskega sveta SOZD Iskra v sredo, 25. junija. Dnevni red zasedanja je bil zelo obširen, obsegal je široko paleto poslovne, organizacijske in proizvodne problematike. Najprej je delavskemu svetu predložil predsednik kolegijskega poslovodnega organa Anton Stipa-nič program dela KPO. Dejal je, da bi bilo potrebnih nekaj sprememb v funkcionalni razdelitvi dela, zadolžitev in nalog članov kolegijskega poslovodnega organa Prav zdaj je pred KPO velika naloga da sinhronizira delo okrog sprejemanja planskih dokumentov za prihodnje srednjeročno obdobje v Iskri in pomaga pri uskladitvi naših načrtov z gospodarstvom v Sloveniji in Jugoslaviji Prihodnje srednjeročno obdobje je zlasti pomembno zato, ker bo širša akcija za ustalitev našega gospodarstva zahtevala več naporov in veliko doslednosti v izvajanju gospodarskih in zlasti proizvodnih nalog. Zato je potrebna čimbolj konkretna kolektivna in osebna zadolžitev vseh dejavnikov Iskre. Delavski svet je predlog sprejel in zato bo odslej predstavljal Iskro in tehnično vodil poslovanje 8-članski poslovodni kolegij ob sodelovanju služb in strokovnjakov Iskre Poslovodni kolegij sestavljajo in opravljajo naslednje funkcije: predsednik je Anton Stipanič, njegov namestnik pa Ljuban Artič, ki je hkrati zadolžen za tržništvo. Pomočniki predsednika KPO pa so: Gojmir Blenkuš, posebej zadolžen za kakovost in poslovno sodelovanje z organizacijami in deželami SEV, Pavle Gantar, zadolžen za družbeno pravne zadeve, Miloš Kobe pa ima zadolžitve na področju razvoja in inovacij. Poleg omenjenih pa sta člana KPO še Ivan Cvar, ki skrbi za stike z javnostjo in Boris Mužič, ki je zadolžen za družbeno samozaščito in SLO, kadrovsko politiko in izobraževanje. Pri izvedbi nalog poslovodnega kolegija pa bodo sodelovali še tile sodelavci iz delovnih organizacij skupnega pomena: Dija Medič za tržništvo, Fabio Škopac za finančno — bančno dejavnost, Marjan Trojar za organizacijo in informatiko, Marjan Dvoraček za investicijsko in gradbeno dejavnost in Bogdan Mohor, vodja DSSS SOZD. Svetovalci pa so: Danilo Zorič, »Ivo Klešnik in Edi Delopst Hkrati je Delavski svet sprejel predlog, da se razpišejo prosta dela in naloge člana KPO za ekonomiko in plan. Delavski svet je sprejel poročilo o poslovanju zunanjetrgovinske mreže v lanskem poslovnem leta Morda nas bo zanimalo, kakšna in kolikšna je naša mreža v zunanji trgovini? Zadnjih 20 let je Iskra razvila zunanjetrgovinsko dejavnost v treh organizacijskih oblikah: tako imamo predstavništva, trgovske firme in proizvodne firme. Predstavništva imamo v Moskvi, Berlinu, Pragi, Varšavi, Istambulu, Kairu, Teheranu in Bukarešti V prihodnjem srednjeročnem obdobju pa načrtujemo predstavništva še v Singa-puru, Španiji, Mehiki, Vzhodni in Zahodni Afriki, letos pa smo odprli predstavništva na Madžarskem in v Skandinaviji Ta del mreže naj bi omogočil 30 — 35 % vsega Iskrinega izvoza. Trgovske organizacije pa so v glavnem v razvitih deželah zahoda, z močno distribucijsko mrežo, tako Iskra Limited v Londonu, Iskra Elek-tronica v Milanu, Iskra Elektronik v Stuttgartu, Iskra Electronics v New Yorku in Eurocommerce v Caracasu, druge pa delujejo kot posredništva, kot na primer Iskra Electronics v Švici. Naša trgovska mreža se bo razširila še v prihodnjem srednjeročnem obdobju na področje Beneluksa, Avstrije in Skandinavije. Tako organi- Naša tretja značilnost pa je velika prizadevnost za osvajanjem najsodob nejših tehnologij proizvodnje in izd" kov. Z veliko mero avtomatizacij6' mehanske in elektronske želimo de; seči najvišjo možno produktivnost, & jo nudi sodobna tehnologija. Za nas j6 posodabljanje proizvodnje in uvajanl6, visokoproduktivne tehnologije življenj tD sko vprašanje. Saj le s tako tehnik0 ovc lahko ostanemo soliden partner d* konkurent na svetovnem trgu in za- ic dovoljimo potrebe Iskre, ki so kval! Isei tativno in kvantitativno vse večje in Š-višje. Visoke zahteve pa postavlja pred nas tudi vsa slovenska in ju go slovan-ska elektronska in elektro industrij6; Naš 3100-članski kolektiv v TOZD in Skupnih službah je p^ čaščen, da je letos ob 20-letnici TOZD Keramični kondenzatorji v z> žemberku gostitelj vsakoletnega Iskri; ^ nega družinskega praznika. Potrudil se bomo, da bo Dan Iskre lep, domač in pristen, kakor je lahko samo naš" Iskrin praznik" FV l! inj« ta Uh 1 Jeri [tev I o J ir £d V( ih lei zirana trgovska mreža naj bi omogoča t>gc la 50% celotnega izvoza Iskre. Naše proizvodne enote v tujini. oZ-naši dislocirani obrati pa so v Švic Perles - Pieterlen, ki izdeluje elektn-čna ročna orodja, isti program imata , t pa tudi Perles v Barceloni — Španija id | Iskraemec v Quitu v Ekvadorju. Tele’ komunikacije pa proizvaja Iret v Trsta Število teh dislociranih obratov v inozemstvu se bo večalo, saj pomeri* ta oblika našo navzočnost na teh trgu* za daljše obdobje in pomeni cenejšo proizvodnja In kakšni so bili rezultati naše zunanjetrgovinske mreže lani? Izvoz smo realizirali s 100 % po programu kar pomeni 18 % več kot leta 1978-Tako smo srednjeročni plan že lan* konec leta izpolnili z 72 % in če bo letošnji izvozni načrt izpolnjen, bom0 naš srednjeročni izvoz po program*1 dosegli oz. ga presegli za 2 %. Važnejše točke na tej seji so bil® še: Poročilo o varstvu pri delu i** humanizaciji dela, poročilo o posvetovanju o raziskovalno-razvojni dejavnosti Iskre in še nekatere, o katerih problematiki smo že pisali. Delavski svet je sprejel rokovnik za sprejemanj6 planskih dokumentov za prihodnje srednjeročno obdobje in imenoval za vodjo DSSS Jas ta Marcona, ker odhaja dosedanji vodja Bogdan Mohor v pokoj. Za izredne zasluge pri razvoju u* delu Iskre pa je ob dnevu Iskre delavski svet podeUl nagrade Iskre za leto 1980 Vladimiru Klavsa prof. dr-Jožku Budinu, Ivanu Cvaru, Gojmiru Blenkušu, Francu Koširju in Rezki Porenta. FY ------- ii ISKRA . ! Iskra bo na Dolenjskem vitalno rastla r Jik pred 4. julijem, dnevom Iskre j ^ievom borca 19. junija so se sre-§P na pogovorih zastopniki občine mesto, SOZD Iskra in krajevne JPnosti Žužemberk. Pogovori so okrog načrtov v prihodnjem hjeročnem obdobju 81-85. v *pmeški občini in v Iskri ter v Suhi ^ini Po načrtih sodeč, bo to čas ijhe rasti Iskre na Dolenjskem, Wi v smeri avtomatizacije, profesio-'Zacije in še večjega izvoza. Ogovori so bili v Iskri - TOZD ‘antični kondenzatorji v Žužember-Udeležili so se ga najvišji predstav-novomeške občine: Predstavnik , Marjan Sintič, predsednik IS Goleš, predsednik sindikata projrje Žulič, sekretar ZK Franc l^an in sekretar občinske konferen-njMj!S2DL Uroš Dular. Iskro pa so pred-giioMali predsednik KPO Anton Stipa-naiff s sodelavci, predsednik sindikata Kem, predstavnik ZSMS Avgu-d®1 e d®6 D it injč* S^lO ikr® ajzf tivnf tehnološke porabnostl Zato bodo precej izdelkov dvignili na raven profesionalne kvalitete, kar s kakovostjo še bolj zagotavlja prodor na zunanja tržišča. Srednjeročni načrti Iskre so že precej izkristalizirani. TOZD so seveda svoje načrte samoupravno pripravile, vendar je za celotno Iskro značilna enotna strateška usmeritev. Tako se bo TOZD Keramični kondenzatorji v Žužemberku z novo investicijo tehnološko usposobila za proizvodnjo eno in večslojnih kondenzatorjev, ki zagotavljajo visoko akumulacijo in zagotovljen konvertibilni trg. Iskra v Šentjerneju se je letos organizirala v 3 TOZD. Prav zdaj teče investicija v TOZD Industrijskaelek-tronika v Kostanjevici, Ta ima za srednjeročno obdobje v novih prostorih in novi strojni opremi zagotovljen dober start V TOZD Potenciometri v Šentjerneju pa so pred investicijo v širitev asj6^ Guba, predsednik aktiva ZB anrenc Križnar in zastopniki domače IjenfjpŽD Keramični kondenzatorji. Na likoffcovorih so bili tudi delegati KS : iflf^emberk, predsednik Sveta KS i za-,anc Jarc, sekretar ZK Ciril Kosmin, valiNsednik SZDL Boštjan Smrke in e idV vafl-^ajprej so predstavniki Iskre „raz-rija->*i“ kk"116 načrte v prihodnjem ji j%jeročnem načrtu na Dolenjskem. p0. bo namreč dala v prihodnjih Jjci i*1 ktih vse več poudarka strateški 7^ 7®ieritvi v proizvodnjo elektronskih ^jj-i^temov in to računalnikov, teleko-1(jj]jfJtiikadj in sistemov za avtomati-naifak^O- Za vse to pa rabi vse več in iš - ^vnejSh elementov, ki jih prctizva-py Iskrine TOZD na Dolenjskem. ___bodo s precejšnjimi vlaganji ^odobili proizvodnjo in zlasti oČaE°8o vložili v sodobno tehnologijo Sa in izdelkov. Vse dolenjske Iskrine r*ZD so namreč tudi veliki izvozniki, £rjf> večini izvažajo okrog polovice '•SrS?1 izdelkov, zato je še posebej -1*1' ^Hembno, da se pojavljajo na svetov-. lei>i trsu 7. izdelki visoke kakovosti in ll® sle- zmogljivosti v hibridnih vezjih. Ta proizvod je namreč vse bolj iskan in cenjen doma in na tujem. V to dejavnost bodo preusmerili tudi precej delavcev, ki sedaj delajo v dejavnostih potenciometrov in v TOZD Upori. V Mokronogu pa je že naredila prve poskusne korake proizvodnja elektrolitskih kondenzatorjev na najsodobnejši tehnološki opremi, ki je skoraj stoodstotno avtomatizirana. Tudi ta tovarna ima dobre perspektive, saj računajo, da so že sedanje povečane kapacitete premajhne za povpraševanje doma in na tujem. Novomeški Iskrini TOZD pa sta s svojimi zmogljivostmi že daleč premajhni. Obe se bosta širili in se preselili na nove lokadje, ker na sedanjih ni možnosti širitve. TOZD ELA je z inve-sticujo oz. gradnjo že začela, v TOZD Napajanja pa bodo do konca leta naredili elaborat za gradnjo in infrastrukturo, ki bo precej draga, saj bodo gradili na ..neobdelanem polju", kot je dejal predsednik Sintič. trgu z izdelki visoke kakovosti in Ob vsem tem pa si bo Iskra priza- devala za čimvišji osebni in družbeni standard svojih sodelavcev, kar je delala že v skoraj vsej 35-letni zgodčVmL Iskra je med prvimi začela odpirati svoje obrate na nerazvitih področjih. Predvsem pa bo Iskra prenašala vse več znanja, ki ga razvija in v tehnologijo preliva sama tudi v te ..periferne" tovarne. Predsednik novomeške občinske skupščine Marjan Simič pa je predvsem pozdravil prizadevanja Iskre za dolenjsko regijo in izrazil zadovoljstvo, da bo letos 30.000 članska Iskrina družina proslavila svoj praznik ob 20-letnid tovarne v Žužemberku — v Suhi krajini Iskra je namreč eden sopodpisnikov Samoupravnega sporazuma o razvijanju gospodarstva v Suhi Krajini in njen delež namreč ni majhen. Doslej je na tem področju zaposlila okrog 500 delavcev, do konca srednjeročnega načrta 1981—85 pa jih bo še okrog 250. Predvsem pa je važno, da tako v Žužemberk oz. Suho Krajino prihaja visokostrokoven kader, ki poleg ostalega zagotavlja temu področju hitrejši razvoj. Predsednik Sintič je povedal, da bo za prihodnje srednjeročno obdobje za novomeško občino prvenstvena naloga razvijati tri področja industrije: industrijo motornih vozil, kemijo s farmacijo in elektronika Zato je Iskra s svojim perspektivnim programom zelo dobrodošla in ji bo občina nudila vso podpora Elektronika ima namreč to prednost, da praktično ne onesnažuje okolja, ima pa v sodobni tehniki vso perspektiva Proste delovne sile v Novem mestu in okolici praktično rti več. Drugače pa je v Suhi Krajini Iger še precej ljudi čaka na zaposlitev v industriji zato je prav, da Iskra širi svojo tovarno v Žužemberku, ki je pomemben gospodarski činitelj tudi v širši okolici Predstavniki Krajevne skupnosti Žužemberk pa so razgrnili še vedno perečo problematiko premalo razvite infrastrukture in pre šibke pomoči širše skupnosti temu pasivnemu območju Se vedno je nekaj vasi brez elektrike in pitne vode. Ceste so marsikje neurejene in pereče je telefonsko omrežje, saj ima od 42 vasi v krajevni skupnosti telefon le 9 vasi To pa je gotovo slabo, zlasti ob nesrečah in bolezni Žužemberčarti so opozorili občinske može tudi na potrebno perspektivno načrtovanje infrastrukture in zazidalnih načtov. S širjenjem industrije bodo gradnje rastle ko gobe po dežju in prav bi bilo, da bi bili na to vsaj enkrat prej pripravljeni „Suha krajina je bila že doslej deležna premalo pomoči; v novem srednjeročnem načrtu pa je zapisana s tankim svinčnikom, prav pa bi bila da Iti jo zapisali z rdečim" je zaključil predsednik Sveta KS Žužemberk Franc Jarc. „ _ „ F.Y. hžjo orientacijo v prazničnem Žužemberku. A Letošnji Iskrini nagrajenci GOJMIR BLENKUS G oj mir BLENKUŠ prejme nagrado Iskre za razvoj zunanjetrgovinske dejavnosti SOZD iskra in dosežke na področju gospodarjenja Kot direktor izvozne organizacije iskre je tov. Bienkuš bistveno prispeva! k Sirjenju in utiranju zunanjetrgovinske mreže v tujini, ki je zanesljiva osnova za Se uspeS-nejSi prodor iskre na tuja tržiSča. S svojim tehničnim in komercialnim znanjem je prispeva! k stvarnemu ocenjevanju tokov na svetovnih trgih in možnostih izvoznega predora iskre na te trge. Kasneje je kot dolgoletni direktor iskre — Industrije elementov za elektroniko pomembno vplival na dokončno konsolidacijo delovne organizacije in njeno dolgoročno gospodarsko politiko, ki je temeljila na dohodkovno uspeSni usmerjenosti v izvoz elementov. Le-ti tudi danes predstavljajo pomemben delež v celotnem Iskrinem izvozu. „Čez nekaj mesecev bo že 30 let kar sem v IEV oziroma v Iskri. Kaj bi vam povedal o sebi in delu? To je dolga zgodba, bolj primerna za knjigo, kot za takle pogovor," mi je rekel glavni direktor lEZE-Gojmir Bienkuš, ko sem ga prosil, naj kaj pove o sebi. Hotel je govoriti le o delu in Iskri. No, nekaj mi je le povedal tudi o sebi. „Notranjec sem. Rojen v učiteljski družini v Trav nad Čabrom.Do tja se je prišlo takrat le peš, ceste ni bila Preselili smo se v Livold pri Kočevju, kjer sem črpal „osnovnošolsko modrost". Sedem razredov gimnazije sem opravil v Kočevju, nato pa šel v partizane. Tu sem se srečal z elektroniko in postal inštruktor pri vezistih. Maturiral sem kot partizan leta 1945 in se naslednje leto demobiliziral in vpisal na elektrofakulteto. Ko sem absolviral, sem se zaposlil v Iskri oziroma takratnem IEV in tam tudi diplomiral leta 1956. Kaj rad delam, moji hobiji? Zelo rad imam planine in svoj vrt. Zares moj konjiček, kar strast bi mu lahko rekel, je moja radioamaterska dejavnost Že v partizanih sem naredil prvi sprejemnik iz sprejemnika zrušenega letala. Se zdaj ga hranim. Povojni pa sem začel z oddajnikom. Vsako prosto minuto „grem v eter". Tako sem našel prijatelje po vsem svetu. Pogovarjam se z ljudmi iz SZ, ZDA, Grčije, Japonske in Kanade pa še in še Marsikaj zanimivega so doživeli takole v čudovitih urah ..sprehoda po svetu". Tako sva se pogovarjala s kraljem Huseinom. Seveda me je vprašal, kdo sem in kaj delam. Začel je obujati spomine na svoj obisk v Sloveniji in Iskri. Zahteval je, da se ti kave Zares zabavna On kralj in jaz sva bila Goj in Husein. Spomnil se je na več ljudi v tovarni v Iskri. Povprašal je, kako nam gre Cele četrt ure je trajal pogovor „na državniški ravni". Čudoviti so ti moji časi ob oddajniku in sprejemniku. To mi često nadomesti popoldansko spanje in počitek. Tu se sprostim v prostranstvih etre" In kaj vse ste delali v Iskri? „Začel sem v razvojnem laboratoriju, kjer smo razvijali in izdelovali radijske oddajnike za potrebe gospodarstva in JLA. Nato sem šel v Iskrino komercialo, od tu pa v izvoz. Tako sem pristal kot prvi Iskrin zastopnik v New Vorku in se nato vrnil v Ljubljano v izvoz in bil nato do danes glavni direktor DO Industrije elementov." FY IVAN CVAR Ivan CVAR prejme nagrado Iskre za izjemne dosežke pri razvoju samoupravljanja in družbeno—političnega sistema Ivan Cvar je aktivni udeleženec NOB. Med svojim delovanjem v Iskri je opravljal Številne odgovorne družbenopolitične in samoupravne funkcije. S svojim delom je bistveno prispeva! k razvoju samoupravljanja v delovni organizaciji Iskra — Elek-tromehanika Kranj, kakor tudi k uspeSnemu vkjučevanju družbenopolitičnih organizacij v sistemu samoupravnega odločanja. Z izrazitim socialnim čutom je organiziral in vodil kadrovsko področje Iskre — Elektromehanike, ki opravlja pomembne funkcije kadrovanja, socialne politike, nagrajevanja po delu, ureditve družbenega standarda itd Ivan Cvar je zelo aktiven tudi v raznih druStvih in zvezah, kjer opravlja odgovorne funkcije. Za svoje delo je preje! Številne nagrade in priznanja. „Ko sem nastopil leta 1960 svoje delo v Iskri, se je le-ta šele integrirala z drugimi tovarnami elektroindustrije, je začel naš pogovor Ivan Cvar. „Bil sem tedaj šef kadrovske službe. Z ozirom na naloge, ki so-bile pred nami, sem si prizadeval narediti ustrezen kadrovski program. Bila je to prelomnica glede izobraževanja zaposlenih, na široko smo odprli vrata štipendiranju, predvsem štipendiranju mladih iz nerazvitih območij. Že tedaj smo si namreč z ozirom na razvojne koncepte zastavili velike naloge, ki jih brez kadrov vsekakor ne bi mogli uresničiti. Politika, ki smo jo zastavili, se je bogato obrestovala že v 70. letih. Iskra si je ustvarila kadrovsko bogastvo — predvsem tehničnih pa tudi drugih kadrov, s tem pa se je okrepila tudi privrženost ljudi kolektivu. Ko sem prišel v Elektromehanike v Kranju, je bila kadrovska struktura izredno siromašna Imeli smo le 29 sodelavcev s fakultetno izobrazbo. V Letošnji Iskrini nagrajenci Zato smo začeli vzpodbujati študij in vsakdo, kdor je želel študirati, se je za to lahko odločil. Podpirali smo vsakršno izobraževanje — tudi študij jezikov. Orali smo ledino na tem področju. Bili smo med prvimi, ki smo organizirali študij znotraj delovne organizacije. Izdelali smo sporazum o izobraževanju in vnesli vanj vse, kar so pozneje obravnavali družbeni dogovori o kadrovski politiki. Vsekakor je bil ta sporazum sestavni del naše kadrovske politike, bil pa je kasneje tudi osnova družbenim dogovorom s tega področja v občini Kranj. Uredili smo celo tako, da smo mlajše - sodelavce, ki niso imeli ustrezne izobrazbe, celo materialno stimulirali s tem, da smo v pravilnik o izobraževanju vnesli klavzulo, po kateri je nekaj odstotkov osebnega dohodka na delovnem mestu delavec izgubljal, če ni imel ustrezne izobrazbe. Gotovo je tudi to delovalo kot stimulans. Tako smo imeli primere, ko so se posamezniki od polkvalificiranih delavcev povzpeli prav do najvišjih naslovov. Tako smo uspešno povezovali izobraževanje s prakso, in danes lahko rečemo, da smo imeli pri tem delu srečno roko." Kako ste usmerjali študij? Danes veliko govorimo o tem, da se vse preveč ljudi odloča za administrativne in vse premalo za tehnične poklice. Kako je bilo s tem pri vas? „Kranj je oddaljen od študija na fakultetah — razen Visoke šole za organizacijo dela, ki je v Kranju. Gotovo je tudi zato največ interesa prav za to šola Še posebej pa sta za nas interesantni proizvodna in računalniška smer te šole. Seveda smo pri usmerjanju gledali na to, da smo dobili predvsem kadre, ki smo jih- potrebovali. To smo delali s šolninami in štipendiranjem. Sicer pa je res, da nismo gradili samo na teh kadrih, ampak na kadrovskem bogastvu vseh naših ljudi. Znanje teh pa je v Iskri tako visoko, da smo nanje ponosni. Odmev tega pa je gotovo privrženost kolektivu, ki se odraža tudi v tem, da se otroci Iskrašev največkrat zaposlujejo v Iskri." Kaj vam Iskrina nagrada pomeni? „Sicer nisem vedel, da me bodo predlagali. Bil sem presenečen, in skoraj jezea Mislim, pa da to ni le priznanje meni, ampak vsem sodelavcem, s katerimi sem delal, en sam človek ne zmore ničesar. Kolektiv pa je močan! Sicer pa vidimo, da kljub težavam, ki smo jih imeli — Iskra je velika hiša, ki ima seveda tudi težave — rezultatinisoizostali in če jih primerjamo tako v republiškem ali državnem merilu mislimo, da so lepi in da smo nanje lahko ponosni!" Mak Francu Koširju iz Črnomlja se dodeli priznanje iskre za izjemne dosežke pri razvoju samoupravljanja in družbenopolitičnih dejavnosti ter za razvoj gospodarjenja in produktivnosti deta v DO Kondenzatorji Semič. Franc Košir se je zaposlil viskri" Semič 1. 11. 1962 in hkrati prevzet vodenje tega kolektiva, ki je že v njegovem prvem mandatu začel dosegati vidne rezultate Leta 1963 se je pričeta obširna rekonstrukcija tovarne, ki je bila končana naslednje leto, z novo postavljeno opremo pa je bila dana trdna osnova za nadaljnje širjenje in nam zgovorno pričajo podatki, da se je v času vodenja tovarne pod Koširjevim vodstvom število zaposlenih povečalo iz 220 na 1050. Tovarniški bruto produkt se je dvigni! iz 8 milijonov din na preko 140 mio din. izvoz pa se je povzpel na 2 milijona 100 tisoč dolarjev. uskladitev z racionalno tehnologijo proizvodnih postopkov. Da je delovna organizacija doživljala res hiter razvoj ..Skupaj smo zorali ledino Iskre v Semiču", nam je na začetku pogovora dejal letošnji Iskrin nagrajenec Franc Košir iz Črnomlja, „in tudi zadnjih šest let, odkar sem v pokoju, nenehno spremljam rast ne samo semiške, temveč celotne Iške. Tudi danes mi ni vseeno, kako Iskri gre. & pa se spomnim nazaj, v leto 1962, ko sem prišel v semiško Iskro, smo tudi začeli s prvimi investicijami, ki so bile naslednjega leta tudi odobrene. Ko smo takrat investicije končali, je prišlo do restrikcij, prav tako kakor sedaj. Vendar pa smo takrat mnogokaj in veliko sami storili, pa se mi zdi, da bodo tako delali tudi danes. Že takrat smo iz dohodka naše tovarne prispevali velika sredstva za razvoj Semiča, tako smo tam zgradili hotel, ceste, pomagali šolstvu. Tudi letos gre semiška Iskra v večje investicije, kar iz srca pozdravljam, saj brez investicij ni nadaljnjega razvoja." Na vprašanje, s čim se ukvarja zdaj, je Franc Košir odgovoril: ,Sem predsednik občinskega odbora ZZB NOV Slovenije, član republiškega odbora ZZB in član nekaterih republiških komisij. Opravljam tudi funkcijo tajnika odbora za izgradnjo ..Partizanske magistrale", katere gradnja bo trajala še dve leti, kajti mislimo jo potegniti do Kolpe in zgraditi tudi most čez njo. Tako bi ..Partizansko magistralo" povezali z Luzijano, kar bo omogočilo povezavo z Reko^Karlovcem in Plitvicami. Nadalje nameravamo urediti znano partizansko bazo v Starih žagah, kjer so bile različne partizanske delavnice med njimi tudi radiotehnične, iz katerih se je razvila Iskra. Žal so tu vsi objekti porušeni, pa nameravamo zato v Črmošnjicah prihodnje leto zgraditi na novo muzej, v katerem bi, kot sem že omenil, razstaviU partizansko inovacijsko in tehnično dejavnost Tako pripravljamo v tem smislu samoupravni sporazum, med katerega podpisniki je seveda tudi Iskra. Letos bomo napravili načrt za muzej in prepričan sem, da bomo prihodnje leto lahko že začeli z delom." Na vprašanje, kako je sprejel vest o dodelitvi Iskrine nagrade, je Franc Košir dejal: „ Iskreno povedano, sem se pravzaprav zelo začudil, saj sem že toliko let zunaj iz Iskre in bi bilo morda bolj prav, če bi nagrado dobili ljudje, ki delajo v semiški Iskri sedaj. Če se ozrem nazaj, potem lahko rečem, da sem bil dolga leta v službi na okraju, pa v Ljubljani, da pa sem se pravzaprav najbolje počutU, ko sem bil v semiški Iskri. Občutek namreč imam, da smo nekaj ustvarili, da smo zaposlili ljudi in da smo jim dali, kar je najvažnejše, kruh. Ljudje pa v Iskra v Žužemberku je že letos 1. maja dopolnila 20 let Takrat smo se te obletnice spomnili tudi v našem časopisa Ker pa v Žužemberku slavijo to obletnico na predvečer dneva Iskre - dneva borca 3. julija, smo ob tej priliki dali besedo devetim delavcem, ki so v TOZD Keramični kondenzatorji delali vseh 20 let, od prvega dne naprej. Kaj1 pomeni za Suho Krajino Iskri bodo povedali delavci sami Kaj pa danes Iskra v tem čudovitem koncu doline Krke pomeni in kaj je, nam je povedal individualni izvršilni organ Dušan Lavrič. VIDA MRVAR: „Če vam govorim o prvih časih, ko je Iskra začela z delom v takratnem Zadružnem domu v Žužemberku, moram reči, da smo komaj verjeli, da je res stekla Kajžarska hči sem bila Ne morete si misliti, kaj nam je takrat pomenil zaslužek. To je bila gotovost Najprej sem natikala keramične kondenzatorje na letve za lakiranja Potem pa sem delala še marsikaj. Prijatelji smo bili, radi i smo delali in s sodelavci smo se razumeli Tudi moža sem tako srečala v kolektivu. Pa ni bilo postlano z rožicami. Malico smo nosile takrat od doma Prinesla sem mleka in kruha Med odmorom sem „podrobila". Sedele smo kar na tleh. Pa je bilo vseeno lepa Mlado«. .I ANICA MARINČIČ je tehnolog v Keramičnih kondenzatorjih in pravi: „Še sanjati nisem upala da bodo v Žužemberku res zapeli stroji, da bomo dobili tovarna da bo delo doma in da se bomo izkopali iz revščina Sama sem bila že zaposlena takrat v Iskri v Vižmarjih, ko so prišla dekleta na priučevanja Jaz sem šla že pred njimi ,4 trebuhom za kruhom". Na preselili smo se v Žužemberk. Vse je še dišalo po povojnih časiK Ruševine, slaba cesta in kmetije na suhi suho kranjski zemlji to malo nesla Iskra pa je prinesla napredek, kruh in denar. Poglejte današnji Žužemberk! Nove hiša šola asfalt vodovod in še in ša Dobili smo celo novo tovarno in delamo v najboljših delovnih pogojih. Trud se je splačal Tudi otroci se šolajo in delo jih čaka doma, v Iskri in še kje Zapišite, da Iskra pomeni za Žužemberk in Suho Krajino socialno gotovost pomeni, da smo stopili v vek tehnika mi pa smo zagnani in delovni Kranjčani, zrastii iz kamna in skope kraške zemlja Iskra nam je dala veliko in zato jo z veseljem soustvarjama TONE KONDA: prvi vodja montaže: „Udarniškega duha in podjetnosti nam res ni manjkala V službi sem vzel dopust in odšel na uvajanje v vižmarsko Keramiko, kjer so prej delali naš program. Najhuje je bilo, da smo bili brez strokovnega kadra in brez izkušenj. Prva tehnologija niso bili stroji ampak zgolj delovni pripomočki Peči za sušenje smo dobili dotrajane in često je vse skupaj „crknilo". Sami smo priklapljali, montirali in popravljali Pa se nismo dali Prve dni sem delal noč in dan, tudi spal sem v tovarni na tleh. Ob tem naj omenim, da so nam največ pomagali Florjan Fajgel iz Keramike in Rudi Jančar ter Rudi Deržič iz IEZE Tako je stekla Zlasti je za nas pomemben datum, ko so v Višnji gori začeli s proizvodnjo medfrekvenc oziroma na Prža-nu s proizvodnjo televizorjev. Tako smo dobili odjemalce in trg. Čez dobra tri leta nas ja bito že 360 zaposlenih. MARIJA KASTELIC: Prvi dan nas je prišlo 12 na „šiht". Vse smo se dobro razumele, saj smo prej delale že 7 mesecev na priučevanju v Vižmarjih. Vsaka je morala znati vse delati in prijeti za vsa Nihče se ni zanašal, da bo kdo kaj naredil namesto njega Odgovorno in vestno smo morali na rediti vsak svoje delo oziroma tisto, kar je bilo treba postoriti Kakih posebnih akcij, športa ali prosvetnega dela tedaj nismo organizirali Š|i pa smo na sindikalni izlet in lepo je bila Če bi še enkrat izbirala med današnjim dnem in takrat, bi izbrala tiste prve dni zagnanega in idealističnega dela No, pa takrat sem bila mlado dekle in vse je bilo pred menoj... ustvarjajo izdelka ki jih porabi naša in^ stri ja in tudi precej izvozimo. Zato !»•*? rečena da smo uspeli, saj smo se potrt*1 med najzahtevnejšimi. JELKA VIDMAR: Že samo Ime Iskra pomeni pri nas v Žužemberku velika Pa saj vesta da ne samo pri nas, ampak v Sloveniji, Jugoslaviji in v sveta Malokatera delovna organizacija je pokazala toliko posluha za nerazvita področja kot ravno Iskra Zato je močna ker smo z njo in ob njej. Prek 80 TOZD diha kot ena Skupno kupujemo, skupno prodajamo in skupno ustvarjama Takole po koščkih, od Šentjerneja, pa prek Trbovelj in Savinjske dolina v Kranju in Ljubljani pa tja do Gorica Po delih in koščkih nastajajo elementi, polizdelki, izdelki, sistemi in naprava Skupno ustvarjamo televizorja radioaparata motorje, celo računalnike in cele telekomunikacijske sistema Zato nas cenijo doma ki v svetu, ker z združenimi močmi delamo in ustvarjamo najsodobnejši elektronski proizvodni program. VIDA STRUNA: Mislim, da je zalo pr*1 ki smotrno, da smo združeni v veliko Isk^ no družino in v Delovno organizacijo Ind^ | strije elementov. Tako v delovni organt zadji ceneje in smotrneje opravimo mar$l' kaj, kar bi si vsaka tovarna težko privoščil* ! Imamo kar dobro zasedene skupne strt* kovne služba ki za nas opravljajo preč*! programskega dela investicije po mag*0 pripraviti in izpeljati, imamo skupno prt>’ dajo in planski) analitsko služba Tako * l spremljanje vsega dogajanja v tovarni ul? rahljamo računalnik in smo res lahko n* tekočem, pa še bolje ba ko dobi naša # lovna organizacija svoj računalnik. Tudi solidarnost je tu zelo pomembna saj smo to čutili, ko nam je šlo slaba veda pa moramo biti tudi mi pripravljen1 ANICA NOVAK let): Prve čase je bil° za počutje v kolektivu seveda lepše. Bolj P° domače smo se razumeli, ker nas je bil0 malo, čeprav smo znali trdo prijeti za del* : Tovarna pa je rastla in naredili smo Prir štor tudi za ckuge in za svoje otroka Prav t taka Le organska ra« daje perspekt«^ moč in zanesljivost Predvsem je prav, naši ljudje več ne odhajajo s trebuhom z* kruhom, ampak ostajajo doma tu ima)0 delo in možno« doseči uspeh. Tudi okolici je lepša Na kmetijah so zaropotali stroj1' tako živimo bolja topla IVANKA BLATNIK: Saj se ne de primerjati časa pred dvajsetimi leti. Prej je bil edini zaslužek tu in tam kak „taberh" (dnina). Kako se od takega zaslužka živi si lahko mislita Vsega sem se lotila celo zidarjem sem stregla kot mlado dekla In danes? Z možem sva kupila staro hiša jo adaptirala in lahko nudiva otrokom vsa kar se spodobi za srečno mladost Pa še nekaj ja Upamo, da našim otrokom ne bo nikoli tako na tesno, kot je bito nam. Od Iskre pričakujemo, da bo dajala kruh našim otrokom tudi jutri, ko bodo zreli za dela MARIJA KOŽELJ: Z Iskro je Žužem berk in Krajina drugače zaživela Prišli so šolani ljudje in tudi domači gredo vse več v šolaTako smo dobili ljudi, ki rečejo marsikaj pametnega za nas doma in drugja Predvsem pa ti ljudje s svojo strokovnostjo DUŠAN LAVRIČ. . Misli nv de se kolektiv Iskre vŽužemberku ob 20-letnici lahko mirne duše pohvali < svojimi uspehi Trdo delo suhokranjske/ človeka je tudi v naši Iskri obrodilo sadov* Mslirn da dobro delamo in smotrno V strokovno gospodarimo, kar dokazujejo štr vitke iz srednjeročnega načrta 1976 (Nadaljevanje na 5. strani' 20 LET ISKRE V ŽUŽEMBERKU (Nadaljevanje s 4. strani) 1980, ki ga že zaključujemo: trikrat smo Povečali proizvodnjo, celoten dohodek štirikrat, izvoz dvakrat in visoko ckignili akumulacijo. Predvsem pa je važno, da smo z lastnimi strokamimi močmi skonstruirali in doma naredili večino opreme za modernizacijo Proizvodnje: Tako smo dosegli precejšnjo stopnjo mehanizacije in avtomatizacije, ki omogoča visoko produktivnost Planiramo strokovno in metodično, tako vedno vemo, kaj hočemo in kje srna Visoko smo <*zignili kvaliteto keramičnih kondenzatorjev in uredili boljše delovne pogoje. Da pa smo vse to dosegli, se je resno Prizadeval ves naš delovni kolektiv, vse ckužbenopolitične organizacije in samoupravni organi. Tako smo se uspeli plasirati tta Z mesto po dohodku v IEZE. Seveda pa so vsi ti uspehi pozitivno vplivali na osebni in družbeni standard v Žužemberku in okolici. S takim zagonom gremo v naslednje srednjeročno obdobje 1981—1985 : V teh petih letih bomo dali največ poudarka osvajanju najsodobnejšega proizvodnega programa v naši strokL Na tem programu že delajo intenzivno domači strokovnjaki in sodelavci na Inštitutu Jožef Štefan ter na ljubljanski Univerzi. V tem času bomo tudi intenzivno dograjevali samoupravni sistem, tako v TOZD kot tudi v naši delovni organizaciji Industrija elementov.To bo zahtevala tudi hitra rast naše tovarne, ki jo bomo ta čas širili za potrebe najsodobnejšega programa, ki ga bomo proizvajali z visokoproduktivno oprema Tako angažiranje bi moralo leta 1985 po planu dati 40 starih milijard realizacije, 62 st milijard celotnega prihodka, 8 st milijard izvoza in tako naprej. Za to bomo investirali 20 starih milijard, investicija je v teku. Tako bomo imeli leta 1985 že 650 zaposlenih in še mnogo boljšo kadrovsko strukturo. KF Mladi žužemberčani o domači iskri Mladina o Iskri v Žužemberku Ob dvajsetletnici Iskre v Žužemberku je TOZD Keramični kondenzatorji razpisala nagrade za najboljše spise na temo Iskre in njenega 20-let-nega dela v Suhi Krajini. Odziv je bil nenavadno močan. Razpisna komisija je dobila kar 425 spisov od domačih osnovnošolcev in Iskrinih štipendistov. Tekmovanje je bilo razdeljeno v 4 kategorije: od tretjega do osmega razreda osnovne šole 3. in četrta so bili štipendisti. Komisija je bila presenečena, koliko otroci in mladina vedo o Iskri, njeni zgodovini, izdelkih, načrtih in vplivu na kraj in okolico. Že naslovi so bili presenetljivo pestri in duhoviti. V akciji so pomagali mentorji iz Osnovne šole v Žužemberku in sodelavci iz Iskre. Tako je bilo uradno. ..Postrani" pa sem zvedel, da so mamice, očetje, starejši bratje in sestre, sosedje in znanci imeli mnogo dela, ko so odgovarjali na vprašanja vedoželjne mladeži. Skratka, uspeh ni izostal, pravi predsednik razpisne komisije Tone Konda. Od 425 spisov so jih nagradili 40 s knjižnjimi nagradami, tri najboljše, ki jih je izbrala komisija pa bomo objavili v našem glasilu. tako kot uudje, ki zaživimo le v skupnosti V Sloveniji je mnogo Iskrinih tovarn. Med njimi je tudi TOZD Keko v Žužemberku. Če primeš v roko izdelek tovarne v Žužemberku, to je keramični kondenzator, se ti kot tak ne zdi nič pomemben. Toda vsaka stvar se začne graditi iz najmanjših delov. In eden izmed teh majhnih gradbenih delov v televizorjih, radio aparatih, gramofonih in mnogih drugih stvareh je tudi keramični kondenzator. Če biodprli televizor in malo pogledali po njem (to rajši ne poskusite), bi opazili, da v njem kar mrgoli nekih čudnih stvari z nogami. Tu vidimo tudi ogromno izdelkov žužem-berške tovarne. In takrat še zaživi ta izdelek. Kot lahko ljudje, ki smo vsak zase, zaživimo le v skupnosti, tako se tudi ta element vključi v vse delovanje. Televizor začne delovati, dalahko spremljamo dogajanja po svetu, lahko poslušamo radio, yamofon, skratka, povsod v življenju nas spremlja keramični kondenzator. Pomen naše Iskre pa je še mnogo večji, če pogledamo, kako je ta tovarna prispevala k napredku naše KS in tudi vse Suhe Krajine. Pred dvajsetimi leti, ko še obrat v Žužemberku ni bil ustanovljen, je bilo življenje tod zelo težko. Ljudje so obdelovali zemljo le za to, da so imeli kaj jesti, a še s tem je bilo hudo. Hlevskega gnoja je bilo premalo, za umetna gnojila pa ni bilo denarja. Tako se je živelo ob krompirju in zelju. V takih razmerah je bil pred dvajsetimi leti ustanovljen obrat Iskre. Da bi se začelo, je. deset delavk odšlo na polletno prakso v Ljubljano, kjer so pridobile osnovno znanje. Ko so se vrnile, so organizirale delovne prostore v Zadružnem domu in pričelo se je z delom. Takrat je šlo vse bolj enostavno in seveda počasneje. Toda nekaj je le bilo. To je bil začetek. Kolektiv se je potem začel širiti in hkrati dosegal vse večje poslovne uspehe. Ker so začeli štipendisti redno delati šele po letu 1978, lahko štejemo kot zelo uspešno. Prodajali so na zahodno tržišče in potrebe so narekovale razširitev delovnih prostorov in s tem povečano zaposlitev, to pa je dajalo tudi napredek, ki je bil največja skrb Iskre od vsega začetka. Zgradili • smo nov obrat in proizvodnja se je že povečala, z njo pa se je tudi Suha Krajina dviyiila iz popolne zaostalosti in cilji so postali vse večji. Iskra je dosegla zelo velike uspehe in mnogo pripomogla k razvoju Žužemberka in njegove okolice. Toda to še ni vse. Bolje bo, še bolje, mora biti bolje, saj je življenje napredek in napredek je vir življenja. To življenje pa je z napredkom prispevala tovarna, ki ji še nadalje želim mnogo delovnih uspehov in da bi bila še naprej porok naše prihodnosti: TOZD Iskra KEKO Žužemberk. Borut cerkovnik MOJA MAMA -PRVA DELAVKA V ISKRI Moja mama je svoje otroštvo preživela v družini, ki je štela sedem članov. Bilo je pet otrok, oče in mati. Živeli so skromno. Najbolj hudo je bilo za očeta in mater, ki sta morala prehraniti pet lačnih ursL Raje sta bila sama lačna, kot pa da bi bili otroci. , Takrat ni bilo toliko kruha ne denarja, kot ga je danes. Otroci so takrat živeli v pomanjkanju. Morali so trdo delati da so si kaj pridobili Nekateri so hodili tudi pomagat drugim, ki so bili nekoliko bogatejši in s tem so zaslužili za kruh. Dekleta so hodila tudi za varuhinje in dekle. Ko so hodili v šolo, niso imeli takih torb, kot jih imamo mi danes, ni bilo toliko zvezkov ne knjig. Imeli so torbo iz starih cunj, en tanek zvezek in peresnik, ki je imel perešček. Morali so ga pomakati v črnilo, ki ni bilo takšno, kot pa je danes. Ko so končali osnovno šolo, so pomagali doma očetu in materi. Iz te družine se je prva zaposlila moja mama. Tudi mama je bila med tistimi desetimi, ki so hodile v Ljubljano na praksa V Ljubljano so odšle 5: IZ 1959. Tovarna, kjer so hodile na prakso, seje imenovala IEV. V tovarni Iskri pa so z delom začele 1. 5. 1960. V tovarni ni bilo strojev, kot so danes. Morale so delati ročna Ni bilo jedilnic, tako kot je danes. Hrano so morale nositi same od doma. Ni vozil avtobus, vozila se je s kolesom, pozimi pa je hodila peš. Danes imajo novo tovarno, ki šteje 400 delavcev. Razvijajo samoupravljanje, večino dela opravlja stroj in ni več potrebno ročno dela Sedaj vse delavce vozi avtobus. Imajo veliko jedilnico, ki je narejena po novih načrtih, tako, da lahko med jedjo sedijo, da jim ni treba stati. Na svojem delovnem mestu se počuti dobro. Mama sodeluje v samoupravnem organu delavske kontrole. Nekaj časa pa je bila tudi tajnik sindikata. Najbolj v spominu ji je ostal dogodek, ko so šli na izlet v Logarsko dolina Bilo je že pozno, ko je mama zaključila aoglavja o delitvi dela med Idrijo in Železniki in med ostalimi TOZD v Široki potrošnji. Srednjeročni razvojni plan bo moral določiti specializacijo proizvodnje, neizogibno bo zoževanje proizvodnega programa, zagotoviti bo potrebno bistveno večje serije kot sedaj — z izjemo profesionalnega programa — ob vsem pa bo potrebno zagotoviti vsaj polovico proizvodnje za izvoz na tuja tržišča. Do konca prihodnjega leta bomo še vedno v prehodnem obdobju, toliko časa nam dosedanja vlaganja še ne bodo obrodila primernih sadov. Upamo, da bodo do tega časa lahko nabavih tunelsko peč za žaljenje lamel, v nasprotnem primeru bo prehodno obdobje trajalo še dlje. Takrat bo tudi možno humanizirati proizvodnjo, ne želimo pretiravati s tekočimi trakovi, poskušali bomo uvajati sodobnejše metode dela. Zakaj vse to? Tovarna naj bi bila zanimiva tudi za kadre, ki jih bo že brez tega vedno težje pridobivati. Menim, da bomo naloge lahko izpeljali, vodilna ekipa je mlada — 32 let v povprečju — že jeseni pa bodo naloge izkristalizirane, plan v grobem izdelan, izbor proizvodov jasen." Stane Fleischman Na Cviblju nad Žužemberkom je veličasten spomenik padlim v NOB. Spomenik veličastni borbi za svobodo, za lepši jutri Še bolj je pretresljiva spominska plošča na stari Iskrini tovarni: Spomin na padle skojevce -Žužemberčane, ki so padli zadnje mesece pred osvoboditvijo. Tu bi lahko zapisali kot so Grki nekdaj: „Tu ležimo mrtvi ker tako velel je ukaz domovine “ \______________________________________________________________________J ŠOLSKI CENTER SOZD ISKRA Slovesno ob zaključku šolskega ; leta „Ob zaključku šolskega leta lahko ugotovimo, da smo tako pri izobraževanju kot pri izvenšobkih dejavnostih dosegli lepe uspehe. Rezultati kažejo, da ne moremo ttaomiti o resnični vrednosti organizirane aktivnosti učencev v prostem času, češ da jih na taj zrelostni stopnf mladege človeka lahko zanemarimo in poudarimo' predvsem izobrazbene cilja. Toda vzgoja in izobrazba na vseh stopnjah šolanja je občut-fjivo, zahtevno in celovito področje. Premalo se zavedamo, da naloga srednje šole ni samo v izdajanju diplom, uradnih potrdil o znanju, marveč v tem, da mladega človeka usposobi za njegovo delo v družbi, oživlja v njem željo po ustvarjalnosti in prijetnem ter zdravem razvedrilu. Različne vrste šol imajo svoje posebne izobrazbene naloge. Vsem pa je skupen cid de razvijajo učenčevo osebnost na triku idejni osnovi in ga pripravijo, da bo s svojim znanjem in delom prispeval k razvijanju samoupravnih tkužbenih odnosov in k vsestranskemu napredku naše skupnosti. Najrazličnejše organizirane (kulturne, športne in druge) dejavnosti ponujajo vse te možnosti in hkrati dajejo mlademu človeku priložnost da na najprimernejši način manifestira a/ojo osebnost" je na prireditvi ob zaključku šolskega leta 1979/80, 20, junija v dvorani Iskrine restavracije na Laborah dejal ravnatelj šolskega centra SOZD Iskra Franc Lebar in nadaljeval: „Ko govorimo o izvenšolskih aktivnostih učencev moram posebno pohvaliti delo v Šolskem centru na kulturnera športnem in družbenem področju, izvedbi šole v naravi in dejavnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščita Ob tej priliki najbolj aktivnim učencem v izvenšolskih dejavnostih vsako leto podeljujemo zlato značko Obrambe in zaščita Naši učenci so bili aktivni tudi pri vključevanju v mladinske delovne brigada Organizirali smo brigadirje ŠCI za ureditev otoka Stenjaka med prvomajskimi prazniku Na koncu izrekam priznanje in zahvalo tudi vsem mentorjem in ostalim učiteljem za strokovno vodstvo in pomoč mladim. Vsem nagrajencem zlate značka iskrene čestitke in upam, da bodo še naprej aktivni, za vse ostale naj to javno priznanje najboljšim vrstnikom pomeni vzpodbudo za aktivnejšo delo pri izvenšolskih dejavnostih." Nato je ravnatelj ŠCI Franc Lebar prisotne seznanil z uspehom četrtega ocenjevalnega obdobja Na Tehniški šoli je od 411 učencev izdelalo 308 učencev, kar je 74,94%; 103 učenci bodo v avgustu imeli priložnost opravljati popravne izpita 20 učencev bo moralo ponavljati Na poklicni šoli je bil uspeh 71,16% in je od 319 učencev izdelalo 227 učencev, 92 jih ima j popravne izpita 12 jih bo ponavljala Celotni uspeh obeh šol, kjer se je izobraževalo skupaj 730 učencev je 73,29 %. Na zaključni konferenci je bilo izrečenih nad 50 pohval za prizadevnost in vzornost ter predlaganih 11 knjižnih nagrad za odlične učence, ki imajo možnost pridobiti Titovo štipendija Nato je bilo podeljenih 132 priznanj z zlato značko ŠCI za uspehe in aktivnost pri delu Obrambnega krožka, komisiji za SLO pri mladinski organizaciji, teritorialni obrambi, odličnim strelcem in odličnim pri predmetu Obramba in zaščiti; za delo v klubu OZN, članom ekipe CZ ŠCI, v dejavnosti Šolskega športnega društva, športnih igrah in atletiki, za uspehe v smučarskih skokih, kolesarstvu, lokostrelstvu, na recitalu Cankarjevih del, tekmovanju materin- . ščine za Cankarjevo nagrado in delovanje v uredniškem odboru šolskega glasila Plus- i minus. V imenu kolegijskega poslovodnega organa Elektromehanike je Franc Orel čestital k uspehom ter istočasno pozval štipendiste Iskre naj se oglasijo v kadrovski službi, uredijo obveznosti in se pogovorijo glede možnosti nadaljnjega šolanja na višjih in visokih šolah. V kulturnoumetniškem prog-amu, ki je sledil so sodelovali učenci z recitacijami in glasbenimi vložki narodnozabavnih, umetnih in ponarodelih pesmi. Drago Papler Priznanja je podelil ravnatelj Franc Lebar, pri 132 podeljenih mu je pomagala Angelca Jaklič Lepo uspele XVI. letne športne igre Iskre v Novi Gorici Spet so v soboto, 28. in v nedeljo, 29. junija športnice in športniki Iskre — bilo jih je precej nad 1.000 — preplavili Novo Gorico in njene športne objekte. Tu so se odvijale že Xi/I. letne športne igre Iskre, ki so na posamezna igišča privabile tudi številne domačine. Kako tudi ne, saj so v večini športnih tekmovanj v okviru iger posamezni dvoboji, še zlasti pa finalna srečanja gledalcem nudila dovolj športnega užitka ob kvalitetnih nastopih Iskrinih športnic in športnikov. V soboto zjutraj se je letošnja ..Iskriada" začela z uspelim doskokom padalcev — Iskrašev Hrasta in Elektrozvez in Godca in Elektromehanike, ki sta skoraj hkrati s svojima pisanima padaloma doskočila na označeno mesto na stadionu. Po intonaciji državne himne je nato zbrane športnike na igrišču pozdravil predsednik KO sindikata Avtoelektrike Drago Novak, ki je športnike pozval, da so z enominutnim molkom počastili spomin na pokojnega predsednika Tita. Športnike so zatem s kratkimi nagovori pozdravili še član KPO SOZD Iskra Pavle Gantar, predsednik KO sindikata Janez Kern in predsednik delavskega sveta SOZD Iskra Jože Čebela, ki je Xt/I. letne športne igre Iskre tudi odprl. Za obširnejše komentarje ob posameznih tekmovanjih žal ni prostora, pač pa splošna ugotovitev, da so bile igre dobro organizirane in so v ugodnih vremenskih pogojih lepo uspele, pač tako, kot smo od dobrih organizatorjev lahko pričakovali. Na tem mestu pa ne moremo mimo kritike. Le-ta se predvsem nanaša na del športnikov iz TOZD Radijski sprejemniki v Sežani, ki so ostali doma, ker pač za udeležbo na igrah niso dobili dnevnic. Kaj takega, zanimivo, ni prišlo na pamet vsej ostali množici športnikov. Druga kritika pa velja prenapetežema iz Široke potrošnje. Eden izmed njiju je fizično obračunaval s sodnikom, s kolegom, prav tako dodobra nacejenim pa sta na zaključni prireditvi vse preveč ponujala svoje junaštvo. Vsekakor taki nastopi nikamor ne sodijo, še najmanj pa ne na sindikalna tekmovanja. Na zaključni prireditvi sta športnike pozdravila Anton Stipanič, predsednik KPO SOZD Iskra in v imenu glavnega direktorja DO Avtoelektrike Zvonko Repič, , najboljšim posameznikom in ekipam v športnih zvrsteh so nato podelili kolajne in priznanja, najboljšim trem ekipam v skupni uvrstitvi pa je predsednik KPO Anton Stipanič izročil pokale. —J. C.— Odbojka se jev Iskri močno in tudi kakovostno razvila. Tudi košarka je vedno bolj priljubljena in kvalitetna. Prebrali smo za vas V zbirki, ki jo skupaj z Marksističnim centrom pri CK ZKS izdaja Cankarjeva založba smo pred nedavnim dobili izbor iz besedil utopičnih socialistov pod naslovom „Utopični socialisti". Besedila je izbrala, uredila in uvodno študijo napisala Neda Brglez. Že Engels je nedvoumno poudaril pomen utopičnih socialistov, ko je zapisal: ..Nemški teoretični socializem ne bo nikdar pozabil, da stoji na ranah Saint— Simona, Fouriera in Ovvena, treh mož, ki spadajo kljub vsemu svojemu fantaziranju in utopizmu med najpomembnejše glave vseh dob in so genialno anticipirali nešteto trditev, katerih pravilnost danes znanstveno dokazujemo." Vendar pa naš izbor utopičnih socialistov ne zajema samo besedilutopičnih socialistov iz prve polovice prejšnjega stoletja, kajti naš izbor je omenjen z letom 1848, to je z nastopom znanstvenega socializma, temveč sega tudi v obdobje renesanse in reformacije, saj se začenja z izborom iz druge knjige ..Utopije" velikega angleškega misleca in filozofe Thomasa Mora. Tudi drugo besedilo našega izbora je znameniti tekst Tommasa Campanelle „Država sonca" iz renesančnih časov, medtem ko naslednja besedila Filippa Buonarottija in Sylvaina Marechala že sodijo v čas razsvetljenstva, francoske revolucije ter nekako pripravljajo pot največjim utopičnim socialistom iz prve polovice minulega stoletja. Zavoljo tega je razumljivo in logično, da sta zadnji dve tretjini našega izbora namenjeni spisom najpomembnejših predstamikcv utopičnega socializma C la udu— Henri de Saint—Simonu, Charlesu Fourieru, Robertu Ovvenu, Etiennu Ca betu in VVilhelmu VVeitlingu. Ob koncu knjige so še prepotrebni dodatki, med njimi teksti klasikov marksizma o utopizmu in utopističnih socialistih in zelo obširne rekreacijske pripombe, ki omogočajo branje in študij teh zanimivih, tudi danes aktualnih besedil, brez katerih bi tudi ne bilo znanstvenega in modernega socializma. Besedila izbora so urejena kronološko in so mimo tega izbrana predvsem glede na pomen in vpliv posameznih teorij programov ali sistemov na nadaljnji razvoj družboslovne misli, zlasti z ozirom na vpliv na Marxa in Engelsa, oziroma glede na pozornost ki sta jo ta dva namenjala posameznim utopičnim socialistom. Izbor upošteva nadalje tudi moč kritičnega razgaljanja obstpječega družbenega stanja pa tudi izvirnost predlaganih rešitev. Ne nazadnje je urednica upoštevala tudi propagandni in programski pomen določenih idej za delavsko gibanje. Prav je tudi, da se je urednica odločila zato, da bi lahko ponudila vsaj delno zaokroženo podobo najbolj vplivnih utopičnih socialistov, za manj avtorjev, da bi le-te lahko tudi obsežneje predstavila v našem izboru. Tako smo torej dobili delo, ki nam bo pomagalo, zlasti tistim, ki se bolj poglobljeno ukvarjajo z znanstvenim socializmom, razumeti marsikaj, kar je zgodovinsko, usodno in filozofsko vplivalo na znanstveni socializem, njegov razvoj in tudi na njegovo uresničite/ v praksi. q. 2. Začelo se je z uspelim skokom Iskrašev - padalcev Branka Hrasta (EZ) in Godca (EM) na stadion. Pokali za najboljše tri ekipe v skupni razvrstitvi REZULTATI: Nogomet: 1.) Avtoelektrika, 21 IEZE, a> IC—ISE—ZORIN, 4.) Avtomatika, 5.) Široka potrošnja, 6.) Elektromehanika, 7.) Zmaj; Odbojka—moški: 1.1 Avtoelektrika, 2) Elektromehanika, 3.) IEZE, 4.) Avtomatika, & IC—ISE—ZORIN, 6.j Elektrozveze; Odbojka — ženske: 1.1 Elektromehanika, 2) IC—ISE—ZORIN; 2) Široka potrošnja, 4.) Avtoelektrika, 5.) Avtomatika, 6.1 Elektrozveze; košara—moški: 1.) Elektromehanika. 2) IC—ISE—ZORIN, 3) Avtomatika 4.) Elektrozveza &) Avtoelektrika, 6. ) Kondenzatorji, 7.) lEZEj košar »-ženske: 1.) Široka potrošnja 2) IEZE, 31 IC—ISE—ZORIN, 4.) Avtoelektrika, 3) Elektromehanika, 6.) Avtomatika Rokomet—moški: 1.) Elektromehanika 21 Široka potrošnja, 2) IC-ISE-ZORIN, 4.) Avtomatika, 2) Kondenzatorji, 6.) IEZE, 7. ) Avtoelektrika; Rokomet-ženske: 1.) IEZE, 2) IC-ISE-ZORIN, 2) Avtoelektrika. 4.) Elektromehanika 5.1 Avtomatika, 6l) Široka potrošnja; Kegljanje —moški ekipno: 1.) Elektromehanika 2653, 2) Avtomatika 2581, 2) IC-ISE-ZORIN 2556, 4) Kondenzatorji 3510, 2) Avtoelektrika 2461, 2) Elektrozveze 2440, 7.) Zmaj 2429, 2) Široka potrošnja 2427, a) IEZE 2316 kegljev kegljanje ženske, ekipno: 1.) Elektromehanika 2411, 2) Avtomatika 2227, 21 Avtoelektrika 2136, 4.) IC-ISE-ZORIN 2072 2) Široka potrošnja 1951, 2) Kondenzatorji 1943. 4.) IC-ISE-ZORIN 2075,2) Široka potrošnja 1961, 2) Kondenzatorji 1943, 7.) Zmaj 1538, 2) IEZE streljanje moški, ekipno: 1.) Avtoelektrika 714, 2) Elektromehanika 690, 2) Avtomatika, 654, 4.) IEZE 629. 2) Zmaj 573, 2) Kondenzatorji 572, 7.) Elektrozveze 561, 2) Široka potrošnja 524. 2) IC-ISE-ZORIN 501. 12- IKM 425 krogov ^Streljanje ženske — ekipno: 1.) Elektromehanika 494, 2) Avtoelektrika 484, 2) Kondenzatorji 459, 4.) Široka potrošnja 444, 2) Avtomatika 393, 2) IC-ISE-ZORIN 322 7.) Zmaj 305 krogov; kegljanje — moški posamično: 1.) Stržaj (ISE) 490, 2) Šemrl (EM) 479, 2) RAZPIS ZPS, Titovi zavodi Litostroj, TOZD Izobraževalni center razpisuje v jesenskem semestru 1980 začetniške in nadaljevalne tečaje iz ANGLEŠKEGA in NEMŠKEGA jezika. Tečaji so v popoldanskem času dvakrat tedensko po najuspešnejši metodi. Prijavite se lahko do 1. septembra v izobraževalnem centru, soba 50, informacije pa dobite po telefonu na številki 474. Ker je število mest omejeno, pohitite s prijavami Kramar (IEZE) 462 4.) Zalokar (EM) 467. 2) Jamšek (AV) 464, 2) Šimec (Kondenzatorji) 451, 7.) Biloderič 2) Penko (oba AV) 450 in 449, 9) Pečar (EM) 448. 10.) Juvančič (ŠP) 444, 11.) Lavrič,