Uto XLVI - št.97 - CENA 70 SIT
GLAS
Kranj, torek, 14. decembra 1993
Hiše Jelovice za šole v Bosni
Škofja Loka, 13. decembra - V škofjeloški Jelovici so minulo nedeljo na tovornjake s hrvaško registracijo naložili montažne elemente za tri šole, ki jih bodo po naročilu UNESCA postavili v Bosni in Hercegovini. Posel se bo nadaljeval prihodnje leto, ko bodo dobavljali po eno šolo na dva meseca.
Z UNESCOM so pogodbo podpisali septembra letos, po treh mesecih je v Bosno in Hercegovino odpeljal prvi konvoj trinajstih tovornjakov, naloženih z montažnimi elementi za postavitev treh Sol. Tovornjake so naložili med vikendom, danes zjutraj so krenili na carino in nato odpeljali proti Splitu in naprej
proti Mostarju, saj bodo prve tri šole postavili za hrvaške otroke v Hercegovini, natančneje v krajih Grude, Neve-sinje, Buzim in Kolesija. Ob podpisu pogodbe so računali, da bo prva pošiljka namenjena Veliki Kladuši, vendar je zaradi tamkajšnjih bojev prišlo do spremembe. Ker so se vse tri sprte strani v BiH dogovorile,
da ne bodo ovirale postavitve šol, ki so namenjene otrokom vsem treh stani, na poti ne pričakujejo težav. Konvoj spremlja Leon Davičo iz kabineta predsednika UNESCA iz Pariza.
V Jelovici so objekte pripravili za postavitev na ključ, UNESCO se ie obvezal, da bodo lokalne oblasti poskrbele
Bil-
Škofjeloška Jelovica je v BiH poslala prve tri montažne objekte, v katerih bodo osnovne Sole, postavili jih bodo na ključ.
za izdelavo temeljev, objekte pa bodo postavili s pomočjo inštruktorjev Jelovice. Prva pošiljka je vredna 1 milijon mark, posel pa se bo nadaljeval prihodnje leto, ko bo Jelovica dobavljala po eno šolo na dva meseca, je povedal Anton Triler, direktor SPE Montažni objekti. Opremo za štirirazredne osnovne šole, ki imajo po 400 površinskih metrov tlorisa je izdelalo podjetje Oprema iz Kočevja, odposlali so jo hkrati z montažnimi objekti Jelovice. V prihodnje bo Jelovica v sodelovanju s kooperanti poskrbela tudi za opremo šol.
Za Jelovico je to eden izmed poslov, ki je pomemben predvsem zato, ker se tako
Smovno odpira trg Bosne in ercegovine, ki je bil nekdaj zelo pomemben, Jelovica je tam pustila precej premoženja. Na ta trg se vračamo kot prva slovenska gradbena firma, pričakujemo, da bo to predstavljalo prednost pri novih poslih, je dejal direktor Jelovice Stojan Žibert. Maketa montažne šole z napisom Jelovica se nahaja v pisarni generalnega sekretarja UNESCA v Parizu, morda bo tudi to prispevalo k sklenitvi novih poslov. • M.V.
Blejska konferenca o Sloveniji v evropskih integracijah
Sočasno politično, gospodarsko in vojaško vključevanje
Slovenija nima razlogov za hitenje v Evropsko unijo, saj ji postopnost ustreza, pomemben korak pa bo Pridruženo članstvo konec leta 1995 ali v začetku leta 1996. Seveda pa ne želi v nedogled čakati v čakalnici, da bi bili tudi njeni morebitni sopotniki zreli za sprejem.
Bled, 12. decembra - Kot so na blejski konferenci o strategiji vključevanja Slovenije v evropske integracijske tokove, organizirala sta jo Društvo Ivan Cankar iz Ljubljane in bonnska fondacija Friedrich Ebert Stiftung, povedali predstavniki Ev-
ropske komisije iz Bruslja in fondacije, je imela Slovenija še srečo, da ni več v paketu z novimi državami na območju bivše Jugoslavije, ki naj bi jih sprejeli v evropske integracije. Tako je bilo pred izbruhom bosanske vojne predvideno. Seveda pa
STRATEGIJA VKLJUČEVANJA SIOVINUI V EVROPSKI INTEGRACIJSKE TOKOVE
t «. • J 2. t)*i*mb«t im
r
Slovenija zavrača težnje, sedaj so sicer blažje, da bi jo stlačili v neki paket ah kategorijo, posebno v tistega, na katerem piše ime neke nove Jugoslavije. Slovenijo je treba obravnavati kot posamični primer in ocenjevati njeno zrelost za sprejem pod dežnik Evropske unije in njenih gospodarskih in vojaških organizacij. Politično so z vključitvijo v Svet Evrope in KEVS prvi koraki storjeni, gospodarsko s pogajanji o pridruženem članstvu v uniji (polnopravno Članstvo bo realno konec tisočletja), vojaško pa s podpisom sporazuma o partnerstvu za mir. Slovenija ima določene prednosti pred drugimi državami, vendar se tudi sama Evropska unija preureja za prihodnja desetletja ter boji primata množice majhnih novih držav nad velikimi in močnimi članicami. Včlanjevanje prinaša v vsaki državi nasprotovanja in probleme, koliko suverenosti bo treba oddati na višjo raven, prav tako pa tudi javnosti ni modro zavajati z nerealnimi obljubami o hitrem članstvu. Za Slovenijo je usklajeno in sočasno politično, gospodarsko in vojaško vključevanje v Evropo realnost. Več na 2. strani. • J. Košnjek, slika J. Pelko
Forum direktorjev Iskrinih podjetij
Ponovno sestavljanje velike Iskre
DrŽava namerava svoje deleže v 12 Iskrinih podjetjih v vrednosti 676 milijonov tolarjev zamenjati za delnice holdinga.
Kranj, 13. decembra - Iskra holding, dd., je petek, 10. decembra, pripravila direktorski forum, na katerega so bili povabljeni direktorji vseh Iskrinih podjetij, beseda pa je tekla o nedavnih sklepih vlade m glede na lastninsko preoblikovanje o bodoči organiziranosti sistema Iskre.
Direktorskega foruma sta se udeležila minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar in državni
sekretar za industrijo Ivo Banič, zanimivo pa je, da so bili povabljeni direktorji vseh Iskrinih podjetij. Tudi tistih, kjer so že jasno povedali, da se ne nameravajo vključiti v koncem (denimo Iskra Števci) ali tistih, ki so je povsem odšla na svoje (denimo Domel Železniki). V holdingu torej se niso povsem opustili upanja, da se bodo vsa podjtja vključila v ponovno sestavljanje Iskre v obliki koncema. (Vec na 7. strani) • M. V.
Gorenjska *7 Banka
* W d.d. Kranj
VARNOST ZA ZAUPANJE
TEMELJNI KAMEN ZA CERKEV SV. MODESTA - V nedeljo, dve leti po ustanovitvi nove župnije sv. Modesta na Zlatem polju v Kranju in blagoslovitvi gradbišča, je ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar na Zlatem polju blagoslovil temeljni kamen župnijske cerkve sv. Modesta. Župniji Zlato polje ga je daroval župnik pri Gospe Sveti, kjer le sv. Moaest oznanjal krščanstvo in dal Zgraditi prvo cerkev za Slovence, ko so bili samostojna kneževina - država. Cerkev na Zlatem polju je sredi avgusta začel graditi SGP Gradbinec Kranj, na nedeljski sveti maši tn blagoslovitvi temeljnega kamna pa so podpisali tudi temeljno listino. Poleg predstavnikov občine in cerkvenih dostojanstvenikov so se slovesnosti udeležili tudi števtlnt verniki Iz župnije sv. Modesta na Zlatem polju. - A. Ž.
INVENTURA KULTURE OB KURNIKO VIII NAGRADAH -Zveza kulturnih organizacij v Tržiču je petkovo podelitev letošnjih Kumikovih priznanj izkoristila za predstavitev najuspešnejših skupin iz občine. Bogat program so pripravili plesalci, pevci, mladi igralci in godbeniki. Med njuni je Se posebej navdušilo občinstvo 20 mladih plesalcev folklorne skupine Karavanke z uspešno izvedbo tržiškega plesa Šuštarji. Mentor te skupine ie Bojan Knific, ki je prejel najvišje priznanje. Več o prireditvi in nagrajencih na 6. strani! • S. Saje - Foto: Janez Pelko
Več kot 80 ovadb
Kranj, 13. decembra - Ministrstvo za notranje zadeve je doslej zaradi nepravilnega lastninjenja podjetij vložilo ie več kot 80 ovadb, že pred časom pa je predlagalo revizijo za 125 podjetij.
Služba družbenega knjigovodstva ie doslej na podlagi revizijskih poročil podala že 14 ovadb, v 24 primerih gre za sum kaznivega dejanja, prijavili pa so 21 oseb. Po rednih inšpekcijskih pregledih pa je SDK podala 24 ovadb, v 42 primerih gre za sum kaznivega dejanja, prijavili pa so 49 oseb. Oktobra m novembra pa je bilo sproženih še 28 civilnih zadev, ki so zdaj v fazi glavne obravnave. • M. V.
rs
SLOVENIJA IN SVET linusi in plusi evropske politike
ko na obrambnem kot na gospodarskem | odročju ima Slovenija pri vključevanju v evropske institucije minuse in plusc, vendar je končni cilj, članstvo v Evropski uniji in obrambni zvezi, kakršnakoli takrat bo, uresničljiv, menita obrambni minister Janez Janša in državna sekretarka v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Vojka Ravbar.
Vojka Ravbar, državna sekretarka, zadolžena za zunanjo trgovino, je prepričana, da so državi Sloveniji uspeli prvi in zelo pomembni koraki pri sodelovanju in nato vključevanju v evropsko gospodarsko organizacijo. Nekaj pomembnih meril že izpolnjujemo. Tako je proračunski primanjkljaj manjši od treh odstotkov, postopoma sproščamo trgovino, večji del jo je usmerjene k drŽavam Evropske unije (tako se je donedavna imenovala Evropska gospodarska skupnost - op.p.) in vlečemo poteze, ki kažejo, da smo resni kandidati za združbo teh držav. Naši minusi pa so predrag denar (naše obrestne mere še presegajo 10 odstotkov), previsoka inflacija, ki bo pri nas letos med 20 in 25 odstotki, unija pa priznava letno stopnjo štirih odstotkov, in nestabilnost nacionalne valute, ki mora biti trdna najmanj dve leti zapored. Za Evropo previsoka je tudi brezposelnost. Od predstavnikov Evropske unije pa je slišati očitke, da zaostajamo pri prestrukturiranju gospodarstva in sta nas Češka in Poljska že prehiteli.
Naši potujejo
Naši politiki so zunanjepolitično dejavni. Predsednik Milan Kučan se je vrnil iz Albanije in se sestal tudi s predsednikom italijanske dežele Furlanije in Julijske Krajine. Zunanji minister Lojze Peterle odhaja v Španijo, državni sekretar Ignac Golob v Bruselj na pogovore z državnimi sekretarji držav članic Evropske unije, predsednik vlade dr. Janez Drnovšek pa bo jutri na Dunaju, v petek pa ga bo v Vatikanu sprejel papež. Parlamentarec Zoran Thaler je v soboto odšel na sejo interparlamentarne unije v Ženevo, minister dr. Maks Tajnikar pa je včeraj odšel z delegacijo v Budimpešto.
Obrambni minister Janez Janša vidi veliko pozitivnega v letošnji odločitvi državnega zbora za postopno približevanje zahodnoevropski vojaški zvezi in v dejstvu, da so nam odprli vrata v vrhu Nata, v severnoatlantskem svetu za sodelovanje in v parlamentarni skupščini zahodnoevropske unije. V soboto je na Bledu prednost Slovenije pri vključevanju v sistem kolektivne evropske varnosti strnil v tn točke. Slovenija ni bila nikoh del Varšavskega sporazuma, na katerega članice je ruski predsednik Jelcin izrekel embargo na vključevanje v Nato, čeprav ga je sprva podpiral. Slovenija je mejaš s članico te zveze, Italijo, in bi tako območje Nata še naprej ostalo celovito, brez lis. Naša država gradi nov koncept obrambe in pri tem že upošteva standarde Nata. Graditi na novo je bolje kot nekaj spreminjati ali se prilagajati, saj sta bila stara obrambna sistema nekompatibilna ter hudo različna. Čez leta Nato zanesljivo ne bo takšen, kot je sedaj in po tem, kar mi vemo, je dejal minister, je podpis partnerstva za mir, ki ga je Nato ponudil srednjeevropskim in vzhodnoevropskim državam v podpis (to naj bi bilo januarja prihodnje leto) edina realna pot za sprejem v obrambno zvezo. Do takrat pa mora graditi svojo obrambo in jo dopolnjevati do meje, ki je potrebna za sprejem v takšno zvezo. Interes Slovenije pa je hkratno politično, gospodarsko in obrambno približevanje Evropi. Ta proces teče sedaj v Sloveniji dokaj usklajeno. Kakšna pa natančno bo obrambna zveza v Evropi, pa danes natačno ne vedo niti tisti, ki oblikujejo evropsko in svetovno obrambno politiko. Veliko oči je sicer uprtih v Nato, vendar bi bilo samo mehanično, prostorsko širjenje zveze neučinkovito. Dobili bi neko novo svetovno organizacijo brez prave koristi in cilja. * J. Košnjek
I Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA
V petek spet seja državnega zbora
Lokalna samouprava pred tretjo oviro
Ljubljana, 14. decembra - Danes, tri dni pred petkovo sejo državnega zbora, je težko napovedati, ali bo zakonodaja o novi lokalni samoupravi sprejeta ah ne. Če ne bo, se bo "lokalni" prepir s širšimi razsežnostmi prenesel v naslednje leto. Lokalna samouprava je namreč ključni del notranje organizacije države. Razen tega bo zbor obravnaval nacionalno varnost, delovna razmerja, plačevanje državnega dolga pokojninskemu zavodu, dohodnino po novem, železnice, zakon o refendumu in ljudski iniciativi ter zakon, ki naj bi bivšim agrarnim skupnostim vrnil premoženje.
Danes so bo skupina poslancev, ki jo vodi demokrat Tone Peršak, ponovno sestala in skušala zbližati stališča o lokalni samoupravi in ustavnem zakonu, ki je povezan s preoblikovanjem lokalne samouparave. Možne rešitve so sedaj tri. Po prvi, ki jo zagovarjajo Slovenski krščanski demokrati, Slovenska ljudska stranka in socialdemokrati, pogojno pa tudi samostojna poslanska skupina, naj bi podaljšali mandat sedanjim občinskim skupščinam do Konca prihodnjega leta oziroma najdlje do aprila leta 1995. Skupščine naj bi delovale enodomno in izpeljale reformo lokalne samouprave. Za drugo možnost so Združena lista, Liberalni demokrati, Demokrati in Zeleni - ekološkosocialna stranka, pogojno pa tudi Samostojna poslanska skupina, naj bi aprila prihodnje leto izvedli volitve v sedanjih občinah in dobili nove občinske svete, ki naj bi izpeljali lokalno samoupravo. Tretja možnost je mešanica obeh, vendar pretiranega navdušenja zanjo ni na nobeni strani. • J. K.
Kakšne so možnosti Slovenije za politično, gospodarsko in obrambno integracijo v Evropo
Konec tisočletja v Evropski uniji
Spomladi je bil podpisan sporazum o sodelovanju z Evropsko unijo, sedaj pa se začenjajo pogajanja o pridruženem članstvu. Tudi po oceni Bruslja bi lahko konec leta 1995 ali v začetku leta 1996 ratificirali sporazum o pridruženem članstvu, polnopravno članstvo v Evropski uniji (nekdanji Evropski skupnosti) pa je realno konec tega tisočletja.
Bled, 12. decembra - V
nedeljo se je na Bledu končala dvodnevna mednarodna konferenca o strategiji vključevanja Slovenije v evropske integracijske tokove. Organizirala sta io Društvo Ivan Cankar iz Ljubljane, ki gradi svoje delovanje in socialdemokratski in humanistični misli Ivana Cankarja, in bonnska fondacija Friedrich Ebert Stiftung, udeleženci pa so prišli iz Avstrije, Nemčije, Madžarske, Češke in Slovenije. Ob množici izrečenih pogledov na vključevanje Slovenije v Evropsko unijo, od optimističnih do pesimističnih, je odnos sedanjih članic Evropske unije do novih članic dokaj neposredno in odkrito razložil član evropske komisije iz Bruslja Paul Loeser, doma iz Nemčije. Že vključevanje sedanjih članic Efte v
Evropsko unijo bo dolgotrajen proces, čakanje nekdanjih socialističnih drŽav pa bo nedvomno še daljše. Unija ima sedaj dosti opraviti sama s seboj, da se bo notranje uredila in prilagodila novim razmeram v Evropi in vzpostavila odnose, ki bodo držah vsaj nekaj desetletij. Svetoval je oblikovanje regionalnih korporacij držav (Sloveniji je svetoval Višegrajs-ko skupino, v kateri so Češka, Slovaška, Madžarska in Poljska), ki naj bi čakale na odločitve unije. Predvsem pa je bila pomenljiva njegova ugotovitev, da Evropska unija ne bo vključevala tistih, ki tega ne želijo in ki bi v unijo prinesli nove konflikte. Slovenija je po njegovem najmanj toliko zrela za sprejem kot članice višegrajske skupine, zato naj sprejme in uveljavi takšna notranja pravi-
Na Bledu so povedali:
Dr. Janko Prunk" Sintagma, da smo Slovenci razdvojeni med Evropo in balkanom, je driala 75 let, ko smo bili v Jugoslavijah. Sicer pa je bila Slovenija vedno v Evropi. Računati pa je treba, da zdruiena Nemčija ne bo več dajala take podpore Sloveniji, kot jo je med osamosvajanjem, zato se ne kale vezati samo nanjo, ampak tudi na Italijo in driave srednjeevropske pobude."
Dr. Ljubo Stre"Italija razpada pred našimi očmi, na kar moramo biti zelo pozorni. Lahko se ponovi spopad med levico in desnico iz 20. let tega stoletja, ki je pripeljal na oblast fašizem. V združeni Nemčiji so v bivši Vzhodni Nemčiji spet dobili bivši komunisti Švicarji se otresajo vplivov od zunaj in so ie v 60 letih spoznali problem priseljevanja tujcev. Rusija je najprej kazala znake prilagajanja Evropi in željo po vključitvi celotnega vzhoda v evropsko obrambno zvezo, sedaj pa oživlja ruski nacionalizem in nacionalni interes, ki se izraža tudi v stališču Jelcina zoper vključevanje držav bivšega varšavskega pakta v Nato. Rusija zna ostati zunaj kot protiutež Natu."
Dr. Anton Žabkan"Bojna polja so zamenjale krize, sovralnke pa Evropa še ni povsem identificirala. Na svetu je 39 kriznih žarišč in za njihovo gašenje se Evropa vojaško organizira. 14. januarja bo podpisovanje sporazuma Partnerstvo za mir. Vsaka država ga bo lahko podpisala na osnovi lastnega interesa in sposobnosti Kdor ne bo sodeloval, ne bo imel možnosti za vključitev v evropsko obrambno zvezo."
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je proti temu, da bi nas potisnili v neko čakalnico za Evropo, kjer bi čakali, da bi nas drugi dohiteli, alicelo v čakalnico, iz katere bi nas vlak odpeljal v neko novo jugoslovansko tvorbo.
Dr. Michael Dauderstaed iz bonnske fondacije: Manj je razvita država, manj je interesa zanjo.
la in standarde, ki bodo po meri unije. Na pomoč kateregakoli "velikega brata" ni modro računati, prav tako pa ni pošteno in politično modro doma sejati lažne obljube o hitrem spreje-
mu v Evropsko unijo. Le - ta bo dobro premislila, kakšna bo, Če bo v njej 20 ali 30 članic i« kakšni bodo instrumenti, d* množica manjših držav ne bo preglasovala štirih velikih. Manjše države so že sedaj v večini.
Paul Loeser nam je predlaga* čakanje in trdo delo doma, da bomo takrat, ko bo napočil čas, zreli za unijo. Slovenski zunanji minister Lojze Peterle, ki je bu eden od uvodničarjev na konferenci, dejal, da Slovenija niti ne namerava prehitevati s prejemom v Evropsko unijo, saj nam dosedanji sporazumi i0 status pridružene članice kar ustreza. Zavedati pa se je treba, da pa konkretno včlanje-vanje prinaša probleme in odpore v državah. Primeri so Velika Britanija, Danska in sosednja Avstrija, kjer sozopef članstvo veliki odpori. Minister Peterle je povedal, da so za integracije potrebni suveren' subjekti in ta pogoj je Slovenija s svojo samostojnostjo in državnostjo izpolnila. Tok evropskih integracij do leta 2000 je Še nedorečen, zato se bo Slovenija približevala tako Evropski uniji kot gradila na regionalnih in drugih povezavah proti vzhodu in proti severu, do jugovzhoda pa bo naše sodelovanje pragmatično, brez misli na oživljanje starih institucionalnih povezav. Slovenija bo dejavna in ni razlogov za pesimizem. Ne mislimo pa čakati v neki čakalnici, da se regija formira in čaka, da pride vlak za naprej. V vmesnem obdobju čakanja se bomo pripravljali in dokazovali svojo zrelost, tudi z včlanitvijo v Efto, ki dela usklajeno z Evropsko unijo. Predvsem pa Slovenija želi, da Evropska unija glede možnih novih članic ne govori o kategorijah ampak o posameznih primerih-Kategorije države bivše Jugoslavije smo se uspešno otresli in nas že omenjajo samostojno kot državo Slovenijo. • J. Košnjek* slika J. Pelko
Rekli so
Matjaž Gcrlanc, tajnik Na-cionalsocialne zveze Slove-nije:"Ogorčeni smo sprejeli vest, da bodo člani LDS s pomočjo proračunskega denarja in s popusti za objavo TV reklam zganjali medijski pogrom zoper nacionaliste, seveda na perfiden način. Gospodje v LDS, ki se ima za intelektualno stranko, enačijo pojme nacionalizem, šovinizem, rasizem, hkrati pa pozabljajo, da v Sloveniji ni ekstremnih slovenskih organizacij, saj doslej še nobena ni uporabljala nezakonitih sredstev. Nasprotno. Delujemo skladno z zakonom."
Brane Eržen, poslanec Samostojne poslanske sku-pine:"Ne morem se strinjati z nekaterimi mojimi kolegi poslanci, ki so se zadovoljili že s Poljšakovim predlogom za podržavljenje igralnic. Delo na tem področju še zdaleč ni končano. Zato bi ob duhoviti pripombi kolege Iva Hvalice o kuri, ki nese zlata jajca (igralnice) in zaprtju le-te v kurnik (podržavljenje) dodal še tole. Kura res nese zlata jajca, vendar je vprašanje, za koga. Res smo jo zaprli v kurnik, vendar
ima ta kurnik rahlo konstrukcijsko napako. Ima namreč 11 vrat. Na samo enih piše vhod, na vseh ostalih pa izhod. Kura nam lahko pobegne ob velikodušni pomoči tistih poslancev, ki so sicer po pomoti glasovali za Poljšakov predlog."
Dr. Ciril Ribičič, poslanec Združene liste socialnih demok-ratovV'Po sedanji ustavni ureditvi so poslanci bolje zavarovani, kot so bili pred desetletji, varuh človekovih pravic, ki bi tako zaščito nujno potreboval, pa bo zavarovan precej slabše od poslancev. In še nekaj je jasno: v svetu resnično omejujejo imuniteto nosilcev izvršne oblasti, širijo pa varovanje drugih, na primer odvetnikov, novinarjev, zdravnikov, duhovnikov in seveda varuha človekovih pravic. In pred kom je treba varovati ombuds-mana. Pred izvršno (in sodno) oblastjo in tistimi, ki imajo močan vpliv na oblast. Zakaj so mnogi poslanci državnega zbora glasovali zoper imuniteto varuha človekovih pravic. Zaradi ustavnih omejitev? Komajda verjetno. Zato, ker težko priznavajo del lastnih privilegijev nosilcem drugih, občutljivejših funkcij, in morda zato, ker se bojijo, da bi bil varuh z levice. Ni izključeno." • Zbral J. Košnjek
■		IZREDNI POPUSTI V DECEMBRU ZA KUHINJE.
KOCKO TRGOVINA S POHIŠTVOM Sp.'Besnlca 81		POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI IN SEDEŽNE GARNITURE Pokličite ^064/403-871
Vaša hišna številka in Gorenjski glas
VSAK TEDEN ENA SREČNA DRUŽINA VEČ
Tudi v današnjem Gorenjskem glasu sta na različnih straneh objavljena dva podatka: ime ulice in naselja (ali zgolj naselja, če v njem ni uličnega sistema) + številka. Oba podatka skupaj pomenita hišno številko, kamor Gorenjski glas prinaša srečo v vrednosti 20.000 tolarjev.Prejme jo družina, ki stanuje na srečnem naslovu - v primeru, da je srečna hišna številka naslov, na katerem stanuje več družin, pa seveda odloča hitrost: "Kdor prvi pride, prvi melje." Tisti torej, ki prvi najde svojo hišno številko po pogojih te nagradne igre in prvi pokliče v naše uredništvo, prejme nagrado.
Skrajni rok za Vaš obisk ali telefonski klic v naše uredništvo je jutri (sreda) do 14. ure. Naš telefon je še vedno: 211-860 alt 211-83S.Srečna hišna številka je v dveh delih objavljena tako, da je ne bo težko najti - za vsak primer pa najprej poglejte na srednje strani v občinsko prilogo. O tem, kako je akcija potekala v tem tednu, bomo v sliki in besedi zapisali v petkovi številki.
Sreča na Vašem naslovu?
PODrVICI^I       ¥  A C Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko
Vir KJIv m?jl^i J »J JTvl vr ju/V»J Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedei, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik.
.  ,..... „ Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Itak: Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, LjubljanJ
Ustanovitelj in izdajatelj: / UredniJtvo: Zoisova 1, Kranj, telefon: 211-860,211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleiweisova 16, Kranj, telefon: 218-463, telefaks: (064)213-366 / Mali oglasi: telefon: 217-960
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20
KRANJ odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 70,00 SIT.
zapleti z nepooblaščenim nadzorom KS v občini Škofja Loka
So v KS Trata res praljudje?
Razen proračunske kontrole, občina nima pristojnosti za nadziranje dela krajevnih skupnostih. Kaj pomeni javnost dela KS?
$koQa Loka, 13. decembra - Dogodek, ko so v krajevni skupnosti "»ta postavili pred vrata člana občinskega izvršnega sveta zadolženega za delo krajevnih skupnosti, ie sprožil vprašanje Pristojnosti občinskih organov za nadzor dela v KS. V izvršnem 8yetu so odnos do neke mere razčistili, na predsedstvu občinske skupščine pa ocenili, da nastopanje člana izvršnega sveta ni Primemo.
Inž. Franc Rupar, član izvrš-jtega sveta odgovoren za delo kajevnih skupnosti, je na zadnji Seji škofjeloške občinske vlade Po treh neuspešnih poskusih na Prejšnjih sejah le prišel pod fazno na vrsto s svojim poročilom o obiskih (doslej šestih) KS, *i jih je izvajal v zadnjem času, m so dvignili kar nekaj prahu, zatrdil je, da so bili obiski Pamenjeni izključno pogovoru, brnenj a vi mnenj, informacij o delu in problemih, s katerimi se 'rečujejo KS, kar vse da naj bi Prispevalo njegovemu delovanju v izvršnem svetu in s tem boljši Usklajenosti med občinsko vlado >o KS. Obiske mu je predlagal in £a pooblastil zanje predsednik izvršnega sveta, v večini pa so "ili v KS tega veseli, saj so dobili Priložnost za to, da opozorijo na
probleme, ki so najbolj pereči in jim sami niso kos. Tako so npr. v KS Kamnitnik nekoliko skeptični do škofjeloške plinifikacije, saj se boje, da bo plin cenovno primeren energetski vir (za 3 odstotke cenejši od ekstra lahkega kurilnega olja), le dokler bo priključevanje potekalo, nato pa se bo ponovil primer ljubljanskih Murgelj, kjer je to gorivo izredno drago. Predlagali so, da se preko občinske skupščine predlaga državnemu zboru plin kot najprimernejši energetski vir (predvsem iz ekoloških razlogov), temu pa naj bi bila prila-
fojena tudi cenovna politika, odobno je tudi z varstvom pred poplavami na območju ob Sorski cesti, kjer se prebivalci čutijo ogrožene, na to opozarjajo, premakne pa se ničesar.
Izvršni svet je pobudi sprejel.
Manj soglasja pa je bilo ob ugotovitvi inž. Ruparja, da KS Kamnitnik ne dela legalno, saj se svet te KS že dolgo ni sestal, to pa pomeni, da je bilo poslovanje (tudi finančno) brez pristojnih sklepov. Inž. Rupar je šel namreč tako daleč, da je pregledoval finančno dokumentacijo, ob čemer so nekateri člani vprašali, ali je za to pristojen. Vprašanje se je zaostrilo zlasti ob oznaki inž. Ruparja, da so ga v KS Trata, kjer mu niso dovolili vpogleda v dokumentacijo, odpravili (postavili pred vrata) kot praljudje. Večina je namreč menda, da so lahko taki obiski v KS zelo dobrodošli, v nobenem primeru in v nobenem smislu pa ne morejo biti s funkcijo nadzora. Krajevna samouprava namreč ni podrejena občini razen odgovornosti za namensko porabo sredstev iz proračuna, ki pa jo lahko izvaja le proračunska kontrola usposobljenih in posebej pooblasče-nih ljudi. Tudi poskus predsednika IS, da ravnanje
inž. Ruparja opraviči z javnostjo dela KS, je bil odločno zavrnjen, saj bi po tem načelu lahko vsak brskal po občinskih financah, ki so prav tako javne. Drugo vprašanje: ali lahko v KS podaljšujejo mandate in kako, je ostalo brez odgovora, zato je bilo sklenjeno, da se do prihodnje seje pridobi pravno tolmačenje. Na prihodnji seji naj bi se tudi odločali o tem, ali se izvrši proračunska kontrola v vseh KS.
V torek zvečer pa je o isti temi, na prošnjo KS Trata, o tem razpravljalo tudi predsedstvo občinske skupščine, brez ambicij, da bi bili razsodnik, pač pa le z namenom, da se aktualne zadeve razčistijo. Tudi tu ravnanje inž. Ruparja ni bilo podprto, saj skupaj s predsednikom izvršnega sveta nista uspe-la prepričati članov predsedstva, da je to del nalog oz. funkcije, ki jo opravlja. Od že znanih očitkih o opozicional-ni drži predsedstva do izvršnega sveta na eni strani in opozorilih, da vse skupaj spominja na politiko iz preteklih časov do drugače mislečih na drugi strani, je bila sprejeta ocena, da tako ravnanjezagotovo ne prispeva k boljšim odnosom občine do nekaterih KS. Take odnose pa bi pred bližnjo delitvijo na nove majhne občine (in morebitnim dogovornim povezovanjem^ zagotovo potrebovali. •
Programske zasnove za nove pozidave v Bistrici
Prebivalci niso proti nakupovalnemu centru
Dve stranki zahtevata ureditev lastninskih odnosov stanovalcev z graditeljema naselja.
Tržič, 14. decembra - Če bi obveljal Ugovor Demokratske stranke in Zelenih, 'bori tržiške občinske skupščine ne bi 'prejeli programskih zasnov za zazidalni načrt "Nakupovalni center Bistrica" na seji Prejšnji teden. Obe stranki opozarjata, da i* kranjski Gradbinec le fiktivno lastnik *emljišča, kjer bi želel graditi ta center. Kot "gotavljata, bi morala oba graditelja prepisati garaže, stanovanja in zemljišče na "»ena kupcev oziroma novih lastnikov.
S programskimi zasnovami, ki jih je 'Prejel tržiški izvršni svet že 26. oktobra 'etos, je predvidena pozidava treh objektov °b stavbah naselja B4 v Bistrici pri Tržiču.
Prvi objekt je namenjen garažam in lokalom, drugi tržni dejavnosti, tretji pa večjim nakupovalnim enotam. Sami zamisli
Krebivalci ne nasprotujejo, je ugotovila lojca Basaj-Kos iz oddelka za prostor in okolje na osnovi pripomb z nedavne javne razprave o osnutku prostorsko ureditvenih pogojev za občino Tržič. Zahtevajo pa enako dostopnost do blokov, kot jo imajo sedaj, ureditev otroškega igrišča in postavitev skupne kotlovnice na plin. Kot je pojasnil delegat KS Bistrica, pa stanovalci blokov od številke 13 do 21 ne želijo dodatnih obremenitev prostora. Prav tako kot omenjeni stranki jih zanima, ali je
možna pozidava že davno prodanega zemljišča v okviru višje cene stanovanj.
Po ugotovitvi, da gre le za programske zasnove, ki bodo omogočile izdelavo zazidalnega načrta, so obravnavani dokument sprejeli. Še prej pa je razprava začrtala zahtevo, da investitor uredi lastninske odnose glede stanovanj oziroma zemljišča. Sprejeti mora tudi zahteve stanovalcev z javne razprave, občina pa bo od njega zahtevala plačilo 151 tisoč DEM v tolarjih za naložbe v infrastrukturo na tem območju. Seveda bo šla tudi izdelava zazidalnega načrta za nakupovalni center na njegov račun. • Stojan Saje
V novi Drulovki Se veliko nerazčiščenega
Garaže naj bi še enkrat plačali?
Kranj, 14. decembra - Kako zelo so projektanti blokovno-individualne stanovanjske gradnje v novem naselju Drulovke zgrešili slovensko "dušo", U Ji je nadvse hiša z ograjenim .kosom vrta, je dobrih pet let po začetku gradnje povsem na dlani. Medtem ko so bloki zasnovani in grajeni - zlasti v primerjavi z džunglo na Planini -Izredno lepo in humano, pa se je pri individualnem delu naselja Pokazala vrsta napak. Nanje so prejšnji teden opozorili tudi stanovalci iz Grintovške in Storžiška ulice na sestanku z zastopniki sklada stavbnih zemljišč in Arhitektnega biroja. Nanj, žal, ni bil Povabljen direktor stanovanjske zadruge.
Prav z zadrugo, ki je pred dobrim  bil majhen, na sestanku prejšnji
Mesecem začela prenašati last uiStvo hiš na graditelje, je nam-]£Č ostalo marsikaj neraščiš-r*nega. Predvsem se stanovalci j* obeh ulic sprašujejo, kam je šel denar za garaže (zaklonišča), ki s° ga morali plačati hkrati z računom za zemljišča in komunalno ureditev parcel. Znesek ni
teden pa so presenečeni slišali, da sta obe zaklonišči last "blokar-jev". Parkiranje avtomobilov je v novem naselju na sploh problematično. Garaži - ne glede na to, kdo jih je plačal - ne zadoščata za vse, individualne hiše so projektirane brez garaž, parkiranje je mogoče le ob glavni cesti skozi
naselje. Ta parkirišča pa ostajajo boljalimanj prazna, saj se je Že večkrat zgodilo, da so bili tam
Ruščeni avtomobili popraskani, fekateri graditelji so si "samovoljno" uredili garaže v lastnih hišah, drugi parkirajo po zelenicah pred hišami, sicer pa je promet po ulicah prepovedan.
Rešitev za garažiranje so v ponedeljek stanovalcem ponudili
n' :ktanti iz Arhitektnega biro-ogdan Ankerst je povedal, da še sklad štabnih zemljišč želi znebiti dela funkcionalnih površin okrog hiš, ki so si jih stanovalci že "uzurpirali" (bojda kar 3,5 hektara) za parkirišča in vrtove. Sklad bi bil pripravljen stanovalcem prodati pet metrov zemlje v
podaljšku njihovih parcel (več ne, ker bi potem lahko vznikale nove gradnje, smeli pa bi urejati tudi
Sireostanek funkcionalnih povr-in), za ta denar pa bi stanovalcem novega naselja zgradili dve zaprti garaži z okrog 170 parkirnimi mesti. Denarja zanju seveda tudi sklad nima, dobil naj bi ga od prodanih pasov zemljišč.
Bodo projekt, ki naj bi bil osnova za spremembo zazidalne-
{;& načrta, novi naseljenci v Dru-ovki sprejeli ali ne, po sestanku ni bilo povsem jasno. Še najbolj resničen je njihov občutek, da jih zdaj že drugič (prvič stanovanjska zadruga) nekdo hoče naplahtati; zakaj naj bi garaže še enkrat plačevali/ Vseh teh problemov namreč ne bi bilo, ce bi bilo naselje projektirano po duši Slovencev; površine razparcelirane in na njih zgrajene samostojne hiše z vrtovi. Tako pa so hiše (kombinacija vrstnih in dvojčkov) nagnetene v gruče, okrog njih pa je v obilju neurejenih "zelenic . H. J.
Petrol ponudil občini Škofja Loka dogovor
Črpalka le do preureditve križišča
Bo v sporu okoli črpalke V Škofji Loki le zmagal razum?
Škofi. Loka, 13. decembra • Na dan, ko je Gorenjska urbanistična inšpekcija izdala odločbo o tem, da je potrebno uskladiti obnovo bencinskega servisa v škofji Loki s pogoji lokacijskega dovoljenja hi odločbo o priglasitvi obnovitvenih del, je Petrol obvestil občinski izvršni svet, da se za nekorektnost opravičuje in da bo dejavnost na tej lokaciji Prilagodil razmeram, ki bodo nastale po preureditvi tega
Dejstvo, da oba dopisa nosita isti datum, je morda naključje, v katero skeptiki ne bodo prav radi verjeli, pomeni pa vsekakor datum preobrata v sporu med občino škofja Loka in Petrolom. Slednji pojasnjuje,
da se je obnove servisa lotil zaradi potrebnega varstva okolja in v skladu za zahtevami inšpekcij ob zaprtju, novost pa je pripravljenost na to, da se namen objekta, ko bodo znani ureditveni načti križiš-
ča, prilagodi novi turistično-gostinski funkciji. Ker bi radi ustregli zahtevam prebivalcev v neposredni okolici, da se za čas delovanja črpalke uredi tudi protihrupna zaščita, prosijo izvršni svet za dovoljenje, ki bi omogočalo njeno postavitev. Rešitev naj bi našli na uskalejvalnem pogovoru.
Slabe izkušnje neposredne preteklosti, ko je Petrol povsem zaobšel občinske organe, so bile verjetno vzrok za to, da ponujena roka pogovorov ni bila brez pripomb in pomisle-
kov sprejeta. Nekateri se še vedno boje pasti, ko bi dovoljenje za postavitev protihrupne zaščite lahko pomenilo legalizacijo te sive, če ne celo črne gradnje, na drugi strani pa so zahteve krajanov. Končno so se le odločili, da pogovor
Omejo, vendar je Zavod za beni razvoj zadolžen, da
Eripravi vse potrebno za to, da o možen pogovor tudi o dolgoročnejših rešitvah. Adaptacija servisa naj bi bila, če ne bo zapletov, zaključena ie ta mesec, kot neuradno pa je bilo na seji izvršnega sveta slišati, da se Petrol, ki ni uspel z nakupom zemljišč ob suškem mostu, pripravlja na gradnjo bencinskega servisa med Sv. Duhom in Formami.
• 8. Žargi
Čestitke staršev ali drugih svojcev in znancev po svečani prisegi so za mladega vojaka posebno doživetje. • Foto: Janez Pelko
Prisega mladih vojakov v Kranju
Fantje bodo odrasli v može
Uspešno usposabljanje za vojaške dolžnosti jim je zaželel obrambni minister Janez Janša.
Kranj, 10. decembra - Med petkovo svečanostjo v kranjski vojašnici je prisegla ie sedma generacija slovenskih vojakov, med katerimi je tudi tokrat največ Gorenjcev. Prireditev je bila kratka, vendar zato nič manj slovesna. Ob vrsti uglednih gostov so se je udeležili številni svojci in znanci vojakov.
Zbrane je nagovoril slovenski minister za obrambo Janez Janša, ki je označil dogodek kot eno morda najpomembnejših priseg človeka v življenju. Kot je dejal, se marsikdo od fantov zave njenega pravega pomena šele po odhodu iz vojske, spozna pa tudi pomen v vojski sklenjenih prijateljstev. Vojakom je napovedal, da se bodo veliko naučili v učnem centru in pozneje v bojnih enotah. To znanje jim bo pomagalo za preživetje v morebitni vojni, za katero pa upa, da je ne bo nikoli več. Njihovi učitelji in prijatelji bodo častniki in podčastniki, ki jim bodo pomagali, da iz fantov odrasejo v može. Da je moč doseči visoko bojno pripravljenost le med polletnim služenjem vojaškega roka, so dokazale že prejšnje generacije vojakov na letošnjih vajah, je še ugotovil minister Janez Janša. Obenem je staršem zagotovil, da bodo pazili na njihove fante, ženam in dekletom pa je priporočil, naj stojijo vojakom še naprej ob strani.
Dobrodošlico obiskovalcem je izrekel poveljnik učnega centra Jakob Vidic, ki je vojakom čestital za prisego. Med skoraj 400 vojaki jih je prišlo v Kranj kar 89 odstotkov iz gorenjskih občin, večina pa bo tudi odšla po prvih treh mesecih usposabljanja v gorenjsko bojnt^enoto na Bohinjski Beli. K svečanem vzdušju v vojašnici sta pripomogla tudi Pihalni orkester iz Kranja in nonet Vasovalci iz Žirov. • Stojan Saje
Pobuda dveh tržiških strank
Ustanovitev stanovanjskega sklada občine
Tržič, 14, decembra • Demokratska stranka in Zeleni Tržiča so naslovili zborom tržiške občinske skupščine pobudo za ustanovitev stanovanjskega sklada občine. Kot so predlagali, naj bi tudi tržiška občina sledila zgledu nekaterih občin, ki tak sklad ie imajo.
Stranki ugotavljata, da je bila občinam naložena s stanovanjskim zakonom predvsem skrb za pridobivanje socialnih in neprofitnih stanovanj pa za pomoč prebivalcem, ki lahko samostojno rešujejo svoj stanovanjski problem. Kot sta razbrali iz sprememb letošnjega občinskega proračuna, ne bodo v celoti izkoriščena niti z zakonom določena sredstva za stanovanjske namene. Zato je po njuni presoji treba zagotoviti aktivnejše razreševanje stanovanjskih problemov prebivalcev. To je po mnenju obeh strank možno le z ustanovitvijo stanovanjskega sklada, ki se bo kot samostojen organ prizadeval za čim uspešnejšo stanovanjsko politiko.
Pobudo je na zasedanju tržiške skupščine posebej podprl delegat Pavel Pazlar, ki je opozoril na vrsto nerešemh socialnih vprašanj v zvezi z dodeljevanjem stanovanj. Tudi pojasnilo občinskih strokovnih služb, da so čakali na kriterije za določitev socialnih stanovanj - le-teh še vedno nimajo, ni omajalo večine v prepričanju, da mora občina nekaj sama ukreniti. Če bodo hoteli rešiti številne probleme, bo nujno povečati zlasti stanovanjski fond. Zato so podprli županovo pobudo, da pristojne službe pripravijo predlog rešitev vključno z možnostmi ustanovitve stanovanjskega sklada občine Tržič. • S. Saje
Predavanji
Vpliv prehrane na mleko
Škofja Loka - škofjeloška enota kmetijske svetovalne službe in Kmetijsko gozdarska zadruga Škofja Loka vabita na predavanje o prehrani krav in njenem vplivu na vsebnost beljakovin in maščob v mleku. Prvič bo predavanje jutri, v sredo, ob 9. uri v sejni sobi zadruge na Spodnjem trgu 29 v Škofji Loki, drugič pa v četrtek ob 9. uri v sejm sobi zadružne enote Trata. Predaval bo dipl. ing. Franci Pavlin, specialist za živinorejo v gorenjski kmetijski svetovalni službi. • C. Z.
Pogovor z državnim sekretarjem
Ah je res težko biti kmet?
Besnica - Krajevni odbor Slovenskih krščanskih demokratov Besnica vabi danes, v torek, ob 17. uri v osnovno šolo v Besnici na pogovor z Ivanom Obalom, državnim sekretarjem v ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo, o tem, ali je res težko biti kmet. Sekretar bo odgovarjal na vprašanja o odkupnih cenah kmetijskih pridelkov, subvencijah in o drugih kmetijsko gozdarskih problemih. »CZ.
KMEČKI STROJ
SV. BARBARA 23, 64220 ŠKOFJA LOKA TEL.: (064) 622-575; 622-311
POZOR: AKUMULATORJI VESNA, ANTIFRIZ In motorna olja CAS-TROL, MUSTANG, INA, lopate za sneg po najnižjih cenah, ter velika Izbira rezervnih delov, traktorskih gum, krmil, semen itd.
POKLICfTE trgovino GODEŠIC 53. Tel.; 831-497, od 7. do 19. ure, sobota od 7. do 13. ure.
RAZPRODAJA: trosllcl gnoja KRPAN 28, ORION 40 * naktadalka SIP 19/9 In DURANTE 12/16 m3 'pajki 220 In 350 *klperce ETK 453, BERNARD118,81 in 3.5 t 'kosilnice BCS 'cisterne CREINA in DURANTE, vitle TAJFUN 4 in 6t.
UGODNO: Traktorji ZETOR 6245 PVH; DEUTZ TD 55/A In MASSEY FERGUSON 374/F ter ROLOMATI PIOGGIA CARNEVALI * VRTAVKASTE BRANE, FREZE MACHIO * SEKULAR - CEPILEC BERNARDI.
POKLIČITE: 622-575.
Referendum v KS Gorenja vas
Le s skupnimi močmi
Gorenja vas, 13. decembra - Med razlogi, da je svet krajevne skupnosti Gorenja vas na zadnji seji sprejel sklep, da se razpise referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka za obnovo cest, so bile sporazumne odločitve na zborih krajanov. Na njih pa je bilo tako ali drugače poudarjeno, da bodo željo in cilj za| sodobnejše ceste in povezavo z dolino skušali uresničiti s skupnimi močmi.
Zato tudi ni nenavadno določilo v razpisu referenduma za vasi Volaka in Čabrače, da naj bi samoprispevek plačevali vsi, ki se bodo od začetka do izteka veljavnosti referendumskega samoprispevka na novo zaposlili na območju KS, kjer je razpisan referendum. Pa tudi tisti, ki bi ta čas pridobili nepremičnine na tem območju. Samoprispevka pa bi bili oproščeni delavci in drugi občani, ki nimajo večjega dohodka, kot je po zakonu določen za materialno in socialno varnost. Za lastnike vikendov pa je na tem območju opredeljeno, da bi do konca izteka referendumskega samoprispevka prispevali 3S0 mark.
Podobna določila veljajo v razpisu tudi za drugi razpisani referendum in sicer za vasi Leskovica, Robidnica, Laze, Lajše, Krnice in del vasi Studor. Razlika pa je pri vikendaših, ki naj bi prispevali po 600 mark in sicer vsako leto po 200. Sicer pa bosta zbiranje in porabo zbranega denarja, če bo referendum 9. januarja uspel, nadzorovala krajevna skupnost in gradbena odbora vsak na svojem območju. • A. Žalar
§enčur dobil novo podobo
Živila odprla nakupovalni center
Šenčur, 13. decembra - Natančno ob napovedanem dnevu in uri, ko so 1. julija letos začeli podirati staro trgovsko stavbo, je v petek, 10. decembra, ob 10. uri Živila v Šenčurju odprla nov nakupovalni center. Odprl ga je direktor tisoč članskega kolektiva Živila Branko Remic, ki je ob tej priložnosti med drugim rekel: "Na ta način povno dokazujemo slovenksi poliki in gospodarstvu, da v Sloveniji še obstojajo družbena podejtja, ki ne glede na vse afere in pričakovano lastninjenje še naprej povečujejo vrednost družbenega premoženja in poslujejo z dobičkom."
Velesovo: z delom zasluženo slovesno praznovanje
Potem ko so od makedonskega podjetja odkupili star objekt in ga skupaj s prejšnjo trgovino podrli, so s sodelovanjem župnika Antona Šlabeta in predsednika KS Franca Kerna pri načrtovanju v središču Šenčurja Živila zgradila nov nakupovalni center, ki je hkrati tudi polepšal urejenost središča Šenčurja. -Foto: J. Pelko
Nov nakupovalni center za Šenčur, ki je iz vasi prerasel v več kot trg, kot je na otvoritvi poudaril predsednik KS Franc Kern, ne pomeni le preskrbovalno obogatitev, ampak tudi pomemben objekt, ki je tudi polepšal njegovo središče. Zdaj si Šenčurjani želijo še zdravstveno postajo in lekarno, objekt za obe dejavnosti pa tudi že imajo, je poudaril predsednik Kern. Predsednik izvršnega sveta občine Kranj Peter Orehar pa je krajanom in vodstvu KS ter podjetju Živila izrekel pohvalo in zahvalo, saj so na ta način uspeli obogatiti kraj in s tem občino, Živila pa potrditi svojo poslovnost.
Nakupovalni center ima na 1400 kvadratnih metrih v kleti, pritličju in prvem nadstropju največ prostora namenjenega samopostrežni trgovini v pritličju, kjer so oddelki s hlajenim sadjem in zelenjavo, mlečnimi in zamrznjenimi izdelki, bogat delikatesni oddelek, ponudba svežega mesa in vinoteka.V prvem nadstropju pa bo imelo lokale osem najemnikov. Po projektih Dareta Weingerla iz Projektivnega podejtja Kranj je nakupovalni center do roka zgradil SGP Gradbinec Kranj. Naložba je veljala tri milijone mark in je tretji letošnji večji objekt Živila Kranj. Spomladi so odprli največjo prodajalno v WTC v Ljubljani, pred dnevi pa tudi prenovljeno trgovno Delikatesa v Kranju. • A. Žalar
MIL
Iskratel, Telekomunikacijski sistemi, d.o.o., Kranj
Vabilo k sodelovanju
V ISKRATEL načrtujemo za naše in Siemensove kupce širom po svetu učinkovito tehnično asistenco za digitalne telekomunikacijske sisteme.
Zato vabimo k sodelovanju mlade inženirje računalništva in elektrotehnike z visoko ali višjo izobrazbo oziroma strokovnjake z ustrezno prakso na programski opremi.
Od vas najprej pričakujemo komunikativnost, tehnično pismenost in znanje angleškega jezika. Ker bomo v ISKRATEL podpirali in nadzorovali asistenčne centre v različnih državah, pričakujemo od vas za to strokovno delo tudi vašo motiviranost in natančnost za dignosticiranje in reševanje problemov na programski opremi.
Stalna lokacija je v podjetju v Kranju. Pri delu so potrebni občasni obiski kupcev in asistenčnih centrov. Za to delo nudimo ustrezno šolanje v podjetju ISKRATEL in Siemens AG.
Oglasite se v podjetju ISKRATEL po telefonu (064)331-331, Int. 3185 ali pisno na naslov: ISKRATEL Kranj, Kadrovski sektor, Ljubljanska 24 a, 64000 Kranj.
Samo pri vežicah prihranili 170 tisoč mark
V krajevni skupnosti Velesovo so letos potekale štiri velike akcije, v katerih so krajani naredili 10 tisoč ur in prispevali več kot 5 milijonov tolarjev.
Velesovo, 13. decembra - Športne in kulturne prireditve, svečanosti in otvoritve so se ob letošnjem krajevnem prazniku začele že pred dobrim tednom. Osrednja pa je bila v soboto, ko so župan kranjske občine Vitomir G ros, predsednik izvršnega sveta Peter Orehar in predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik ob blagoslovitvenem obredu prelata in kanonika Melhiorja Goloba odprli nove poslovilne vežice.
i
Že štiri velike letošnje akcije v krajevni skupnosti Velesovo, ki je letos dobila tudi občinsko priznanje kot najboljša, so dovolj velik razlog za ugotovitev, da so najlepši ob prazniku uspehi, ki so jih v krajevni skupnosti dosegli krajani pod vodstvom sveta KS s predsednikom Francijem Čcbuljem z
delom in prispevki. Pri obnovi cerkve v Češnjevku, zvonika pri farni cerkvi v Aderga.su, gradnji doma v Praprotni Polici in pri gradnji poslovilnih vežic, so krajani prispevali dobrih pet milijonov tolarjev v denarju in naredili deset tisoč delovnih ur ter darovali 132 kubičnih metrov lesa. "Pri vsaki od naštetih akcij gre zahvala krajanom, gradbenim odborom in vodjem
oziroma posameznikom v njih," je ob praznovanju ugotavljal predsednik KS Franci Čebulj, Andrej Maček s Praprotne Police, Andrej Vreče k iz Vele-sovega, Tomo Selan s Trate in drugi pa so prepričani, da ima največ zaslug za to prav predsednik Čebulj. Sicer pa Čebulj pravi:"Rezina pomoči širše skupnosti je bila v primerjavi z lastnim deležem in zaradi skrbnega gospodarjenja pravzaprav prej tanka kot primerna.
Pa vendar gre zahvala občini, saj nas je prasv njena oziroma materialna spodbuda izvršnega sveta pred leti, ko smo sprejeli v vodstvu obvezo in obljubo krajanom, da bomo zgradili poslovilne vežice, nekako ves čas spodbujala, da ne smemo odnehati. Ob težavah, s katerimi smo se srečevali pri vežicah na samem začetku, pa smo si hkrati nabirali izkušnje in nekako z voljo in delom, da so dogodki prehitevali drug drugega, nazadnje tudi uspeli."
Na slovesnosti v soboto zvečer so rekli:
Vitomir Gros - "KS je dobila priznanje občine. To je vaše priznanje."
Peter Orehar - "Pogumni imajo srečo, vztrajni pa uspeh. Vi imate oboje."
Marjan Podobnik - "Če bi se država lotevala stvari tako, kot se jih nekatere krajevne skupnosti, bi bilo marsikaj bolje."
Melhior Golob - "Vesel sem, da vidim takšne ljudi skupaj."
Odločili so se, da vežice zgradijo v lastni izvedbi. In prav na ta način so prihranili
170 tisoč mark, hkrati pa "milili" denarni prispevek kraj-nov. Sicer pa obnove cerkva oziroma objektov in gradnja doma v Praprotni Polici niso bile edine akcije. Letos so v Praprotno Polico dobili novo asfaltno prevleko, v okviru programa celostnega razvoja vasi in podeželja (CRPOV) se še vedno srečujejo in proučujejo razvojne opredelitve, urejali so javno razsvetljavo in v načrtu imajo ureditev hudournika Trskovec. Ob gospodarsko komunalnem pa je bilo živahno tudi na društvenem področju. Prizadevni so bili gasilci, v kulturnem društvu, športniki.
Voljo in ustvarjalnost pa so potrdili tudi s slovesnostjo oziroma programom v soboto zvečer v dvorani v Adergasu, ki so se je poleg številnih domačinov
Na slovesni prireditvi sta Vitomir Gros in Peter Orehar podelila priznanja krajevne skupnosti Francu Čebulju, Jožetu Štirnu, Andreju Vrečku, Jožetu Hacinu in strokovnemu delavcu izvršnega sveta za krajevne skupnosti Janezu Gradišar-ju. Krajevna skupnost je podelila priznanje tudi Majdi Stare, za sodelovanje p* se je predsednik Čebulj zahvalil tudi domačemu župniku Petru Miroslaviču.
Čestitko ob krajevnem prazniku z zahvalo pa" je Francu Čebulju poslal tudi ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar.
in predstavnikov občine udeležili tudinekateri ugledni gostje-A. Žalar
Zbor krajanov v Gozd Martuljku je odločil:
Vrstni red naj določijo pogodbe
Gozd Martuljek, 13. decembra - Potem ko so si dvajset let v Gozd Martuljku želeli telefone in so jih namesto šele čez dve do tri leta ob sporazumni rešitvi oziroma na podlagi sporazuma med občino, Poslovno enoto PTT Kranj in Krajevno skupnostjo dobili novembra letos, so krajani Gozd Martuljka ogorčeni. Kar 67 se jih je podpisalo, da namesto telefonskih dvojčkov zahtevajo samostojne telefonske priključke. Na zboru krajanov v četrtek pa so se potem vendarle drugače odločili
Miran Čehovin namestnik pomočnika generalnega direktorja Poslovne enote PTT Kranj je namreč uvodoma pojasnil, da so se za ureditev omrežja in telefonskih priključkov v Gozd Martuljku odločili sporazumno predvsem na pobudo krajanov, da pa žal niso dobili prostora za centralo. Zato so zadevo morali rešiti z izločeno enoto z 240 priključki. Ko pa se je izkazalo, da bo naročnikov več, so se odločili, da bo ta enota imela 136 samostojnih priključkov in 208 tako imenovanih dvojčkov. To pa je začasna rešitev, saj bo čez nekaj let zgrajena nova pošta in v njej bo prostor tudi za centralo. Sicer pa bi sedanje dvojčke na podlagi telefonskega prometa oziroma večjega števila impulzov pri posameznikih čez nekaj mesecev zamenjali s samostojnimi. Za takojšnjo razdelitev pa niso v PTT Kranj imeli ne predlogov
in ne podatkov, da bi iih razdelili na podlagi uveljavljenih merili.
Krajani pa so na zboru ponovno izrazili nezadovoljstvo, ker so, kot so poudarili, plačali samostojno oziroma
celo številko. Marca letos pa so se tudi dogovorili, da se po 30. aprilu letos ne odobrava več dodatnih priključkov, sicer pa, da je glede na število gospodinjstev in vikendov v Gozd Martuljku 240 priključkov do-voh za samostojni priključek.
Čeprav je Jože Svetina z občine s sodelavci pojasnjeval, da je celotna investicija veljala dobrih 42 milijonov tolarjev, krajani pa so prispevali nekaj manj kot 23, in da tisti, ki niso zadovoljni, lahko dobijo denar nazaj, bi se stvari najbrž zapletale se lep čas na precej pregretem sestanku. Potem paje obveljala pobuda, naj PE PTT
Kranj dodeli 136 samostojnih telefonskih priključkov po vrstnem redu, kot so bile j)od-pisovane pogodbe z naročniki.
Ta rešitev pa bo prerekanje v Gozdu Martuljku najbrž težko pomirila. PTT je namreč samostojne priključke dodelil na primer hotelom, že poznanim večjim porabnikom in oddaljenim kmetijam. Sedanja odločitev pa bo takšno, glede na dosedanjo prakso utemljeno razdelitev, lahko precej spremenila. Morda le za nekaj mesecev, če bo obveljala odločitev o številu impulzov, ki se bodo do takrat pokazali. Kakorkoli že, do dokončne rešitve, ki bo prišla z novo pošto in centralo v njej, bodo dvojčki v Gozd Martuljku bolj ali manj (ne)upravičeno razburjali
A. Žalar
Tako imenovani dvojčki so * svetu stalna praksa. Na Gor* enjskem jih je od vseh 55 tisoč okrog 40 odstotkov. * Kar zadeva telefonsko pok* rit os t ob sedanji telefonski vključitvi je Gozd Martuljek najbolje pokrit kraj s tele* foni v Sloveniji, saj pri 282 samostojnih in dvojčnih zna* ša gostota 44 priključkov o* 100 prebivalcev. - S ponudbo Jožeta Svetine, da vsem, ki se ne strinjajo z dvojčkom« vrnejo denar, se na zboru krajanov niso strinjali.- V° 5. aprila je bilo podpisanih 125 pogodb, zdaj pa jih je 233. Do letošnje vključitve novih pa je bilo v Gozd Martuljku že 49 telefonskih priključkov.
Zaključek Vodnikovega leta
Koprivnik - Krajevna skupnost Koprivnik- Gorjuše in Organizacijski odbor za proslavo 200. obletnice bosta v petek, 17. decembra, s preditvijo v dvorani Gasilskega doma na Koprivniku sklenila letošnje praznovanje Vodnikovega leta. Prireditev s kulturnim programom se bo začela ob 11. uri. A.Ž.
Uspešno leto
Kranj - V zadnji letošnji številki Obveščevalca, ki redno izhaja v krajevni skupnosti Vodovodni stolp v Kranju, predsednik KS v uvodnem članku Za nami je uspešno leto ugotavlja, da so v Bertoncljevi s pomočjo stanovalcev končali javno razsvetljavo in jo uredili tudi na nadvozu Rupa - Kokrica. V Šorlijevem naselju so zgradili dve parkirišči, na nekaterih igriščih pa so odstranili igrala. Vztrajali bodo, da morajo biti ugrišča v prihodnje vzdrževana. Trenutno poteka v KS priprava na plinifikacijo, upajo pa tudi, da bo kmalu končana izgradnja kabelskega televizijskega sistema. A. Ž.
Iščemo najlepše družinske jaslice
Del božičnega praznovanja so tudi jaslice po domovih, cerkvah in samostanih. Čeprav so se s časom spreminjale, so jaslice vedno ohranjale izvirno in ustvarjalno versko izročilo o božiču. Na Gorenjskem so bile najbolj pogoste tako imenovane kotne družinske jaslice. Odkar pa so marsikje nekdanje "hiše" postale dnevne sobe, so tudi jaslice spremenile izvirni kotni prostor. Pa tudi materiali in oblike oziroma izvedbe so drugačni..
Kot smo napovedali, smo se v uredništvu odločili, da bomo skušali na Gorenjskem najti najlepše družinske jaslice. Veseli bomo, če nam boste najkasneje do 21. decembra sporočili« kakšne jaslice boste imeli med letošnjimi božičnimi prazniki Zanima nas vse, zaradi česar ocenjujete, da so vase jaslice izvirne ali nekaj posebnega, predvsem pa, kdaj oziroma od kdaj imate takšne jaslice In kdo jih je naredil (izdelal). Če imate morda jaslice že slikane, nam pošljite tudi fotografijo. Obiskali vas bomo (najkasneje do 2. februarja prihodnje leto), si jaslice ogledali in slikan. Na podlagi strokovne ocene pa bomo potem za tri najlepše in hkrati izvirne domače oziroma družinske jaslice na Gorenjskem podelili lepe nagrade.
Sporočilo oziroma vabilo s podatki o vaših jaslicah nam
ršljite na naslov Gorenjski glas Kranj, 64000 Kranj, Zoisova priložite ali nalepite pa tudi KUPON.
Gorenjski glas
IŠČEMO NAJLEPŠE DRUŽINSKE JASLICE
Nesreča je pretrgala razvoj
Marijan je polovico življenja invalid
"Sem Marijan Kovačevič iz Stražišca pri Kranju. Lrn^m poškodovan center za ravnotežje«
Pred leti sem si v Avstriji kupil tricikel, ki mi pomeni ogromno, saj *em na njem kar samostojen in lažje premagujem razdalje, uporabljam ga skoraj vedno, kadar grem ven med prijatelje, po Opravkih ali ko se odločim za obisk kina, gledališča ali podobno, "obri dve leti sem aktiven pri gledališki skupini, ki deluje v okviru centra za cerebralno paralizo. Center mi je dal tudi prvo honorarno zaposlitev—"
Tako je na enem samem listu papirja kratko strnil svoj življenjepis 23-letni Marijan Kovačevič, več kot pol svojega življenja invalid. "Včasih se zalotim ob razmišljanju in sanjarjenju o tebi, kako lepo bi bilo, če me »c bi tisto zimo leta 1980, zbil *vto. Nemara bi še vedno tekal Po košarkarskem igrišču, le da 'daj verjetno v dresu katerega °d evropskih klubov," nadaljuje svojo skopo predstavitev, ganljivo prav zaradi suhoparnega nizanja dejstev. "Pa je pač »soda hotela drugače in mislim, °a sem kar srečko • čeprav s
Criokusom nesreče. Februarja o štirinajst let, odkar sem invalid. Naštel sem triindvajset
Kmladi. Mislim, da sem kar aCA."
Marjana je v otroških letih Povozil avto. Po več tednih v komi so ga zdravniki sicer rešili, toda zaradi poškodbe možganov Jo mu ostale trajne posledice. Pri noji se opoteka, zaradi česar ga imajo mnogi ljudje za pijanca, govor mu povzroča težave, slabše sliši, tudi roke mu ne služijo, kot bi bilo treba. Zaradi svoje invalidnosti ni mogel končati srednje šole (osnovno je opravil v Zavodu za invalidno niladino v Kamniku), tudi zaposlitve ne dobi, saj je na voljo le omejen izbor del, primeren nje-Rovim sposobnostim. Ta čas ima W>oramo zaposlitev. Podjetje Sonček, ki ga je ustanovila
Zveza društev za cerebralno paralizo, mu je priskrbela delo prodajalca svojih izdelkov na stojnici v Ljubljani.
Od Marij anove nesreče dalje so se njegovi starši oklepali vsake najmanjše rešilne buke. Vodili so ga okoli zdravnikov in alternativnih medicinskih strokovnjakov, da bi se mu povrnile nekdanje sposobnosti. Leta 1986 sta z očetom obiskala celo slovito čudodelko Džuno v Moskvi, toda čudeža ni bilo. Tudi po tem neuspehu so še večkrat poskušali, vendar se je Marijan začel upirati. Kaže, da se je prej kot starši sprijaznil s svojo invalidnostjo.
"Marijanu sva vsa dolga leta njegove invalidnosti nudila vse, kar je bilo v najinih močeh," pripovedujta Ivan in Ana Kovačevič. "Toda fantu bi več kot vse drugo pomenilo, če bi mogel sam služiti kruh. Pa ne zato, ker bi ga z ženo ne mogla preživljati, pač pa zaradi zavesti o lastni samostojnosti." Marija-nova materialnasamostojnost se zdaj meri z invalidsko pokojnino v znesku 10 tisočakov in 3800 tolarji dodatka za tujo pomoč.
"Sposoben sem marsikaterega dela," pravi mladenič, ki zdaj nekaj malega zasluži tudi s provizijo od prodaje na Sončk-ovi stojnici. "Lahko bi raznašal Časopis, kontroliral vstopnice, pisal kaj na računalniku. Opravil sem namreč dva računalniška tečaja, v Gorjah in božičih, društvo Vita pa je kupilo tudi računalnik. Ena od možnosti je tudi prodala, vendar imam s tem tudi nekaj slabih izkušenj. Ko sem prodajal v Kranju, so mi precej robe pokradli. Izkoristili so pač mojo invalidnost. Pri sedanjem prodajnem delu pa se kar dobro znajdem. V Ljubljani se družim tudi z zdravimi fanti in dekleti. Skupaj nam kar dobro uspeva, vendar ima tudi to druženje svoje meje. Zdravi se namreč očitno zavedajo, česa tudi nisem sposoben."
Marijan se veliko giblje med ljudmi, a ravno zaradi zadnjega se med njimi ne počuti vedno najbolje. Zato pač raje išče družbo prijateljev iz svojega kroga, invalide s cerebralno paralizo, vrstnike, ki jih je Življenje enako zaznamovalo kot njega samega. A kakor pravi, hoče biti vedno najboljši, zato tudi med prijatelji ni najbolj
priljubljen. Kakor je zapisal v svojem življenjepisu, se poldrugo leto druži z gledališko skupino, s katero hoče med zvezde. To je Bleščečih šest, fantov in deklet s podobno invalidnostjo, kot je Marijanova. Zdaj blestijo s tajnim društvom PGC in Srčno damo.
Ob vsem tem se Marijan včasih vedro, drugič z grenkobo, vselej pa s precejšnjo mero cinizma prebija skozi Življenje. Njegove starše najbolj skrbi fantova prihodnost. Ana in Ivan Kovačevič, sicer najtrdnejša sinova opora, se zavedata, da mladenič Marijanovih let od življenja pričakuje kaj več, kot mu lahko da ljubeča družina. Ko bi se lahko zaposlil, bi bila prihodnost bolj obetavna. Ravno zaposlitev mladih ljudi, ki jih
{'e nesreča zaznamovala z inva-idnostjo, je eden glavnih ciljev društva Vita, ki so ga v Ljubljani osnovah pred dobrim letom, da bi svojim otrokom omogočili enakovredno življenje. Članica tega društva za pomoč pri nezgodni poškodbi možganov je tudi Ana Kovačevič.
Marijan Kovačevič v svojem življenjepisu ne omenja svojega nagnjenja do poezije. Napisal je nekaj sijajnih pesmi, ki bi jih rad objavil. Pesnica Neža Maurer je obljubila, da bo presodila njihovo pesniško vrednost. Manjanu in njegovim staršem bi veliko pomenilo, ko bi lahko izdal samostojno pesniško zbirko. Za to pa je potreben denar. Morda bi se med našimi bralci našel kdo, ki je pripravljen sponzorirati izid Marijanovih pesmi. Svojo pripravljenost lahko sporoči kar na naslov našega uredništva.
• D. Z. Žlebir
Prestrogi štipendijski cenzus
Na cedilu so ostali tudi delavski otroci
Kranj, 10. decembra - Prenizek cenzus za pridobitev štipendij je letošnje šolsko leto povzročil, da so mnogi dijaki in študentje ostali brez štipendij. Pisali smo ie o prikrajšanih kmečkih in
Eulkmečkih otrocih, ker je po njihovem napačen tudi faktor za račun katastrskega dohodka, nedvomno pa na cedilu ostaja tudi Veliko delavskih otrok, ki niso ravno s socialnega dna.
Brez štipendije so namreč ostali tisti, ki so prekoračili z zakonom predpisani cenzus v višini 80 odstotkov zajamčene bruto
plače na člana družine. Bruto zajamčena plača znaša 35 tisočakov, cenzus za pridobitev štipendije pa 20 tisočakov. Štir-
ičlanska družina naj bi imela torej manj kot 80 tisoč bruto dohodkov (torej 50 tisoč neto), če naj bi otrok prišel v poštev za štipendijo. Nekoliko "na boljšem" so otroci, ki se šolajo izven kraja bivanja, saj jih pri štipendiji omejuje malce širo-kosrčnejši cenzus, namreč 110 odstotkov bruto zajamčene plače, oziroma 27.500 tolarjev
[mala anketa
Država bo pobirala od alkohola in cigaret
Ko je vlada pred nekaj meseci napovedala, da bo dodatno obdavčila avtomobile, smo skočili
fiokonci, češ nikar, saj gre za potrebo in ne uksus. Zdaj je država napovedala nov vir, iz katerega bo črpala dodatni davčni tolar, namreč alkohol in cigarete. Celo kadilci in tisti, ki radi nagnejo kozarček, nimajo nič zoper take prijeme. Vsaj tistih nekaj naključnih anketirancev, ki smo jih mi povprašali za mnenje.
Marija Poljanšek iz
Škofje Loke: "Zdi se mi, da je država našla kar pravo stvar, ki jo je treba obdavčiti. Čeprav tudi sama sodim med tiste, ki prižgejo kako cigareto in se v družbi ne branijo kozarčka, enega in drugega potrošim tako malo, da z dodatnim davkom ne bi bila nič prizadeta."
Vida Kovač iz Škofje Loke: " Dandanes je vse obdavčeno, žal pretirano tudi hrana, obleka, obutev in potrebščine za otroke, čemur bi lahko z davki malce prizanesli. Nujne
stvari bi morali manj obdavčiti. Alkohol in cigarete pa med nujne ne sodijo, zato nimam nič proti, če država pri njih pobere več davka."
Roko Kurs ar iz Škofje Loke: "Cigareta je luksus, zato je prav, da je obdavčena. Tudi alkohol. Če je enega in drugega preveč, pravijo, škoduje tudi zdravju. Pa ne mislite, da sem kak nasprotnik kajenja in pitja. Kadim in tudi kak kozarec rad spijem."
Dare Rupar iz Škofje Loke: "Popolnoma prav je, če bo država res obdavčila alkohol in tobak. Nikoli nisem kadil, ker je nezdravo. Kdor pa hoče piti in kaditi, naj plača višjo ceno. Za to dvoje nikoli ne zmanjka denarja. Dokaz so vedno polne gostilne, čeprav kar naprej jamramo, kako težko sicer živimo." • D. Z. Žlebir, foto: J. Pelko
bruto na družinskega člana. Prosilci, ki so že lani prejemali štipendijo, so imeli za 20 odstotkov ugodnejši cenzus kot novinci. Veliko starih prosilcev pa je vendarle ostalo na gostem situ letošnjih cenzusov, kar 35 odstotkov, cenzus pa je presegalo nad polovico novih prosilcev. Pobliže poznamo tudi primere, ko je študent med visokošolskim študijem v štirih letih zaradi nepravičnega cenzusa že drugič ob štipendijo.
Letošnji cenzusi, umerjeni po zajamčeni plači, so zaprli pot do štipendije mnogim otrokom iz družin, ki sicer niso ravno na socialnem dnu, posebno dobro pa jim z delavskimi plačami, pokojninami, majhnimi kmetijami ah malo donosno obrtjo vendarle ne gre. Tudi na naše uredništvo smo že prejeli nekaj klicev iz raznovrstnih družin, ki bi s pomočjo štipendije ob precej skromnih prejemkih lahko šolali otroke, brez štipendije pa se bo marsikateri nadarjen dijak ali študent moral odreči šolanju.
Na Gorenjskem seje število štipendistov z lanskih 6195 letos znižalo na 4658. Med študenti, ki so oddali skupaj 1697 vlog, jih je bilo odobrenih manj kot dve tretjini, 1108. Ves čas prihajajo pritožbe, ki se nanašajo na krivični cenzus. Ker je povsod po Sloveniji enako stanje in ker so medtem že sprožili postopek za višji cenzus, na pritožbe zaenkrat še niso odgovarjali. Če bo cenzus popravljen, bodo odklonjene primere znova obravnavah, zagotavljajo na kranjskemzavodu za zaposlovanje, predvidoma pa bo ponovljen tudi razpis za štipendijse.
• D. Z. Žlebir
Posvet RK Slovenije na Bledu
Prednostne naloge Rdečega križa
Bled, 10. decembra - Na Bledu je bil konec minulega tedna posvet za 120 predsednikov in sekretarjev občinskih organizacij Rdečega kriza Slovenije. Sodelovala sta tudi Philippos Papaphilipou z Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Ljubljani in Vida Koren Holm z Mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Za zasluge in podporo humanitarnim programom RK Slovenije so zlati znak te organizacije podelili ministru za obrambo Janezu Janši.
Letos je slovenski Rdeči križ postal enakopravno nacionalno društvo v mednarodnem gibanju Rdečega križa in Rdečega polmeseca, in s tem prevzel vrsto novih nalog, med drugim tudi pri oblikovanju nove organiziranosti. Jasneje naj bi razmejili tudi vloge med vse večjim številom humanitarnih organizacij, ki s svojimi programi segajo na ista področja kot Rdeči križ, to pa zahteva tudi vzpostavitev stalnega sodelovanja z državnimi institucijami.
Zadnji dve leti je bila prednostna naloga organizacij Rdečega križa pomoč beguncem. Te naloge je humanitarni organizaciji poverila vlada in sklenjeni sporazumi z Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce, Mednarodnino federacijo društev RK in Rdečega polmeseca ter ostalimi, ki se ukvarjajo z begunci. Več kot polovico kadrovskega potenciala in časa je bilo namenjeno tem nalogam, zato so nemara ostale v ozadju druge naloge Rdečega križa, kar nameravajo v tej humanitarni organizaciji prihodnje leto spremeniti. • D. ž.
Porodniški dopust za brezposelne matere
Kranj, 13. decembra - Z 18. decembrom začne veljati zakon o družinskih prejemkih, ki na novo nreja tudi pravico do denarnega nadomestila za za čas porodniškega dopusta. Te pravice bodo deležne tudi matere, ki so med nosečnostjo ali v času porodniškega dopusta brez svoje krivde izgubile zaposlitev.
Denarnega nadomestila bodo od 18. decembra dalje deležne matere, ki jim je med nosečnostjo ali v času porodniškega dopusta, dopusta za nego in varstvo otroka in daljšega dopusta za nego in varstvo otroka prenehalo delovno razmerje brez njihove vohe ah krivde. Tako se uradno glasi določilo novoveljavnaga zakona. Doslej so brezposelne matere prejemale nadomestilo na zavodu za zaposlovanje, po novem pa ga bodo, ker pač sodi v sklop družinskih prejemkov, na centrih za socialno delo.
Brezposelne matere, ki so po novem upravičene do nadomestila za čas porodniškega dopusta, bodo prejamle tega v višini 100 odstotkov osnove, osnova pa je povprečna plača matere (oziroma osnova, od katere je slednja plačevala pnspevke za porodniško varstvo v zadnjih 12 mesecih pred mesecem obveznega nastopa porodniškega dopusta). Uživalki denarnega nadomestila za primer brezposelnosti se bo v osnovo upoštevala plača, od katere je bilo odmerjeno nadomestilo, m ne nadomestilo, sporočajo z območne enote zavoda za zaposlovanje v Kranju. Ko se pravica do denarnega nadomestila po zakonu o družinskih prejemkih izteče, bodo brezposelne matere deležne "preostanka pravice" do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
Na morebitne nejasnosti v zvezi z novimi pravicami bodo radi dali odgovor na območni enoti zavoda za zaposlovanje v Kranju, oziroma na vseh njenih uradih za delo v Kranju, Radovljici, Škofji Loki, Tržiču m na Jesenicah. • D. Ž.
MERCATOR SAVICA, d.d. Ljubljana, Dunajska 7
V najem oddamo:
1. spodnjo etažo trgovine v Bohinjski Bistrici, Trg svobode 3 a, velikost ok. 100 kvad. m. Namembnost lokala: trgovska in servisna dejavnost - vse, razen prodaje živil in tekstila.
2. Trgovski lokal - delikatesno trgovino z vinoteko na Bledu, Ljubljanska cesta 4. Skupna površina je 170 kvad. m.
Poslovne prostore pod tč. 1 in 2 oddamo za dobo do 5 let.
Ponudbe z navedbo cene zbiramo do konca decembra 1993.
Prevzem oz. najem prostorov je mogoč takoj po izbiri najboljšega ponudnika.
MK
ŠIVILJSTVO KUHAR 64212 VISOKO 130 tel.064/43-218
TRGOVINA KRIM
ZA ZIMSKE PLAŠČE IN JAKNE VAM NUDIMO DO 20% NOVOLETNEGA POPUSTA
-KEBT
II lff.,1 "=]
TRGOVINA Z     TV*VID€0«flVDIO-HI - FI-T6LCFONI
MARANTZ, SONV, T6CHNICS, d*,°-1?| i % zi PANASONIC, PHILIPS, JBL, JAMO %°^ht?\hltXX
Cankarjeva 5 - 64000 Kranj (v bližini gledališča)TT U04/fctZ'U!)v)
GORENJSKI GLAS • 6. STRAN
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava 160 let Sonetnega venca. V Mali galeriji in galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Bienale mesta Kranja 1993. V galeriji Grafit v Tavčarjevi ulici razstavlja akad. slikar Andrej Trobentar.
JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled
praznična prodajna razstava.
V Ruardovi graščini na Stari Savi ie odprta razstava Stara Sava včeraj, danes In jutri. V bistroju Želva se predstavlja Boni Ceh z akrili na papir. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici so razstavljene risbe in akrili Ane Cajnko.
RADOVLJICA - V galeriji Sivčeve hiše je odprta tradicionalna novoletna likovna razstava. V galeriji Pasaža je na ogled 1. del društvene razstave črnobelih fotografij fotografskega društva Radovljica.
ŠKOFJA LOKA - V okroglem stolpu Loškega muzeja je na ogled razstava voščilnic, ki so jih na ekološkem papirju izdelali učenci OŠ Ivan Grohar.
Zbirke Loškega muzejaso v zimskem času odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom je možen ogled po predhodni najavi na upravo muzeja. V avli LB Škofja Loka so na ogled fotografije, ki so jih člani Foto kluba LTH pripravili ob petnajstletnici delovanja. V galeriji Fara razstavlja slike Meta Adamič - Bahl. V "mini galeriji" upravne stavbe Občine Škofja Loka razstavljajo zimske utrinke cicibani vrtca Čebelica iz Škofje Loke.
KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavlja slike Polde Mihelič.
PRIREDITVE TEGA TEDNA
KRANJ: MAKAROVIČEVA ZA OTROKE - V pionirskem oddelku Osrednje knjižnice Kranj bo v četrtek, s pesmimi in zgodbami za otroke nastopila nastopilaSve//ana Makarovič.
KRANJ: KONCERT - V dvorani kina Center bo v petek, 17. decembra, ob 20. uri koncert Mešanega pevskega zbora Zdravko Munih iz Mosta na SočiAS- članski pevski zbor vodi dirigent Marko Munih, je zbor prevzel pred enim letom, s tem pa nadaljuje tudi glasbeno tradicijo rodbine Munih in očeta Zdravka* organista in pevovodje.JESENICE: REPRIZA - V Gledališču Tone Čufar bodo danes, v torek, ob 19.30 ponovili komedijo Rayja Coonevja Pokvarjeno. Predstavo bodo ponovili še jutri, v sredo, in v nedeljo, 19. decembra, vsakič ob 19.30.
RADOVLJICA: KONCERT - V radovljiški župnijski cerkvi bo danes, v torek, ob 18.30 Božični koncert, na katerem bosta nastopila prof. Hubert Bergant in Kvartet Do.
RADOVLJICA: PREDAVANJE - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 predavanje dr. Marjana Smolika in Jureta Sinobada o Janezu Krstniku Prešernu.
RADOVLJICA: PESMI ZA OTROKE - V knjižnici A.T Linharta bo v četrtek, 16. decembra, ob 17. uri koncert slovenskih ljudskih pesmi za otroke. Nastopila bosta Klarisa Jovanovič in Veno Dolenc.
TRŽIČ: TOMAŽEVOVA KNJIGA - V tržiški knjižnici bodo jutri, v sredo, ob 18. uri predstavih knjigo dr. Iztoka Tomazina Čo oju - Turkizna boginja, ki je pred nedavnim izšla pri Prešernovi družbi, in knjigo Nebo nad Afriko istega avtorja, knjiga ie izšla pri založbi Didakta. Knjige bodo predstavili avtor sam ob diapozitivih, mag. Tomo Virk, Bojan Veselinovič in Rudi Zaman.
NAGRAJENCI ZLATE PTICE
Ljubljana - Sinoči so v hotelu Holiday Inn podelili letošnje nagrade Zlata ptica za izjemne dosežke na različnih področjih kulturnega ustvarjanja. Tomaž Brate je preje nagrado za kritiko na kulturnem področju, Ervin Hladnik - Milharčič - za izjemne dosežke na področju publicistike, Josip Osti za prevajalski, kritiški in pesniški opus. Mitja Vrhovnik Smrekar je prejel nagrado za filmsko in scensko glasbo, Dragan Živadinov pa za predstavo Molitveni stroj Noordung.
KNJIŽNI DAR MOHORJEVE ZALOŽBE
Mohorjeva družba iz Celovca je za prihodnje leto 1994 izdala svoj tradicionalni knjižni dar, Id obsega štiri knjige: Koledar
Mohorjeve družbe za leto 1994 knjigo Dolores Wieser Podkrnoski gospod, ki io je prevedel Lovro Kašelj, knjigo Roberta G. Jacksona Vedno čili in zdravi, ki sta jo uredila Tatjana in Alojz Angerer, in knjigo Dese Muck Pod milim
nebom. <
Koledar 1994 nudi letos več leposlovnega branja in je bolj koroški.
Knjigo Vedno čili in zdravi Roberta G. Jacksona ali Skrivnost dolgega življenja sta prevedla, uredila in priredila Tatjana in Alojz Angerer. Prvič je bila knjiga izdana pred dobrimi petdesetimi leti in bila v 40-tih letih uspešnica v Ameriki. V prirejenem prevodu sta avtorja zajela le poglavja, ki govorijo o tem, kako popravljamo napake civiliziranega življenja. Kot je v uvodni besedi zapisala Tatjana Angerer, moramo poskušati vzpostaviti sprejemljivo dinamično ravnovesje med naravno in njenimi zakonitostmi in civilizacijo in njenimi dosežki. Obravnava pravilno prehrano kot osnovo zdravja, oblačenje, gibanje, pozitivni odnos do življenja.
Pustolovski roman Pod milim nebom Dese Muck je izhajal v nadaljevanjih v PIL-u. Govori o dveh 12-letnih deklicah, ki se jima šola zdi popolna izguba časa in jo pobrišeta v Ameriko. Znajdeta se v zapuščeni istrski vasi, srečata prijatelje in ... končata spet v Ljubljani. Gre torej za prepletanje najstniške domišljije in sanj.
Roman Podkrnoski gospod 90-letne koroške Slovenke Dolores Wieser je najprej izšel v nemškem izvirniku, nato pa ga je iz izvirnika prevedel Janez Pucelj. To drugo izdajo pa je prevedel Lovro Kašelj. Je tipičen domačijski koroški roman južne Koroške, ljubezenska zgodba o nesebični ljubezni, junaštvu.
Ob naročilu celotnega knjižnega daru je dodatno darilo dvojezični zemljevid Koroške v velikosti 70- krat 100 cm. • Metka Zabret
Linhartov rojstni dan
BODO MLADI PRIIGRALI DVORANO?
Radovljica - Ni ravno veliko osnovnih šol, ki bi imele kar dve šolski dramski skupini, tako kot jih ima šola Antona TomaŽ« Linharta. Pa nista bili ustanovljeni šele pred nekapleti, ko so v Radovljici resneje zastavili projekt proslavljanja Linhartovih jubilejev, kot so imenovali vrsto zdaj že tradicionalnih prireditev. Pač pa dramska dejavnost živi vsaj že petnajst let in dosežke tega otroškega gledališkega dela predstavljata ne le doma, pač pa tudi na srečanjih po vsej Sloveniji. V kratkem • obe skupil
sta v samem vrhu otroškega gledališkega dogajanja pri nas.
Zato tudi ni nič nenavadno, če sta se obe gledališki skupini ob radovljiškem občinskem prazniku - proslavi Linhartove-
(',a rojstnega dne - konec minu-ega tedna predstavili vsaka s svojo igrico. Mladi igralci skupine Čuki, mentorica je Mira Stušek, so premierno predstavili Vinka Moederndorferja igrico Naš razred, ki jo je Stuškova predelala in priredila za svojo skupino. Mladi so sproščeno in zabavno zaigrah sami sebe z vsem, kar je danes značilno za slovenskega šolarja, z jezikovno packarijo vred, ki je tako v modi.
Gledališka skupina Odprta marela z mentorico Jakobino Bračič pa se je lotila avtorskega projekta Zadrege Tine in Nine, ki si jo je Bračičeva zamislila za najmlajše šolarje. Igrica je imela v bistvu prav vse gledališke značilnosti od osvetlitve, glasbe, kostumov in jo bodo radi gledali tako kot Naš razred še kje drugje in ne le na radovljiških šolah. Obe mentorici, ki se ukvarjata z mladimi navdušenci za gledališče, pa igrice ne samo pripravljata, pač pa tudi napišeta. Zdaj sta prišli na misel, da bi
Radovljica • šolski gledališki oder ima na osnovni šoU A. T. Linharta že petnajstletno tradicijo.
Na sobotni proslavi so Psihiatrični bolnišnici Begunje podelili priznanje občine Radovljica (eno od petih podeljenih priznanj) ob 40 - letnici obstoja te ustanove. Plaketo je direktor bolnišnice dr. Janez Romih prevzel Iz rok župana Vladimirja Černeta).
DVE DESETLETJI KURNIKOVIH NAGRAD
OB PLAKETAH TUDI ZNAČKE
Ustvarjalnost v tržiški kulturi potrjujejo številna letošnja priznanja.
Tržič, 10. decembra - Ob 20-letnem jubileju podeljevanja Kurnikovih nagrad so trije kulturni ustvarjalci prejeli plakete, sedmim pa so izročili značke. Tudi nastop enajstih kulturnih skupin v osnovni Šoli Bistrica je obiskovalce prepričal o raznovrstnosti domače kulturne dejavnosti.
December je čas za razne inventure, zato so tudi predstavitev najuspešnejših kulturnih skupin poimenovali "Inventura 1993", je pojasnila predsednica ZKO Tržič Mira Kramarič polni šolski dvorani obiskovalcev. Izrazila je zadovoljstvo nad uspešnostjo amaterskih dejavnosti, ki so ponesle ime Tržiča tudi izven njihove občine. Potem ko je spomnila na 20-letni jubilej Kurnikovih nagrad, je izročila priznanja letošnjim nagrajencem, katerih izbor je skrbno pretehtala posebna komisija.
Srebrno Kumikovo plaketo in listino za izredne ustvarjalne dosežke v folklorni dejavnosti je prejel Bojan Knific. Bronasto plaketo in listino sta si zaslužila Jernej in Matej Kosmač za dosežke trajne vrednosti v domači obrti. Bronasto plaketo je dobil tudi Franc Kopač za dolgoletno organizacijsko delo v folklorni skupini Karavanke. Dobitniki Kurnikovih značk pa so: Marina Bohinc in Karel Ahačič (zlati), Boris Kuburič, Franci Podlipnik in Marjan Bone (srebrne), Sonja Primožič in Andrej Zupan (bronaste). • Stojan Saje
_Idriart 1994__
OD BLEDA DO PTUJA
Bled - Festivalu Idriart se prihodnje leto obeta marsikaj novega. Pa ne le to, da bo festival, ki se vsa leta večinoma odvija na Bledu,
praznoval svojo desetletnico; pomembna novost je, da se je mednarodni festival Idriart Bled vključil v Skupnost slovenskih mest Škofje Loke, Pirana in Ptuja.
Miha Pogačnik, violinist mednarodnega slovesa in predsednik Idriarta s sedežem v Ženevi, je te dni s sodelavci urejal še podrobnosti v festivalskem programu, ki se začenja 23. julija, trajal pa bo do 30. julija 1994. Festival se pravzaprav začenja v Dubrovniku 13. julija s koncerti in drugimi festivalskimi prireditvami ter se preko dalmatinskih otokov od Lastova do Komatov kot kulturna karavana seli na Bled. Toda samo za prvi dan z otvoritvijo in tradicionalnim koncertom na Blejskem otoku. Nato pa se festival po novem načrtu podaja na pot do prvega iz skupnosti starih slovenskih mest - do Pirana, kamor bodo prav tedaj prispele "ladje miru" iz Dubrovnika z udeleženci festivala.
Program festivala tokrat prvič v svoje poslanstvo - večanje sporazumevanja med ljudmi z umetnostjo - prenesel tudi na Notranjsko do Cerknice in Cerkniškega jezera ter Postojne, kjer bo v znameniti jami koncert Trobilnega kvarteta. Nato sledita dva dneva predavanj in koncertov na Bledu z nastopom tajvanske pianistke Pi Hsien Chen ter koncertom Mihe Pogačnika. Peti dan se bo
festival preselil na Loško in to preko Sv. Jošta, kjer bo koncert Ljubljanskih madrigalistov. Prireditve v Škofji Loki bosta v grajski kapeli - koncert tria Košuta, Buchholz in Mleinik ter v kapucinski cerkvi, kjer bo nastopil orkester Akademije Hamburg s programom J. S. Bacha Umetnost fuge.
Zadnja dva dneva se po novi programski shemi Idriart izteka na Ptuju, tretjem podpisniku sporazuma o starih slovenskih mestih. V programu je več koncertov: v cerkvi na Sladki gori, v cerkvi sv. Mihaela, v jami pod Bočem, itd. Zaključni festivalski dan bo na Ptuju, zaključek pa na gradu Bori, kjer naj bi bil ob tej priložnosti odprt tudi svetovni mladinski center. • Lea Mencinger
nekaj dosedanjih avtorskih in tudi nekaj priredb zbrali in objavili v knjigi, ki bo predvidoma izšla januarja prihodnje leto. Če bo iz tega nastalo še kakšno širše zamišljeno šolsko gledališko srečanje, pa tem bolje.
Da so prav mladi iz obeh dramskih skupin nastopili na osrednji občinski prireditvi, se v mestu, kjer je bil doma Linhart, začetnik slovenske dramatike, razume samo po sebi. Da je proslava v večnamens-
kem šolskem prostoru, kjer je za predstavo, čeprav je otroška potrebno veliko domiselne i*! provizacije, pa je v Radovljicl že kar predolgo nekaj samoU; mevnega. Mesto se sicer c\$ dolžno, da za svojega slavneg8 rojaka ob 200-letnici njegov« smrti, na katero se bo spomnil? Čez dve leti, vendarle izpol"1 nekaj želja - uredi Linhartovo spominsko sobo, njegovo rojstno hišo in za gledališke pi*' dstave adaptira dosedanjo kinodvorano. O tem je n8 proslavi govoril tudi radovljiški Župan Vladimir Černe.
Slavnostni govornik na Lifl' hartovem praznovanju je M tokrat Boris A. Novak, pesnik in predsednik Slovenskeg8 PEN, ki je v nagovoru mladin} in odraslim poslušalcem govoru ne le o zaslugah, ki jih je imej radovljiški rojak in za njim tim drugi, da se se slovenski jezik lahko povzpel na raven evropS' kih literarnih jezikov, pač m tudi o Linhartu kot svobodorfli' selnem izobražencu, katereg8 vizijo o prihodnosti slovenske' ga naroda in narodovega duh8 so nadaljevali kasnejši pO' membni možje slovenske zgodovine od Prešerna, LevstiW> Stritarja, Cankarja, Kocbeka V drugih. • Lea Mencinger, foto: Janez Pelko
ANDREJ TROBENTAR, TOKRAT INTIMNEJE
Kranj - V predkratkim odprti prodajni galeriji GRAFIT na Tavčarjevi ulici 18 v Kranju razstavlja slike in risbe akademski slikar Andrej Trobentar. Razstava je postavljena v okviru prveg" Bienala mesta Kranja.
—-
Andreja Trobentarja poznamo predvsem kot slikarja, ki je vpet v postmodernistično tendenco slovenskega slikarstva. Pa vendar jj ostaja le pri svojih abstraktno geometrijskih formah. Le-te niso le go" zapisi geometričnih struktur, s katerimi se srečujemo pri moderni8' tičnem slikarstvu. Njegove slike z zabrisanimi barvnimi ploskvami i" prosevajočo svetlobo ter prepletom črt odražajo tenkočutno*1 umetnikove likovne misli. To niso le stroge forme vertikalnih i" horizontalnih povezav, temveč nas s tehniko sprane tempere popeljev svet senc, svetlobe in sončnih žarkov. S tankim skoraj prosojni!1! slojem barve omogoča, da barve prehajajo oziroma sevajo ena sko# drugo. S tem pa tudi doseže mehkobo vertikalnih ter horizontalni!1 prepletov črt in ploskev. Barve, ki jih premišljeno izbira, so tuid odsev trenutnega umetnikovega razpoloženja. Barva in črta tako ustvarjat8 sozvočje likovnih elementov. Včasih svojim slikam odvzame barvo> oziroma se giblje le znotraj ene same barve, ki jo razgradi posamezne tone. Glavni element torej ostaja črta, čeprav z nj° zamejuje ploskve barvnih tonov, ki prosevajo eden skozi drugega, te* sliki vdahnejo globino.
Njegovo likovno ustvarjane sega tudi izven okvirov postmoderni*' ma, saj se v svojem dvajsetletnem ustvarjanju spoprijema tudi 5 povsem drugačnimi likovnimi problemi. Ne ustavi se le pri enei" problemu. Neprestano išče, raziskuje, nastajajo skice, krokiji Risbe *°
Kleg slik zelo pomemben element v njegovem likovnem svetu-dnji čas se posveča študiju portreta, ki v sebi skriva neizmerno plejado možnosti. Iz portretiranca hoče vsrkati na papir čimveč njeg8 samega - govori naj osebnost. Je torej avtor senzibilnih, osebnostno močnih portretov ljudi, ki vstopajo v njegovo življenje. Tu ni*° pomembne fiziološke podrobnosti, temveč slikar, ki je vpet v svet minimalizma, ki g asrečujemo pri njegovih slikah, tudi pri portretu1 risbi uporabi čim manj sredstev.
Trobentar je torej avtor, ki ga ideje vodijo v različne sfer* likovnega sveta. Ne podreja se zakonitostim, ki v nekem obdobji vladajo na likovni sceni, pač pa skuša svoje ideje realizirati tako n8 področju risbe, slike, kolaža ali pa vse to združuje v celoto, ki h° njegovim mislim prinesla pravi obraz. • Irena Jerala
ZKO Kranj CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI
V SODELOVANJU Z GENERALNIMI SPONZORJI: TELE-TV
GLAS
KOMUNIKACIJSKI ENGINEEJtINO
cneic mcvsiON NOUOflK kmnj
radio triglaž
MUkantlMr'«'
Kino Center 17. decembra ob 20. uri:
PREDBOŽIČNI KONCERT Z DIRIGENTOM MARKOM MUNIHOM
Samo enkrat se Vam ponuja edinstveno doživetje glasbe! t_/
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
7. STRAN • GORENJSKI GLAS
Lastninjenje v škofjeloški Komunali
Eno ali dve komunalni podjetji
Komunalno podjetje Škofja Loka predlaga, da se petina vrednosti podjetja lahko lastnini. Pred sprejemom programa je izvršni svet zahteval pregled.
^ofja Loka, 13. decembra - Zagotovo bo lastninjenje podjetij, ki opravljajo po dosedanjih opredelitvah dejavnosti posebnega družbenega pomena, vredno posebne pozornosti. Po zakonu o gospodarskih javnih službah je več" možnih načinov za izvedbo 'ega procesa in škofjeloško Komunalno podjetje, ki v mnogočem vodi v tej dejavnosti na Gorenjskem, je s programom napravilo Prvi korak. Izvršni svet se je odločil preveriti ponujene mu Podatke.
Zakon o lastninjenju predvi-PjjVa, da naj bi se podjetja na Področju gospodarske infrastrukture lastninila po posebnem zakonu o javnih gospodarskih službah, ki določa, da naj bi tovrstna podjetja do 2. novembra letos predložila pristojni skupnosti (državi ah lokal-lj skupnosti) program lastninjenja družbenega premoženja v °dvisnosti od tega, kako se je to Premoženje ustvarjalo in na kakšen način so se zanj zagotavljala sredstva. Na zadnji seji škofjeloške občinske vlade je °il zato na dnevnem redu Predlog za določitev deleža družbenega kapitala v Komu-°alnem podjetju Škofja Loka in razprava o načinu lastniškega Preoblikovanja tega podjetja. 2e iz uvoda v razpravo je bilo čutiti, da podjetje (zlasti njegovo vodstvo) uživa veliko zaupanje, ker pa gre za precejšnje družbeno premoženje, je jasno, da morajo biti celotni postopki natančni in dosledni.
Komunalno podjetje v predloženem eleboratu izkazuje, da naj bi bili vodovodni sistemi, kanalizacije, čistilne naprave in pokopališča - skratka infrastrukturni objekti vredni °32 milijonov tolarjev (od nabavne vrednosti 1,3 milijarde je odšteto pol milijarde odpisane
vrednosti, vrednost letos izgrajenega plinovodnega omrežja v vrednosti 24 milijonov tolarjev, ker investicija še poteka, pa še ni upoštevana), medtem ko naj bi 77 milijonov vredni družbeni kapital, ki ga po knjigovodskih listinah predstavljajo upravna zgradba, avto park, cvetličarna, komunala, odvoz smeti, kontej-nerski odvozi, vodovodne storitve, pogodbeni odvozi ter ostala osnovna sredstva ter sredstva počitniške dejavnosti tega podjetja (skupna nabavna vrednost znaša 174 milijonov, 97 milijonov pa je odpisov). Razen cvetličarne, ki pa nima knjigovodske vrednosti (in je v postopku denacionalizacije) ter sredstev za počitniško dejavnost, je vse navedeno družbeni kapital, ki je last občine, nadaljnji korak pa je ugotovitev deleža tega premoženja, ki se lahko lastnini. Komunalno podjetje na podlagi podatkov o načinu pridobivanja prihodkov v zadnjih desetih letih ugotavlja in predlaga, da se 21,9 odstotka tega družbenega premoženja lastnini, preostalih /8,9 odstotka pa ostane v lasti občine. Izvršni svet se je kljub popolnemu zaupanju, ki ga podjjetje uživa, odločil, da imenuje posebno komisijo, ki bo pre dlo-žene podatke vknjigovodstvu
Uspešno poslovanje Save Trade
Franšizing enote
so pomemben partner
Kranj, 10. decembra - V podjetju Sava Trade letos zaključujejo že drugo uspešno poslovno leto, v katerem so poslovali tudi s svojimi osmimi franšizing enotami po vsej Sloveniji, prihodnje leto pa si bodo prizadevali za še večji obseg prometa in kvalitetnejšo Prodajno mrežo.
Ko so spomladi leta 1991 odprli svojo prvo franšizing Prodajalno, je bil takšen način prodaje pri nas popolnoma nov, *daj pa se je že dobro uveljavil, na kar kaže tudi število tovrstnih Prodajaln v njihovi trgovski mreži. V dveh letih so franšizing Prodajalne postale pomemben partner, saj ustvarijo okoli 12 odstotkov celotnega prometa. Skupni obseg prometa v letošnjih enajstih mesecih je bil vrednostno za več kot dvainpolkrat višji, saj *o franšizing enote naredile za 263 milijonov tolarjev prometa, v [anskih 11 mesecih pa 107 tolarjev. V začetku so se sicer soočali s številnimi težavami, tako, da tudi danes še niso povsem kos številnim zahtevam trga, toda razvoj gre vendar v smer izboljšave Poslovanja.
V okviru tovrstnih prizadevanj bodo v Savi Trade proučevali v^ako franšizing enoto posebej, pripravili bodo izobraževanje, bJcrati pa bodo poskušali nuditi tudi finančno pomoč namenjeno 8lrienju prodajne mreže. Že ta mesec bodo odprli novo Veleprodajno skladišče v Mariboru, spomladi pa tudi v Novem ^ostu, s čimer bo bistveno olajšana oskrba franšizing enot.
Letos so na slovenski trg vnesli tudi nekaj konkurence. Poleg Pnevmatik narejenih v Savi, so v njihovi ponudbi tudi pnevmatike Partnerja Semperit, koncema Continental in od poletja tudi Vtsokozahtevne gume Yokohama, za katere je Sava Trade generalni zastopnik.
V prihodnjem letu naj bi ustvarili za okoli 40 milijonov mark Prometa, od tega franšizing enote okoli 20 odstotkov, ki naj bi v okviru poslovanja odpirale tudi lastne servise. • M. Gregorič
podjetja pregledala in pripravita poročilo do 20. decembra.
Več razprave je bilo o možnih poteh nadaljnega organiziranja izvajanja komunalnih dejavnosti v občini po opravljenem lastninjenju. Predstavnika podjetja sta ponudila tri možnosti: da se iz deleža podjetja, ki se lastnini (verjetno v pretežni meri z notranjim odkupom), organizira samostojna pravna oseba (družba), ki kandidira za podelitev kocesije, ali pa da se ustanovi javno podjetje z večinskim osnovnim kapitalom občine in vložki zasebnega kapitala, če se bodo zaposleni v sedanjem podjetju odločili za lastninjenje. Tretja možnost, da se zaposleni ne bi odločili za lastninjenje, je manj verjetna. S stališča zaposlenih je najugodnejša prva možnost, zlasti v primeru, če bi se pravočasno izvedel razpis koncesije (razpis je javen, o podelitvi koncesije pa odloča občinska skupščina) in bi bila koncesija v naprej dodeljena, saj je pri drugi možnosti, delež kapitala tako majhen, da nima posebnega vpliva na upravljanje" družbe, minimalno pravico do dobička in nikakršnih možnosti do preostalega premoženja v primeru likvidacije ali stečaja. S stališča občine pa se zdi druga možnost - enovito javno podjetje racionalnejše, saj kot zaključena celota lahko z medsebojnimi učinki posameznih dejavnosti znižuje stroške.
Problematika nove organiziranosti komunalne dejavnosti v občini pa je bilo razpravljano še
z ene plati: kaj pomeni za dejavnost tega podjetja bodoča nova delitev občin ter novo oblikovanje okrajev. Pri tem se je seveda mnenje nagibalo k temu, da bi morale biti novonastale občine na ozemlju sedanje občine Škofja Loka toliko zrele, da bi se dogovorno odločile, da javnega podjetja ne bi razbijale. Sedaj ugotovljeni občinski kapital oz. lastnino bo potrebno med nove občine razdeliti, edino smotrno pa bo, da se bodo na tem področju dogovorile za usklajeno m skupno opravljanje te dejavnosti. Manj znana je druga plat: kakšne bodo namreč pristojnosti okrajev in ali bo nova delitev upravnih funkcij tudi vplivala na dejavnost in sredstva komunalnega podjetja. Osnovna usmeritev ostaja, so sklenili, da ta dejavnost in vse premoženje ostane v škofjeloškem prostoru. Izkušnje na celi vrsti področij (npr. oskrba s pitno vodo, odstotek izgrajenih kanalizacij in čiščenja odpadnih voda itd.) kažejo, da je sedanja občina Škofja Loka precej pred drugimi, da je dejavnost zelo smotrno organizirana (v Komunalnem podjetju je zaposlenih več kot polovico manj glede na obseg dejavnosti, kot v podobnih drugih), zato bi vsako združevanje pomenilo "izravnavanje" na škodo Škofje Loke. Dokončno odločanje, po kateri poti naprej, je izvršni svet odložil na eno prihodnjih sej, ko bodo znane tudi ugotovitve komisije o vrednosti premoženja. • Š. Žargi
Konjunkturna gibanja
Več dobrih znamenj
S prihodnjim letom naj bi se izboljšala konjunktura v državah, ki so naš najpomembnejši gospodarski partnerji.
Kranj, 13. decembra - Služba za konjunkturo in ekonomsko politiko pri Gospodarski zbornici Slovenije je v jesenskih mesecih v konjunkturnem pogledu za slovenske proizvajalce blaga in storitev našla nekaj več pozitivnih znakov, Čeprav so tržni pogoji še naprej zahtevni in pogoji poslovanja težavni.
^•letošnjega tržnika leta so med franšiziji v Savi Trade izbrali 'ranca Makoterja iz Ljutomera. * Foto: M. G.
Obseg domačih prodaj namreč narašča, za spoznanje se je izboljšala tudi ocena tujih naročil, v nekaterih industrijskih panogah pa je začel naraščati obseg proizvodnje, seveda pa je start nizek. Vendar pa ima prav industrija še vedno največ težav pri ohranjanju ravni proizvodnje in stopnje zaposlenosti. Brezposelnost še vedno narašča in Slovenija spada med države, kjer brezposelnost narašča najhitreje.
V zunanji trgovini prihaja do strukturnih premikov, saj se izrazito krči menjava z državami nekdanje Jugoslavije, med tradicionalnimi partnerji pa je glede na lansko leto prišlo do krčenja tudi pri menjavi z Italijo, kar je posledica devalvacije hre. Z Nemčijo, ki je najmočnejši ekonomski partner Slovenije, smo kljub tamkajšnji recesiji zadržali obseg menjave. Izrazito pa se povečujejo prodaje v izvenevropske države, zlasti v ZDA, tudi na Japonsko. V Evropi pa narašča prodaja v držav Centralne Evrope.
Na finančnem področju ostaja likvidnost podjetij še vedno problematična, v industriji jo kar 81 odstotkov anketiranih podjetij plačevanje računov ocenjujejo kot slabo ali kritično. Obresti so za podjetja še vedno višje, kot jih imajo podjetja v tujini, pri plačah je jeseni prišlo do rahlega naraščanja, vendar naj bi se umirile. Glede na stroške dela, seveda skupaj z obremenitvami za socialne prispevke in druge dajatve, so slovenska podjetja vse manj konkurenčna. Javna poraba je v zadnjih mesecih še vedno dokaj visoka, po čemer se rpav tako razlikujemo do evropskih držav.
Ocene kažejo, da naj bi letos
kljub prvotno nižjim napovedim, ohranili bruto domači proizvod na lanski ravni. Za prihodnje leto pa je načrtovana rast. Če bodo pogoji gospodarjenja ugodnejši to možnost napoveduje tudi ankete o poslovnih pričakovanjih v podjetjih, saj kar 41 odstotkov direktorjev prihodnje leto pričakuje izboljšanje poslovnega položaja, poslabšanje pa le 18 odstotkov.
Ker je slovensko gospodarstvo izrazito izvozno, si poglejmo še konjunkturne napovedi v okolici. Najnovejše ocene konjukture podaljšujejo začetek oživljanja v Evropi, zlasti v Nemčiji in Franciji, saj ga napovedujejo šele proti sredini prihodnjega leta. Tako naj bi bruto domači proizvod v zahodnem delu Nemčije letos nazadoval za približno odstotek in pol, domača potrošnja pa za dva odstotka, medtem ko je za prihodnje leto napovedana 0,5-odstotna rast domačega bruto proizvoda.
Ohranjanje delovnih mest postaja poglavitna zadrega ekonomske politike držav Zahodne Evrope, marsikje imajo težav s socialnim mirom. Trg delovne sile tako postaja poglavitna zavora evropski konjunkturi. Možnost za njeno oživljanje so tako še naprej v zniževanju obrestnih mer, kar pa se v gospodarski rasti lahko občutneje odrazi šele po letu dni.
Dinamično gospodarsko aktivnost pa napovedujejo za države Centralne Evrope, zlasti za Poljsko in Češko, bolj pesimistične pa so ocene za Madžarsko. Oživljanje ekonomijo po novih ocenah pričakuje Italija, dovolj solidno konjunkturo Avstrija. • M.V.
Forum direktorjev Iskrinih podjetij
Ponovno sestavljanje velike Iskre
Kranj, 13. decembra • Vlada je že sklenila, da bo sklad za razvoj deleže v 12 Iskrinih podjetjih v višini 676 milijonov tolarjev zamenjal za delnice v holdingu, zaradi ustrezne zamenjave deležev za delnice pa bodo predhodno ocenili vrednost državnih deležev v Iskri.
Vlada je takšen sklep sprejela že 25. novembra, še teden prej pa, da kratkoročna posojila v višini 100 milijonov tolarjev spremeni v državne deleže, kar bo kot dokapitalizacijo izpeljal sklad za razvoj. Gre za posojila Iskri holdingu, ki jih je uporabilo več Iskrinih podjetij in sicer Avtoelektnka, Kondenzatorji, Elektrooptika, Vega, Sistemi in Terminali. Vlada pa se ni strinjala s predlogom Iskre holdinga, naj sklad za razvoj stečajne mase Iskrinih podjetij vloži v obliki nakupa delnic v holding, sodi namreč, da ne more poseči v skladove naložbe, če se hkrati ne razrešujejo tudi obveznosti. Skladu za razvoj pa je naložila, naj preveri možnosti vključevanja holdinga v lastništvo Iskrinih družb, ki so zdaj v lasti sklada. Iskra pa lahko v program lastninskega preoblikovanja lahko vključi tudi neodplačne prenose sredstev in družbenega kapitala le, če tako v podjetjih odločijo organi upravljanja.
Oživljanje velike Iskre sodi v razvojno strategijo slovenske industrije, saj poleg majhnih potrebujemo nekaj velikih podjetij, kar je narodnogospodarskega pomena, je na forumu direktorjev Isknnih podjetij dejal minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar. Državni sekretar za industrijo Ivo Banič pa je pojasnil nedavne sklepe vlade in njeno željo, da se Iskrina podjetja najprej olastninijo, k bodo znani lastniki, pa je pripravljena državni del premoženja zamenjati za delnice Iskre. Zavrnil je govorice, da vlada z zamenjavo državnega deleža v delnice z dekretom ustvarja Iskro, temveč se zaveda, da v elektroindustriji majhna podjetja, razen redkih izjem, nimajo možnosti za preživetje. Država kot lastnik dela Iskre se seveda lahko odloči tudi drugače, je dejal Banič, vendar ja za Iskro vsekakor bolje, Če se oblikuje v velik sistem, podobn kot Le k in Krka, ki sta izjemno uspešno poslovala tudi v slabih pogojih gospodarjenja. Poleg tega pa je v elektroindustriji pač potrebno poslovati in obračati milijone dolarjev.
• M. Volčjak
Slovensko - ameriško sodelovanje na področju telekomunikacij
Predvsem tehnična pomoč
Predstavniki PTT Slovenija so prejšnji teden predstavili sodelovanje naše države in ZDA na področju telekomunikacij in zagotovili, da bomo ob ustrezni politiki v dveh letih dejansko skočili v telekomunikacijsko razvito Evropo.
Slovenija se je po osamosvojitvi vključila v večino mednarodnih organizacij s področja telekomunikacij in se tudi uspela tehnično povezati z nekaterimi državami, ki imajo najbolj razvite telekomunikacije. Pred kratkim se je na delovnem obisku pri nas mudil tudi gospod VVarren Clark, osebni svetovalec predsednika ZDA za komunikacijsko in informacijsko politiko in s predstavniki naše države in PTT Slovenije govoril o sodelovanju med Slovenijo in ZDA.
ZDA imajo za države Srednje Evrope in s tem tudi za Slovenijo narejen poseben program pomoči, prilagojen vsaki državi posebej. S proučevanjem zakonodaje v posameznih državah in različnih načinov razvoja bodo amriški strokovnjaki skušali ugotoviti, kakšen razvoj bi najbolj ustrezal, hkrati pa bodo predstavili probleme in rešitve, ki se pojavljajo v ZDA in državaqh Evropski skupnosti na področju telekomunikacij.
V zadnjih letih so se zgodile velike spremembe tehnologije in tudi zahteve po medsebojnem komuniciranju so vse večje. ŽDA bodo pomagale tudi pri usposabljanju naših strokovnjakov na njihovem telekomunikacijskem inštitutu. Predvsem se bodo
Eosvetili spopznavanju najsodobnejših telekomunikacijskih dosež-ov, navezali pa bodo stike s pomembnimi strokovnjaki. Pred kratkim se je v ZDA že mudila slovenska delegacija, ki je v šestih dneh obiskala kar 25 pomembnih institucij s področja telekomunikacij in se sestala kar s 54 vrhunskimi strokovnjaki.
Možnosti za slovenski skok v telekomunikacijsko razvito Evropo so, predvsem pa potrebujemo sodelovanje na področju tehničnega usposabljanja. Tako je predvideno, da se bosta v ZDA usposabljala dva slovenska strokovnjaka, na seminarjih, ki bodo pod ameriškim mentorstvom potekali pri nas pa naj bi se usposabljalo od 30 do 100 ljudi.
Za sedaj nam torej ŽDA ponujajo predvsem tehnično sodelovanje, za finančno pomoč (tudi v drugih državah so apetiti po tovrstni pomoči veliki) pa bomo morali izpolnjevati določene pogoje pogoje.   M. G.
ŽIVI L/V - KRANJ, p.o.
TRGOVINA IN GOSTINSTVO, Naklo, C. na Okroglo 3
Prepričani smo, da so vam kot kupcu poznani naši najsodobnejši nakupovalni centri, ki smo jih v zadnjih letih zgradili v Kranju, Radovljici, na Bledu, v Ljubljani in pred nekaj dnevi v Šenčurju.
V teh nakupovalnih centrih imamo prodajne oddelke s svežim mesom, v katerih želimo zaposliti več novih sodelavcev na delovnem mestu
MESAR - PRODAJALEC
Zaposlitev želimo ponuditi tistim kandidatom, ki imajo poklic MESAR ali KUHAR, najmanj pol leta ustreznih delovnih izkušenj in so delo pripravljeni opravljati odgovorno, zainteresirano in z vzornim odnosom do strank, ki so največja vrednota našega podjetja.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: ŽIVILA KRANJ - kadrovska služba, Cesta na Okroglo 3, 64202 Naklo. Izbrane kandidate bomo zaposlili za določen oz. nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom.
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
NA ŠTIRIH KOLESIH
Test: Toyota Lite Ace DX
Japonska kombinacija
Za potniSki kombi je to vozilo res majhno, toda vam gre skupaj z voznikom sedem ljudi ali pa lepa količina tovora. Oblika tovote lite ace je sicer po japonsko zaobljena, toda to je Se vedno kombi in v razred majhnih kom-biiev s svojimi karakternimi značilnost nmi tudi tudi hoče.
In pri tem načelno ni nič narobe. Nekaterim so pač kombinirana vozila pri srcu ali pa tako narekujejo njihove potrebe. Pri Tovoti so se tega vprašanja praktično: naredili so 4,30 metra dolg potniSki kombi, kar govori v prid okretnosti, vanj namestili sedem sedežev in tako dobili majhno toda uporabno vozilo. Zunanja dolžina je dokaz, da tovota lite ace ni daljSa od prestižnejSih osebnih avtomobilov, notranja pa o zadostnem udobju za sedem potnikov in voznika.
Slednji vseeno ne sme imeti preveč izstopajočih telesnih mer,
Cene v zadružnih trgovinah
Poslovalnica bohinjske gozdarsko kmetijske zadruge v Bohinjski Bistrici
(vse cene so s prometnim davkom):
* K -19 38,00
* tel-plt 1 37,40
* koruza 29,60 ' oves 32,40
* otrobi 25,40
* živinska sol 20,50
* pšen. krmilna moka 21,20
* tel-Starter 50,00
* NSK (10/1) 45,90
* ječmen 25,90
* pšenica 35,00
* vitaredin 400,00
* koruzna krmilna moka 30,70
Tovota Lite Ace DX: japonske obline v kombijevski obliki
Notranjost: mešanica tovornjaka in osebnega avtomobila
ker je voznikov delovni prostor ukrojen boli po meri manjših ali srednievisokih. Sedi se za volanom (ki je, mimogrede, nastavljiv tudi po višini m z dodanim servoojačevalnikom) skoraj po tovornjaško in k temu je naravnana tudi dobro založena armaturna plošča.
HVALIMO: oblika - udobje -uporabnost - ekonomičnost
GRAJAMO: pogon na zadnji kolesi - premalo prostora spredaj
Potniški prostor v osrednjem delu kabine je mogoče odpirati z drsnimi vrati na desnem boku, tovor pa nakladati skozi zadnja
IMUjirfk n 5 oseb ali precej fiftSS d. S 2g£ lovora naložiti tudi zajetnejše tovore.
Y.C.C.
Stara c. 25 d.0.0.   KRANJ - Gorenjski sejem
RABLJENA VOZILA V ZALOGI
1. BMVV 5181 let.90 29.200,00 DEM
2. BMVV 5181 let. 90 28.800,00 DEM
3. Citroen ZX Aura 1,61 let. 90 18.900,00 DEM
4. MAZDE 323,161121 1,31 letniki od 90 do 93, več vozli
Tel.: 221-626, 214-766
TtfCCAl
Seveda, pred tem je treba zadnjo vrsto sedežev priročno preklopiti ob stranski steni, če pa tudi to ne zadostuje pa je moč prilagoditi še eno vrsto. Vseeno je ta izvedba pretežno namenjena prevozu oseb. Sedeži so zato udobni, oblečeni v kakovostne materiale, z vzglavniki in nastavljvim naslonom. Stikalo in vzvod za nastavitev zračenja in gretja je tudi v zadnjem delu in udobje je povsem zadovoljivo. Serijska oprema v paketu Da poleg že omenjene opreme vključuje tudi centralno zaklepanje za drsna in prtljažna vrata, odpiranje posode za gorivo iz kabine in priročni sredinski predal za odlaganje drobnarij.
Tovoto lite ace poganja 1975 kubični dizelski Stinvaljmk, ki je nameščen v sredini med prednjima sedežema. Dober vžig in lahkotnost vrtenja sta mu po volji, pretikanje petstopenjeske-ga menjalnika mora biti skoraj tovornjaško kratko in potovalna hitrost je ob tovarniško obljubljenih 125 kilometrih na uro soliden podatek. Pri vsem skupaj gre konstruktorjem zameriti pravzaprav samo to, da so prenos moči preko kardanske gredi namenili zadnjim kolesom, kar predvsem na mokri ali zasneženi cesti ni v pretirano veselje voznika, še zlasti če vozilo ni obteženo. Piomembne in hvale vreden podatek pa je ekonomičnost, Id tudi
Praznični pogrinjki
Ljubljana, 13. decembra • V Domusu so danes odprli razstavo "Praznični pogriniki", ld si io lahko ogledate do 18. decembra.
Prazniki so dogodek, ko s svečano pogrnjeno mizo izkažemo pozornost družini, sorodnikom in prijateljem, ideje z razstave vam bodo nedvomno prišle prav. Predstavljajo različno pohištvo, prte, prtičke, servirao posodo m pribor, kozarce ter dekorativne izdelke.
ob ostrejSi vožnji pomeni manj kot 9 litrov porabljenega plinskega olja na 100 prevoženih kilometrov.
CENA do registracije s 5-od-stotnlml davčnimi dajatvami: 222.443 ATS (Toyota Center Ljubljana)
Poslovalnica tržiške zadruge v Križah
(vse cene so brez 5-odstotnega prometnega davka):
• KAN 17,00 *NPK 15-15-15 22,00 •koruza 22,00 'ječmen 21,20 'oves 24,30 'pšenica 26,40 •NSK-razsut 31,80 ' NSK, 50/1 37,20 'K-19 33,30 *tel-pit 29,50 *bek1 34,90 *bek2 32,70 •živinska sol          23,00          * pšen. krmilna moka 17,50
• vitaredin (20/1) 3.659,00
Poslovalnica cerkljanske kmetijske zadruge v Šenčurju: Umetna gnojila (vse cene so brez prometnega davka):
'NPK 7-20-30         25,90           * NPK15-15-15 23,80
•NPK 13-10-12        22,00            • NPK 10-30-20 28.50
• KAN 16,50
Krmila (vse cene so s prometnim davkom):
Zato je tudi seStevek dobrih lastnosti tega kombiniranega vozila precej večji kot drobne zamere. Tovota hte ace je vsekakor dovolj sodoben, oblikovno zanimiv, predvsem pa uporaben kombi.
' K -19 (Emona) ' tel-štarter (50/1)
* NSK (10/1) *bro-flnišer(10/1) *bek1
* koruza
* pesni rezanci
* psen. krmil, moka
34,70 ' tel-štarter (10/1)
48,50 " tel-pit (50/1)
42,20 * NSK (50/1)
49,70 * briketi za zajce (10/1)
36,00 * bek 2
20,80 ' sončnične tropine
22,00 * soja
18,50
52,00 30,60 38,70 46,20 40,00 31,30 47,30
JEHNIČNI PODATKI: kombi za prevoz oseb in tovora. Motor, štirivaljni dizelski, nameščen v sredini, 1975 ccm, 51 KVV/69 KM pri 4600 vrtljajih na min, največji navor 125 Nm pri 2800 vrtljajih. Dolžina 4360 mm, širina 1685 mm, višina 1840 mm. najvišja hitrost 125 km/h (tovarna), 131 km/h (test). Poraba goriva: 7,8 I pd 90 km/h, 8,6 I pri mestni vožnji. Poraba na testu: 8,4 litra plinskega olja na 100 km.
Skladišče kranjske Sloge v Mavčičah
(vse cene so brez prometnega davka):
•K-19	35,20	'tel-pit	30,00
* tel-štarter	49,80	* NSK (10/1)	41,00
• NSK (20/1)	39,40	* NSK (50/1)	37,70
* koruzni drobir	23,33	* koruza, razsuta	21,90
* koruza, v vrečah	23,81	* soja * sončnične tropine	39,00
* pesni rezanci * bro-fmiser	21,52		28,40
	48,00	* pšen. krmilna moka *KAN	22,40
* oves	22,80		20,00
• NPK 15-15-15,		* NPK 15-15-15,	
kutinski	24,50	avstrijski	25,00
• NPK 13-10-12	23,00	* NPK 7-20-30	27,00
* NPK 10-15-20+3,		* NPK 8-26-26	29,00
avstrijski	27,00		
M. Gregorič
(Cene gnojil so pri odvzemu neposredno na kranjski železnici tolar nižje, kot smo jih navedli.)
R PFAFF
OJI ZA GOSPODINJSTVO IN INDUSTRIJO
brother
SINGER
ŠIVALNI, PLETILNI IN OVVERLOC
PFAFF...............................................................f*.      od neto DEM 360
PFAFF OVERLOCK, 4 niti od neto DEM 790
LIKALNI IN RKSIRNISTROJTS PARO, od neto DEM 590 10, ■ Oktete 24
PFAFF pletllni stroji od neto DEM 599 y, (vjio jmci omo '
KRANJ na sejmu od 10. do 19.12.1993 iei , ^ W LJUBLJANA na sejmu od 15. do 30.12.1993 «JC 5061115
CELOVEC-center
PRODAJNI CENTER VIZMARJE
LJUBLJANA - ŠENTVID, PLEMUEVA 86
TEL: 061/519-51,152-18-90, FAX: 061/152-17-20
# ODPRTO 7-19
# SOBOTA 7-13
P0 AVSTRIJSKO POHIŠTVO NI POTREBNO V AVSTRIJO, PO KOPALNICE PA NE V ITALIJO. VSE TO DOBITE PO VEUK0 B0U UGODNIH CENAH V NAŠEM CENTRU.
to M ie m m
NUDIMO VAM TUDI VSE POHIŠTVO IN VSO STANOVANJSKO OPREMO DOMAČIH PROIZVAJALCEV, PA VZMETNICE, BELO TEHNIKO, ELEKTROMATERIAL, 0R0DJ
VSE TO IN SE VEC TUDI NA GORENJSKEM SEJMU V HALI A
*M8MIIMaMMIII8,lll,8a^MM(WW(ll>Mllll'   ' ' mmt si				
HLADILNIKI ŽE OD 36.000,00 SIT				
■i	m	(Ali	- v	
TACEN
■
SLOVENIJALESPC jelEN
AC
KRANJ
I
0&
UUBUANA-CENTER-
GUNCUE
Vsem trupcem in poslovnim partnerjem želimo srečno in ######    uspešno 1994.leto ######
Medi
Slan
Irgovma l zdravili in
amtetnim materialom d o
domača lekarna, ortopedski pripomočki, nogavice proti kr. žilam, program Inkontlnence
Kidričeva 47a, 64000 Kranj, tel.: 064/21 87 87
AKCIJSKA PRODAJO
MERILCEV KRVNEGA TLAKA		MASAŽNIH VELIKIH KADI	MASAŽNIH MALIH KADI
Beurer 0M1 12.500 SIT	Beurer 0M5 15.500 SiT	13.900 SiT	9.900 SIT
♦ masažne aparate
♦ merilce sladkorja v krvi In testne lističe
♦vse vrste merilnikov krvnega tlaka
♦antirevmatska oblačila (ledvični pasovi, grelni pasovi, ramenski, kolenski, komolčni)
♦pestra Izbira čajev
♦ klinično testirane ortopedske pripomočke
♦velika Izbira nogavic proti krčnlm žilam
♦ klini pasovi
♦vse za nego bolnika na domu
♦ kozmetika In vse za osebno higijeno
BREZPLAČNO MERJENJE KRVNEGA TLAKA
delovni čas: 8-19, sobota: 8-12
Zakon o kolektivnih pogodbah in socialni sporazum
In vendar se premika
Bralci se bodo mogoče spomnili, da smo letos spomladi zbirali Podpise za predložitev Zakona o kolektivnih pogodbah. Dveletne ^kušnje pn izvajanju najprej splošne, potem pa še panožnih in Podjetniških kolektivnih pogodb so pokazale, da je njihovo Rajanje premalo obvezujoče, zato je svet Svobodnih sindikatov *e lani ob splošni opozorilni stavki zahteval sprejem zakona.
Vlada in skupščina se na to pobudo nista odzvali, prav tako ne jja zahtevo po ratifikaciji konvencije Mednarodne organizacije dela št. 154 o kolektivnem pogajanju. Približno hkrati smo svobodni sindikati ponudili vladi socialni sporazum, vendar soglasje ni bilo doseženo in vse je kazalo, da bo država ta področja podredila zakonodaji. Prvi uspeh sindikatov v pogajanjih ]e bila sklenitev nove splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo junija letos, drugi korak pa je pripravljenost vlade, da se vendar Pogaja s sindikati. Celo več, predsednik vlade je v enem od javnih nastopov izrazil potrebo po pogostejšem sestajanju s predstavniki delojemalcev. Te dni je vlada ponudila sindikatom v obravnavo delovno gradivo za zakon o kolektivnih pogodbah in za socialni sPorazum.
Zakon o kolektivnih pogodbah
Sedanja pravna ureditev temelji na še vedno veljavnem Jeznem zakonu o delovnih razmerjih iz leta 1989 in slovenskem zakonu, ki predpisujeta obvezno sklenitev splošnih in panožnih kolektivnih pogodb. Taka pravna ureditev je v nasprotju z Mednarodnimi konvencijami, v marsičem pa tudi nejasna in nedorečena. Kršitve niso sankcionirane, način reševanja sporov je neizdelan in neučinkovit. V sindikatih se teh pomanjkljivosti še kako zavedamo, zato bomo pripravljeno gradivo pozorno obravnavali.
Načelo prostovoljnosti sklepanja kolektivnih pogodb je novost v primerjavi s sedanjo ureditvijo. Gradivo za zakon predvideva Predvsem svobodno in prostovoljno sklepanje kolektivnih Pogodb. Temu ustrezno bo morala slediti tudi sprememba zakona o delovnih razmerjih, ki bo obveznosti in pravice urejal celoviteje kot doslej. Stranke kolektivne pogodbe so lahko le prostovoljna združenja, ki ne poznajo obveznega članstva. Veljavnost kolektivne pogodbe se v sedanji ureditvi nanaša na vse delavce, zaposlene v Sloveniji. Po novem naj bi veljale le za stranke, ki so jo sklenile. Za splošno veljavnost bi veljali pogoji, da podpisniki Predstavljajo najmanjši določeni delež delodajalcev in delojemalcev v državi ali v panogi. Hkrati pa naj bi kolektivna pogodba vsem delavcem pri delodajalcu zagotovila enak položaj pri Uveljavljanju pravic iz delovnega razmerja ne glede na to, ali so Člani sindikat ali ne. Nadzor nad izvajanjem kolektivne pogodbe naj bi bil v pristojnosti inšpekcije dela. Reševanje sporov, ki nastajajo kot posledica različnih interesov strank, ter spore Zaradi neizvajanja določb kolektivne pogodbe, gradivo za zakon precej natančno ureja. Predvideni so postopki pred arbitražo in sodiščem, pristojnim za delovne spore. Za kršitelje so predvidene •ienarne kazni, tako za pravno kot odgovorno osebo.
Socialni sporazum
Osnutek dokumenta, ki naj bi ga enakopravno obravnavali in sprejeli predstavniki delodajalcev, sindikatov in vlade, temelji na veh postavkah. Zaposlovanje. Vlada priznava, da je naraščanje brezposelnosti najzahtevnejši problem pri prehodu v gospodarsko rast in stabilno narodno gospodarstvo. Zato pripravlja nekater Zakonske spremembe na tem področju, vzpodbude za zaposlovanje mladih in prejemnikov nadomestil in pomoči ter ukrepe, s katerimi naj bi omejila delo na črno in pogodbeno delo. Končno naj bi zaživele tudi različne oblike dela, skrajšan delovni čas in Podobno.
, Plače. Za sindikat je bistveno, da kolektivne pogodbe ostanejo instrument določanja cene dela. Po vladnem predlogu izhodiščne
Elače v letu 1994 v podjetjih ne morejo presegati izhodišč v splošni olektivni pogodbi, razen če enak znesek, kot je razlika, vplačajo v solidarnostni zaposlitveni sklad. Uporabljal se bo za ohranjanje delovnih mest in pospeševanje zaposlovanja. Upravljal ga bo tripartitni upravni odbor. Podobna omenitev velja tudi za plače direktorjev m drugih vodilnih delavcev, ki sklepajo individualne Pogodbe. Plače se bodo lahko povečale ob koncu vsakega četrtletja, če bo rast življenjskih stroškov v treh zaporednih meseceih presegla 5 odstotkov. Vladin predlog povečanja znaša le Za tretjino cen nad omenjenim odstotkom. To pomeni, da bi plače v letu 1994 lahko kar krepko zaostale za rastjo življenjskih stroškov in bo to najbrž najtrši oreh pri sklepanju sporazuma.
Cene. Vlada naj bi izvajala nadzor nad cenami infrastrukture in osnovnih živil, ki jih bo uravnavala prav tako kvartalno kot plače.
Socialna varnost. Obljubljena je dopolnitev zakonodaje s Področja socialne varnosti, uvedba prostovoljnih in dodatnih Zavarovanj, sprememba davčne politike v korist davkoplačevalcev Z nižjimi dohodki. ■
Izvajanje socialnega sporazuma naj bi nadzorovala šestčlanska triparutna komisija ob izteku vsakega trimesečja. Sporazum pa bi veljal za vse leto 1994. • Milena Sitar
RAZPIS
GOTOVINSKEGA KREDITA
za člane Svobodnih sindikatov
V sodelovanju z Delavsko hranilnico razpisuje Območna organizacija sindikatov Gorenjske za člane Svobodnih sindikatov gotovinski kredit v višini do 30.000 SIT na posameznika. Mesečna obrestna mera je 3,7 %. Rok vračanja kredita je 6 mesecev.
Kandidati dobijo tiskovine v izpostavah Svobodnih sindikatov Gorenjske, in sicer
- v Škofji Loki, Kidričeva 1, tel.: 620-201
- v Radovljici, Gorenjska c. 25, tel.: 715-262
- v Tržiču, Balos 4, tel.: 53-308
- na Jesenicah, Titova 86, tel.: 81-585 od 12. do 20. decembra.
V primeru večjega števila prosilcev, kot je na razpolago sredstev, bodo imeli prednost upravičenci z nižjimi plačami oz. slabšim socialnim položajem.
Nemška sindikalna zveza pripravila seminar za predstavnike svobodnih sindikatov
ZC C C o o o
OBMOČNA
organizacija samoupravljanja
ZA GORENJSKO
Pri Nemcih se učimo
Ne bomo dovolili cenenega trgovanja z delavci
Številna gorenjska podjetja, ki so v finančni stiski, poskušajo z različnimi ukrepi izboljšati poslovanje tn s tem ohraniti podjetje ter delovna mesta. V zadnjem obdobju se mnoitčno zatekajo tudi k prerazporeditvam delavcev skupaj z določenimi storitvenimi dejavnostmi Iz podjetja v drugo podjetje ali k zasebniku. Samo dejanje sicer ni problematično, če se za takimi "projekti" ne skrivajo spekulativni nameni, kt gredo na škodo prerazporejenih delavcev. To trditev na žalost potrjujejo tudi mnogi primeri tovrstnih prerazporeditev na Gorenjskem.
Zakonodaja in kolektivna pogodba za gospodarstvo sicer dajeta vodstvom podjetij pravico, delavcem pa dolžnost prerazporeditve v drugo organizacijo, kadar je to poslovna odločitev podjetja. Toda to je možno le pod določenimi pogoji, taista zakonodaja pa jasno opredeljuje tudi vlogo sindikatov pn tem početju. Pogodbo o prevzemu dejavnosti m prerazporeditvi delavcev iz enega podjetja v drugo skleneta organa upravljanja pri obeh delodajalcih na podlagi predhodnega mnenja sindikata, katerega član je delavec.
V praksi se vodilni delavci teh določb ne držijo vselej. V priprave, predvsem pa v izvedbe prerazporejanja delavcev ne vključujejo sindikata. Očitno imajo pri tem svoje račune. Za nizko pogodbeno ceno želijo "racionalizirati" posamezne službe, položaj delavcev v podjetju, kamor so te preselili, pa jih ne zanima več.
šolski primer takega scenarija je bila prerazporeditev osmih delavcev Alplesa v Železnikih. Pogodba o storitvah fizičnega varovanja in pogodba o prevzemu delavcev med podjetjema Alples I^sni program in Varnost Kranj, je bila sklenjena mimo sindikata. Pogodbe o zaposlitvi, k iso jih delavci dobili v podpis s strani Varnosti Kranj, so bile nezakonite. Na intervencijo delavcev so sicer dobili nove pogodbe o zaposlitvi, a v njih še vedno mrgoli pomanjkljivosti, na škodo delavcev seveda. Očitno je bilo podjetje Varnost Kranj pri prevzemu fizičnega varovanja v podjetju Alples konkurenčno le zato, ker je že vnaprej računalo na zmanjševanje pravic delavcev in kršenje delovnopravne zakonodaje in kolektivnih pogodb.
Prizadeti delavci so poiskali pomoč v območni organizaciji svobodnih sindikatov v Škofji Loki. Trenutno vodimo pogajanja z obema podjetjema. Na upravni odbor Alplesa Lesni program smo naslovili zahtevo, da se zaradi spekulativnih namenov, domnevno nezakonitih pogodb o zaposlitvi v podjetju Varnost Kranj, razdre pogodba o prevzemu del fizičnega varovanja, delavce pa prerazporedi nazaj na delovna mesta v podjetju Alples Lesni program. Prizadetim delavcem smo tudi že sestavih predlog, zahtevek za presojo zakonitosti pogodbe o zaposlitvi in njene skladnosti s kolektivno pogodbo, ter jo v zakonitem roku posredovali na sodišče združenega dela. • Sandi Bartol
VOŠČILO
Bralcem, svojim Sanm prgoieljem in sodelavcem želi 0bmxm orgemacija Swbodivh sindikatov Gorenjske lepe proznke in vsega dobrega v prMiyemkhi
Zastopanje delavcev po stečaju ZLIT
Pravna služba območne organizacije ZSSS za Gorenjsko poziva vse delavce, ki so bili v rednem delovnem razmerju v podjetju ZLIT Tržič, ki je sedaj v stečaju, da se nemudoma oglasijo v splošnem oddelku ZLIT Tržič, kjer bodo podpisali pooblastilo za zastopanje njihovih terjatev v stečajni masi.
Pravnica območne organizacije ZSSS za Gorenjsko Milena Uršič bo v stečajnem postopku pred sodiščem zastopala le tiste delavce, ki jo bodo za to pismeno pooblastiti.
Odločne sindikalne zahteve
Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Gorenjsko je na svoji razširjeni seji 12. novembra prejela več sklepov.
Zadevajo zlasti zahtevo po socialnem paktu, ukrepe za vzpodbujanje podjetništva in gospodarske rasti ter s tem povezano ohranjanje delovnih mest. Govorijo o potrebi po spremembi davčne politike, ki bo razbremenila plače, oziroma bolj obdavčila velike zaslužke in premoženje. Potrebna je prerazporeditev proračunskih sredstev v korist razvoja, aktivne politike zaposlovanja in socialne varnosti, ter na račun izdatkov za upravo, oboroževanje in proračunsko pokrivanje bank. Okrepiti je treba aktivno politiko zaposlovanja in stimulirati novo zaposlovanje. Podpirajo ekonomsko politiko, ki bo v podporo gospodarski rasti. Utrjevati je treba sistem kolektivnih pogodb in sankcionirati njihovo neizvajanje. Javno porabo je treba racionalizirati. Zavzeli so se tudi za ustanavljanje invalidskih podjetij, ki z nižjim obdavčenjem zaposlujejo ljudi s telesnimi okvarami. V procesu lastninskega preoblikovanja podjetij je treba kupnino (dokapitalizacijo) maksimalno zadržati v podjetju za namene kot so razvoj, tehnologija in izobraževanje zaposlenih.
25-članska skupina profesionalnih sindikalistov v Svobodnih sindikatih je bila od 21. do 24. novembra v gosteh pri nemški sindikalni zvezi. Gostitelji so pripravili zanimiv in za nas nadvse aktualen program, ki je potekal v zimskem turističnem središču Inzell na Bavarskem, v modernem izobraževalnem centru, ki je last sindikata.
V izbranem programu so predavatelji skušali celovito predstaviti sistem delavskega soupravljanja v nemških industrijskih podjetjih. Njihove izkušnje segajo približno tako daleč kot naše samou-pravljalske in prva misel predstavnika bavarskih kovinarskih sindikatov Gerharda Spechta je bila, da si ne bi nikoli mislili, da bomo tisti, ki smo uvedb delavsko samoupravljanje, k njim hodili učit soupravljanja. Nasprotno. Prepričani so namreč, da je njihov sistem sodelovanja pri upravljanju samo prehodna rešitev na poti k uvedbi delavskega samoupravljanja. Zato so skrbno spremljali delovanje sistema pri nas in kljub temu, da so sami ugotavljali odmikanje prakse od teorije, jih preseneča lahkota zavračanja nekajdesetletnih izkušenj.
Kakorkoli, naš zakon o soupravljanju je zelo podoben nemškemu in učinkovitost njegovega izvajanja bo sorazmerna moči sindikata, ki svetu delavcev kot organu soupravljanja predstavlja zaledje in oporo.
O moči sindikata smo se med drugim prepričali tudi na obisku pri ministrstvu za delo bavarskega parlamenta, kjer so nam zatrdili, da pobude sindikatov pn njih niso nikoh preslišanc, pogajanja za njihovo uresničitev pa so pogosto dolgotrajna in trda. Podoben vtis smo dobili tudi med pogovori s predstavniki obratnega sveta (ustreza bodočim svetom delavcev pri nas) v muneheoskem BMVV, ki se ravnokar pogaja za izplačilo 13., torej božične plače. V Audiju so si jo menda že izborili, kar je dobro znamenje tudi za delavce ostalih nemških avtomobilskih velikanov. Dobro znamenje v hudi recesiji, ki pretresa to panogo ne le v Nemčiji, temveč po vsej Evropi.
Nemški mediji so naš obisk v Miinchnu pozorno spremljali. Novinarji so pripravili reportažo s komentarjem o slovenskih socialnih in gospodarskih razmerah za osrednji TV dnevnik ter pogovor s predstavniki Svobodnih sindikatov in poročilo o pogovorih v ministrstvu za delo za bavarski radio.
• D. Z. Žlebir
Volitve svetov delavcev na Gorenjskem
Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij in družb predvideva tri možnosti: imenovanje delavskega direktorja, članstvo delavcev v nadzornem svetu in izvolitev sveta delavcev. Ker sta prvi dve obliki povezani s spremembo statuta in preoblikovanjem podjetja v eno od oblik družbe, začenjamo v podjetjih, kjer m več delavskih svetov, z volitvami v svete delavcev.
Svet delavcev je že izvoljen v naslednjih podjetjih na Gorenjskem: Veriga Lesce, Almira Radovljica, Domel Železniki,, sklep o razpisu volitev in določitev datuma le-teh pa je že sprejet v Coroni Reteče, Rudniku Žirovski vrh, Iskri Podnart, Plamenu Kropa, BPT Tržič, Nami Škofja Loka in Kmetijsko-gozdarski zadrugi Tržič.
Tudi v zadnjem obdobju tega leta vam je podjetje BIO pripravilo bogato ponudbo pršuta, naravno prekajenega mesa, da se boste lahko založili za praznične dni.
Podjetje vam omogoča nakupe na več obrokov
- preko sindikalnih organizacij ter
- z direktnim naročanjem in dostavo na dom.
Prav tako še lahko naročite vse artikle iz dosedanjih ponudb.
Vse sindikalne organizacije, ki se še niste odločile o novoletnih obdaritvah članstva in otrok zaposlenih, lahko skupaj s podjetjem BIO pripravite darilne pakete ali se odločite za obdaritve z vrednostnimi boni.
Podjetje BIO vam v trgovini URŠA v Frankovem naselju 67 na Trati ponuja veliko izbiro živil ter cenivno zanimiv in kakovosten delikatesni program. Na vašo zeljo vam izdelajo hladne prigrizke in vam jih dostavijo.
Posebna ugodnost je tudi odloženo plačilo. V trgovini pripravljajo številne zanimive akcije za zveste kupce.
Ni še prepozno!
Vaše božično in novoletno voščilo bo prejelo vsako drugo gospodinjstvo na Gorenjskem!
Vaša cenjena naročila za objave sprejemamo v Gorenjskem glasu, fax 215-366, ir\formacije tudi po telefonu 218-463.
M GLAS
Izpušni sistemi za vse osebne avtomobile
Najnovejša tehnologija Dvojna ALU pločevina
AMBROZ
Podgorje pri Kamniku Tel. (061)812-541
Proizvodnja, servis, montaža
Zavarovalnica Triglav, d.d., Ljubljana Območna enota Kranj
Sest nagrad za pravilno rešitev: TRIGLAV
Evropsko poročilo o prometni nezgodi je lahko (kot rezerva) sicer tudi v predalu v dnevni sobi, vendar pa je pravo mesto zanj le v avtomobilu.
"Odločitev Zavarovalnice Triglav, d.d., LJubljana - Območne enote Kranj, da zaradi hitrejšega razreševanja škod ob prometnih nesrečah svoje zavarovance oziroma lastnike avtomobilov seznani z značilnostmi In pravilnim Izpolnjevanjem Evropskega poročila o prometni nezgodi, Je vredna pohvale. SIcer pa je Zavarovalnica Triglav hiša, ki ji zaupa veliko Gorenjcev."
Tako bi po seznanjanju lastnikov avtomobilov in zavarovancev pri Triglavu lahko ocenili akcijo, ki je nekaj številk potekala v Gorenjskem glasu in smo jo sklenili z nagradno igro oziroma izpolnjevanjem tako imenovanega testa. Konec minulega tedna pa smo skupaj z zastopniki Zavarovalnice Triglav, d.d., Ljubljane - Območne enote Kranj obiskali srečne izžrebance in jim izročili darila Zavarovalnice Triglav in Gorenjskega glasa.
V Šenčurju smo z zastopnikom Bojanom Košnikom, ki je že devet let zastopnik Zavarovalnice Triglav, najprej obiskali Anko Hudoletnjak s Kranjske ceste 20. Za pravilno izpolnjen test ji je žreb dodelil tretjo nagrado oziroma drugo nagrado Triglava. "Golf imam zavarovan pri Triglavu. Starši pa imajo tudi druga zavarovanja sklenjena pri tej najstarejši in največji zavarovalni hiši. Test, ki ga je bilo treba rešiti, ni bil težak, mislim pa, da je bolj pomembna razlaga, ki je bila v nekaj številkah Gorenjskega glasa. Sicer pa imajo Gorenjski glas naročeni starši."
Jože Kleinberger z Gorenjske ulice 7 v Ribnem pri Bledu:"Gorenjskl glas redno prebiram. Všeč ml je in ne bi se mu odrekel. Akcijo Zavarovalnice Triglav o Evropskem poročilu o prometnu nezgodi sem spremljal v časopisu. Test ni bil težak, sicer pa Triglava ne zamenjam z drugo hišo. Nekatere druge zavarovalnice imajo včasih različne manjše popuste, vendar imam z drugimi hišami slabe Izkušnje."
Zastopnik Brane čelik je povedal, da je bil Boris Kolman Iz Podlubnika 344 v Škofji Loki eden tistih, ki ga Je sam poklical, da ga življenjsko oziroma nezgodno zavaruje. "Gorenjski glas je naročil stari oče, potem ga J« Imela mama, zdaj pa le kar hiini časopis. Vem za to, da Je zdaj Evropsko poročilo o prometni nezgodi še kako pomembno za hitrejše uveljavljanje oziroma reševanje škodnih zadev. V avtomobilu jih imam celo več, saj se Je že zgodilo, da sem lahko pomagal z nJim udelžencem pri verižnem trčenju. Sicer pa mislim, da Je tako rekoč obvezen pripomoček v avtomobilu tudi fotoaparat"
Srečnim izžrebancem, ki so reševali test o Evropskem poročilu o prometni nezgodi, še enkrat iskrene čestitke, vsem pa želja za varno vožnjo in Srečno v letu 1994. Sicer pa velja nasvet, saj nesreča nikoli ne počiva, da EVROSPKO POROČILO O PROMETNI NEZGODI sodi v avto.
Andreju Bertonclju, Pod Plevno 29 v Škofji Loki je nagrado izročil zastopnik Triglava Brane Čelik, ki že šesto leto skrbi za različna zavarovanja prebivalcev in premoženja v Podlubniku. "Voznik in lastnik avtomobila sem od 1970. leta in od obveznega zavarovanja naprej je moja zavarovalna hiša Triglav. Evropskega poročila o prometni nezgodi mi sicer še ni bilo treba izpolnjevati, vendar ga imam vedno v avtomobilu."
Nagrado Gorenjskega glasa v Tržiču je dobila Helena Štular s Purgarjeve ulice 1. Izročili smo jI jo skupaj z Jožetom Markičem, ki je zastopnik na tem območju že šesto leto. Povedal je, da so Tržičani na njegovem območju dobro zavarovani. "Evropski obrazec imam vedno v avtomobilu in tudi "prav mi je že prišel"; čeprav ne po moji krivdi. Sicer pa pri "Evropskem obrazcu" pogrešam večji ali drugače opredeljen prostor za grafični prikaz nezgode. Triglav je že od vsega začetka naša zavarovalna hiša, Gorenjski glas pa redno kupujemo."
Da je bila izžrebana za pravilno rešen test z geslom Triglav je Dragica Kamer iz Kranjske ceste 2 v Šenčurju izvedela šele, ko smo jo obiskali z zastopnikom Bojanom Košnikom, ki je sicer doma s Primskovega pri Kranju. "Saj ne morem verjeti, da sem bila izžreba. Vedno rešujem križanke in podobno, tudi v Gorenjskem glasu, pa sem bila zdaj prvič izžrebana. Kar zadeva avto pa sem že od 1964. leta zavarovanka Triglava. Evropskega obrazca mi še ni bilo treba izpolnjevati, imam ga pa vedno v abvtomo-bilu."
MR€M€
Za danes nam d» vremenoslovci napovedujejo še dež, jutri pa naj bi padavine ponehale.
LUNIN€ SPR€M€MB€
Ker je včeraj mlaj nastopil ob 10.27, bo do naslednje lunine spremembe, ki bo v ponedeljek, 20.docombra ob 23.26, po Herschlovem vremenskem ključu mrzlo in mrzel veter.
ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE
Lesenjača na stari razglednici, ki smo jo objavili prejšnji torek, je bila Vodnikova koča na Velem polju. Danes ima precej drugačno podobo, saj je bila konec petdesetih let obnovljena in povečana. Planincem pomeni pomembno postojanko na poti s Pokljuke na Triglav in druge vrhove v Triglavskem pogorju, pravo invazijo planincev pa doživlja zlasti v poletnem času, ko so tod mimo speljani tudi najrazličnejši množični pohodi na Triglav, včasih pa mimo priteče tudi kak jekleni možak. Z odgovori na naše vprašanje ste nas kar zasuli, večinoma so pravilni, le nekateri menite, da je na sliki češka koča, pa Staničeva koča, itd. Žreb je srečo namenil naslednjim petim reševalcem: 1. Tončka Žagar, Stara Fužina 113, Bohinj; 2. Tine Stendler, Boh. Srednja vas 100, Sreeddnja vas; 3. Simon Eržen, Jezerska 10, Kranj; 4. Marija Ažbe, Viriog 6, šk. Loka; 5. Polde Taler, Sp. Gorje 204, Zg. Gorje. Čestitamo!
Danes pa pojdimo s staro razglednico iz 1.1933 spet malo nižje. Na sliki je vas, za katero nekateri pravijo, da je najlepša vas in s soncem najbolj obsijana. To je lahko sicer subjektivno mnenje, vaša naloga pa je, da ugotovite, katera vas je na sliki in kje se tako lepo razprostira. Odgovore pošljite na dopisnicah do petka, 17. decembra, na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj, mi pa bomo spet izžrebali pet reševalcev, ki bodo prejeli nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev.
Igor Evgen Bergant, športni TV novinar
Nisem navijač
Ljubljana, 13. decembra • Marsikomu tistih, ki jih zanima šport, pa tudi tistih, ki jim je šport deveta briga, je zadnja leta "padel v oči in ušesa" nov televizijski športni novinar Igor Bergant. Ker ima pač drugačen stil, ker včasih pove kaj takega, kar nihče ne pričakuje in ker po tretji športni oddaji po tretjem dnevniku tretjič zbudi zaspance pred TV ekranom..-
Igor, si Ljubljančan?
"Po sili razmer sem rojen v Ljubljani, saj sta se starša v Ljubljano preselila iz Maribora. Sicer pa je mama prava Stajerka, očetov oče je Ljubljančan, ena prababica je iz Ljubljane, ena je z
Dunaja, star oče je Poljak.....,
tako da težko rečem, da sem
Sravi Ljubljančan. Sem pač Igor ■ergant." Zadnje čase pod tvojo sliko na TV opazimo ime Igor E.Bcrgant. Zakaj to?
"Imam pač dve imeni. Tako mi piše tudi v osebni izkaznici in potnem listu. Ime Evgen je po "fotru" in njega vprašaj, zakaj
imam zapisani dve imeni.....Je pa
to naprimer kot Kari Hans Ru-menige."
Tvoj stric in oče sta novinarja, tako da je najbrž brez smisla spraševati, zakaj si novinar postal tudi ti.
"Novinarstvo je pri nas' res družinska tradicija, tudi očetov oče je bil novinar, sicer ne poklicni, ampak ljubiteljski, tudi mama se ukvarja z novinarstvom... S tem poklicem sem "gor rasel" in je bilo kar nekako logično, da sem se odločil za poklic, ki sem ga najbolj poznal. Seveda pa to ne pomeni, da bom vedno novinar."
V športni program na TV si prinesel nov stil. Kaj' na to pravijo starejši sodelavci?
"Sodelavci me v bistvu podpirajo. Včasih se pogovarjamo, kaj je bilo dobro in kaj ne. Se pa natančno zavedam, da se moram še ogromno učiti. Vem tudi, da vse, kar naredim, ni v redu. Nimam pa občutka, da bi me pri mojem načinu kdo skušal omejevati.... "
Kaj pa mnenja gledalcev. Dobivaš več pohval ali kritik?
"Gotovo je vedno tako, da je nekomu nekaj všeč, drugemu ni všeč, ...če bi se zelo trudil in razmišljal, kaj moram narediti, da bi bil všeč vsem, bi bil učinek morda slabši, kot je sedaj. Zato ker so pač okusi različni, nekomu je všeč taka obleka, drugemu drugačna, nekomu taka glasba, drugemu drugačna.... Nemogoče pa je zadovoljiti vse okuse. Več
pa mi pišejo tisti, ki jim je moj način nastopa všeč, saj tistim, ki
S-m nisem všeč že tako grem na vce.....So pa seveda tudi negativne reakcije. Je pa res, da nikoli noben človek na televiziji ne bo všeč čisto vsem gledalcem. In hvala bogu, da je tako."
Včasih navijači iz drugih delov Slovenije, tudi z Gorenjskega,
Erotestirajo, češ da novinarji iz j ubijane vidite in navijate samo za svoje, naprimer za Olimpijo.... Kaj misliš o tem?
"Jaz o drugih ne morem soditi, lahko pa rečem, da sam nisem navijač. Sem pa imel v zadnjem času negativne odzive na svoje komentarje. Recimo, dežuren sem bil takrat, ko je Maribor v Dortmundu igral povratno tekmo. Nato je v Večeru eden od gledalcev kritiziral, da nisem dovolj pohvalil Mariborčanov, oz. da nisem dovoli kritiziral sodnikov.... Jasno je, da ljudje, ki spremljajo šport, tudi navijajo, športni novinarji pa morajo izhajati iz drugih načel. In če se neke naloge vsaj delno strokovno lotiš, ne moreš biti navijač. Ker slaba tekma je slaba, ne glede na to kdo igra... in dobra tekma je dobra tekma, tudi ne glede na to igra. Ljudem pa nič ne zamerim, če imajo občutek, da nekdo navija za nekoga, ker to je pač znak, da oni navijajo za drugega." • V. Stanovnik
Z komaj prikrito ironijo in morda tudi hudobijo so ob koncu minulega tedna časopisi objavili v krepkem in obkroženem tisku in celo na prvih straneh en čisto komaj pomemben podatek: na sodišče je moral naš sedanji zunanji minister Lojze Peterle, ker je lani maja Stopal v Slovenske Konjice, kot štopar pa vozniku - fotoreporter ju menda izjavil, da je en slovenski novinar - udbovec. Voznik je to objavil, novinar pa zaradi žalitve, ki naj bi jo bil deležen od avtoštoparja Peterleta, današnjega zunanjega ministra nemudoma toiil!
Zdaj lahko samo razmišljamo, zakaj je dobila ena čisto navadna zasebna toiba tako publiciteto.
Res je, da gospod Peterle ni kdorkoli in da na vrhove vedno letijo strele. Pri taki inflaciji moralnih diskvalifikacij ali psovk, v kateri zavzema častno prvo mesto prav »udbovec«, le • ta le nekako izgublja ostrino m naboj. V konkretnih primerih in okoliščinah je najbri zadeva bolj problematična, drugače pa se na udbovke in udbovce narod požvižga. Mafija je mafija -udbovska ali novodobna.
V tem toibenem primeru pravzaprav vzbuja skomine uganka, zakaj je minister Stopal? To čudi zvedavo občestvo. Imaš ti tu neke skrajnosti: eni ministri se vozijo v mercedeslh kot kakšna Mar-ilyn Monroe, drugI pa Stopajo! Eni so dosegljivi Izključno le po mobitelu, druge pa kar ob cesti lahko pobašeS v avto! Srednje poti pri nas nt: neke mere, neke zmernosti, neke družbenim razmeram prilago-
jenih privilegijev, zaužitih s taktom, mero In diplomacijo.
Če vidimo ministra v BmW-eju, bomo zavrisnili od groze: kakšna potrata! Še dobro, da jih ne vidimo v helikopterjih, ko se vozijo na nogometne tekme, prirejene v dobrodelne namene. Če pa stopajo, smo pa spet vsi »v luftu«: minister ob cesti, saj to ja ne gre!
Pa gre!
dan nekam potovalo in vsako jutro so jih vozili na beograjski aerodrom. Tako, da je kakšen ostareli
član kolektivnega jugoslovanskega vodstva v ranem jutru na tistem letališču zbegano spraševal: »No, ali danes kam grem ali koga čakam?«
stopati? Zakaj pa ne za boljo voljo! Če ste dan na dan v avtomobilu in greste
Želite Božička?
V tej deželi skrajnosti se eni ministri vozijo v mercedesih kot kakšna Marilyn Monroe, drugi pa stopajo. Histerija Miklavžev in
parkeljnov - kaj Šele bo, ko prideta Božiček in dedek Mraz!
Še pomnimo, s kako velikim ulitkom smo včasih spuščali na strani cajtengov kakšne primere z Zahoda. Recimo: s Švedske. Tam so se ministri in vladniki vozili Z mestnim tramvajem in na kolesih, pa ni bila nobena grozota in sramota. Take pikanterije smo objavljali zanalašč, kajti vzporednice z jugovoditelji so se kar same ponujale. Pri nas kolektivno vodstvo drlave, ki je dan na
enkrat na Stop ali na avtobus, boste osupli, kaj vse boste videli in kaj vse slišali! In tudi za ministre je še posebej dobro in priporočljivo, da kdajstopijo tudi na zemljo. Jih vsaj tedaj, ko bodo zares treščili na trdna tla, ne bo kap, ko bodo videli, kaj si ljudje o kakšni stvari mislijo.
Kadar je nujno, z avtom, kadar ni nujno, pa malo s skolesom ali magari na Stop.
To bi bila prava mera, ne pa da ven in ven pojejo mercedesi -ko pa se po naključju odkrije, da je eden Stopal, je pa kravat.
Da tu res ni nobene prave mere in ravnovesja, kalejo tudi decembrski prazniki
Miklavlev in parkeljnov je kar mrgolelo! In to takih, da nisi prav vedel, kdo je Miklavl in kdo parkelj. Vse se je neumno Semilo in spakovalo. Višek pa je bil, ko mi je bilo možno v neki trafiki prebrati: Če hočete Miklavža in parketna, naročite. Pridemo po lelji na dom! Cena toliko in toliko tolarjev!
Še hujši kaos bo ob božiču, ko otročki ne bodo vedeli, kaj je zdaj to: Božiček in dedek Mraz. Taka gneča bo, da bo veselje! Oba bosta kar naenkrat tako agilna, da ne bo res, Z bogatimi darovi zaradi krize ne bo nič, bosta pa oba cmokala otročke In bon-bončke Iz prastarih trgovskih zalog delila. Vse bo spet Jako množično: atekl bodo svojo otročad na ramena dali, mami ke bodo zraven stale, Boli čku alt dedku Mrazu, vseeno, bodo pa brade dol padale In kučme postrani visele.
Pa je bolič vendarle samo in le družinski praznik, ne pa množična histerija in komerciala. Božiček pride potiho, ponoči in ni noben kravat mohar!
Samo to naj se mi Se zgodi, da v kakšni trafiki ugledam
oglas: »Če
»Ce letite Božička, pridemo tudi na dom!« < • D. Sedej
KOLOVRAT DOMAČIH W ■ 1RŽIČ'93
Pl&es Drago Papler
ZKP RTV SLOVENIJA:
SLOVENSKI MUZIKANTJE IN S0T0ŠEK
Zeložba keset in plošč RTV Slovenija izdaja nosilce zvoka s področja zborovske, jazzovske, klasične in sodobne glasbe: ročka, narodnozabavne in popularne zabavne glasbe, vrhunskega športa ter programa za otroke. Založba izdela in plasira letno več kot 150 programov na 1,5 milijona avdio in video kasetah ter CD ploščah. Od tega izdela v lastni produkciji več kot 2000 minut glasbenih programov, ki pomenijo vsebinsko dopolnitev radijskim in televizijskim programom. Sodelovanje med Založbo kaset in plošč ter Radijem in Televizijo se je razširilo tudi na dodatni realizaciji radijskih in televizijskih uspešnic za domači in tuji trg. Založba izpolnuje dola RTV Slovenije kot javne kulturne ustanove do slovenskega kulturnega zaledja. To je danes, ko se slovenski narod prek samostojne države uveljavlja v vseh svojih ustvarjalnih razsežnostih, toliko bolj pomembno. Zaradi zmanjšanja trga se vse bolj posveča domačim kupcem in razširja ponudbo izdelkov, prav tako pa vključuje ponudbo tudi na tuja tržišča, predvsem med našo 330.000 člansko etnično skupino v svetu, pravi direktor Založbe kaset in plošč RTV Slovenija Ivek Krpač. V letu 1993 so izšli narodnozabavni programi na nosilcih zvoka: ansambel Mak z Edvinom Fliserjem - kaseta "Gospodar svojih poljan", štirje kovači - kaseta "Kje je ta Mojca", kaseta uspešnic Zlati Henček, ansambel bratov Poljanšek - kaseta "Godec", ansambel Franca Miheliča - CD plošča in kaseta Naših 20 let, Alpski kvintet - CD plošča in kaseta Ave Marijo zvoni ansambel Simona Legnarja - kaseta Veseli godec, ansambel Henček - kaseta Ne hiti na Tahiti, vokalni kvintet Ajda s citrarko Cito Galič - kaseta Rodni kraj, Primorski fantje - kaseta Mini krilo, ansambel Toneta Kmetca...
Na prvi narodnozabavni prireditvi KOLOVRAT DOMAČIH V1Ž TRŽIČ '93, ki bo ta petek, 17. decembra, ob 17. in 20. uri v tržiški kinodvorani pod pokroviteljstvom Mercator Preskrba d.d. Tržič, bosta ZKP RTV Slovenija zastopala Ansambel Slovenski muzikantje in ansambel Tonija Sotoška.
Odgovorite na nagradno vprašanje in kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj 64000. izžrebali bomo dva dobitnika kasete, še to - vstopnice za prireditvi so v prodaji v agenciji Ouick - trgovini Štunfek, trgovini Peko na Deteljici in Radiu Tržič.
KUPON 6
Vprašanje: S katero skladbo so Slovenski muzikantje osvojili celoletno zmago Lojtrce domačih '927
Odgovor Ime in priimek: Naslov:
RADIO TRŽIČ - GORENJSKI GLAS - KRANJSKA TELEVIZIJA TELE-TV
Kolovrat domačih viž v Tržiču
Ponovno javna radijska oddaja
S prireditvijo bodo proslavili tudi tridesetletni jubilej trziškega radia.
Tržič, 10. decembra - Ta petek bo v tržiškem kinu prireditev z naslovom Kolovrat domačih viž, za katero se je g svojimi izvajalci prijavilo 8 glasbenih založb. Domačini bodo tako prisluhnili ansamblom, katerih glasbo so pogosto predvajali po radiu, skoraj triurni nastop pa ne bo brez razvedrila in presenečenj. Tržiški radio želi obuditi tradicijo javnih radijskih oddaj, je napovedal Milan Krsnik med sredino tiskovno konferenco.
Čeprav se je 30-letni jubilej trziškega radia iztekel pred nedavnim, želijo današnji delavci postaje izraziti hvaležnost svojim poslušalcem na poseben načm, ki pa v Tržiču sploh ni nov. Pred dvema desetletjema in več so tod že imeli javne radijske prireditve, zato so letos dali pobudo za ponovitev nečesa podobnega. Tako je nastala zamisel o nastopu ansamblov, ki so ljudem blizu, pred njihovimi očmi in ušesi, je med drugim pojasnil Milan Krsnik. Potem ko je opisal dosedanji razvoj postaje, je napovedal take prireditve kot eno stalnih dejavnosti, obenem pa je pohvalil dobre odmeve na nedavni prehod k vsakdanjemu oddajanju postaje. Kot je obljubil, bodo program kmalu podaljšali v večerne ure vsaj enkrat na tri mesece.Kolovrat domačih viž je prireditev, ki je nastala na pobudo tržiške postaje predvsem za Tržičane. Tako bosta 17. decembra v tržiške kinu dva nastopa; ob 17. uri nekoliko krajša javna generalka, ob 20. uri pa 2 uri in 40 minut dolga javna oddaja. Kot je povedal scenarist prireditve Drago Papler, so je od desetih glasbenih založb odločilo za sodelovanje osem vabljenih. Večina izmed njih se bo v Tržiču predstavila s po dvema ansambloma. Med 14 ansambli naj omenimo samo nekatere; Beneški fantje bodo nastopili v živo po več letih premora skupaj z jeseniškim harmonikarjem Milčem Stegujem; mengeški ansambel Stoparji bo proslavil svojo 10-letnico; prvič se bo predstavil ansambel Tonija Sotoška; ansambel Tonija Iskre iz Begunj pa bo v Tržiču dobil svojo drugo kaseto. Med gosti bo sodeloval ansambel Jožeta Burnika, pričakujejo pa tudi pevca Staneta Vidmarja. Za razvedrilo bodo poskrbeli humorist Klemen Košir, podokničar Franc Pestotnik in tržiška skušina SMEH. Napovedali so tudi nekaj presenečenj, ki morajo zaenkrat ostati skrivnost. Večino vstopnic za popoldanski in večerni nastop v dvorani, ki sprejme 270 obiskovalcev, so že razprodali. To potrjuje veliko zanimanje domačinov za tovrstne prireditve. Pomoč pri njeni izvedbi je kot generalni pokrovitelj
Erevzel Mercator Preskrba Tržič, ki po zagotovilih direktorja Lada Veselinoviča že vrsto let zgledno sodeluje z Radiom Tržič. Za vse tiste, ki ne bodo uspeli dobiti vstopnici, ali jih iz katerega drugega razloga ne bo v dvorani, prireditev ne bo zamujena. Uvrstili jo bodo v spored trziškega radia, kranjska televizija TELE - TV pa bo dogajanje tudi posnela. Seveda, prireditev ne bo minila niti brez sodelovanja Gorenjskega glasa, saj v našem časopisu že nekaj številk zapored objavljamo nagradna vprašanja za obiskovalce. Torej, kdor želi ansamble in druge nastopajoče videti od blizu ter slišati pristen nastop, mora z nakupom vstopnic kar pohiteti! Razen v Radiu Tržič so naprodaj v agenciji Quick - trgovini Štunfek v Tržiču in trgovini Peko na Deteljici. * Stojan Saje
Domača kmečka salama
Meso mora biti zrezano, ne zmečkano
Včasih so na kmetih ob kolinah izdelovali le klobase, ki so jih sušili. Obešene kje v podstrehi so se potem zračile in čakale vse do pozne pomladi, če jih niso zalili v mast ali v zaseko v dežah. Prav tako meso. Zadnja leta pa marsikje poskušajo narediti salame. Vse drugače se režejo in lepše so za narezke. Da so lepo rdeče jih mesarji radi mešajo z govedino, z oslovskim mesom ali celo z divjačins-kim. Jelenove so še posebej cenjene. Vendar pa se pogosto dogaja, da se salame, čeprav so narejene po vseh pravilih, ne suše po sredini. Namesto lepo rdeče so v sredi motne, sivo zelene, in slabe volje je mesar, gospodinja pa vsa nesrečna. Hitro jih morajo porabiti, ker je nevarnost, da splesnijo, za boljši narezek niso primerne. Kako narediti dobre in lepe salame smo povprašali mesarja Francija Kalana iz Stražišča, ki je med drugim poznan tudi po odličnih suhih salamah.
Takole je svetoval:
"Za salamo moramo vedno vzeti prvovrstno svinjsko meso, 75 odstotkov plečeta in stegna, 25 odstotkov pa mesnate slanine, za začimbo pa vzamemo poper, česen, cimet, orešček in sol. Meso zrežemo, solimo, začinimo. Odležati
mora 1 do 2 dni, potem se šele meso zmelje, po okusu še začini in polni v črevo. Črevo naj bo po možnosti naravno.
Pri rezanju moramo paziti, pa naj bo meso rezano na drobno ali na debelo: mora biti zrezano, ne zmečkano! Noži, kline v rezilnikih naj bodo torej dobro nabrušeni, ostri. Slanina mora biti prav tako zrnata, ne pacasta. Odležana in presoljena morata biti meso in slanina. V črevo polnimo trdno. Marsikateremu domačemu mesarju se zgodi, da se mu salame ne presuše skoz in skoz in so na sredi namesto lepo rdeče - zelene. Do tega pride prav zaradi spacanega mesa in slanine m namesto, da se salama suši navznoter, se suši navzven. Salama mora biti polnjena ravno prav. Če
{'e polnjena premalo, se preveč osuši in je kot suha lruška.
Salame dimimo na hladnem dimu, le do 30 stopinj C. Dimimo vedno pod kontrolo. Če je pozimi lepo vreme, se lepo suši, če je južno pa rado nazaj tišči: tlak pade, dim se v dimni kamri zavrti in treba ga je odstraniti. Pomagamo si z ventilatorjem. Debelejša ko je salama, olje se mora sušiti. Za srednje debelo so potrebni 3 meseci. Pravzaprav, salama zori!"
Limona
Za limone vemo, da ima obilico vitamina C in da nam pomaga pri hujših prehladih, gripah in podobnem. Manj pa vemo, da limone pomagajo tudi pn bolečinah v nogah, srčnih boleznih, slabokrvnosti, visokem krvnem tlaku, želodčnih krčih, protinu, revmi, sladkorni bolezni, žolčnih kamnih, pri depresiji in celi vrsti težavah s kožo, kot so razni lišaji, lise na rokah, akne, zelo mastna koža in podobno.
Proti slabokrvnosti
Dobro umijemo 8 jajc domačih kokoši, jih damo v stekleno posodo in prelijemo z limoninim sokom tako, da jih prekrije za 1 cm. Ko se jajčne lupine razkrojijo, dodamo 1 liter starega konjaka in 1 kg medu. Vse skupaj zmešamo in pustimo stati 7 dni. Tako pripravljeno zdravilo jemljemo vsak dan po 1 kozarček.
Proti bolečinam v nogah
V litrsko steklenico damo 1
celo narezano limono (z lupino vred), pest na drobnonarezane-ga rožmarina in 2 ploščici kafre. Vse skupaj prelijemo s 96-odstotnim alkoholom in pustimo 2 do 3 dni na soncu (ali na toplem). Potem tekočino znova precedimo, zmešamo obe tekočini (skupaj da to 500 dO 700 g) in zmes uporabljamo za masiranje bolečih mest.
Za srce in krepitev organizma
V litrsko steklenico naliiemo sok 3 limon, dodamo žličko
morske soli, dolijemo vodo in . pretresamo, dokler se tekočina ne speni. Vsak dan jemljemo 1 žličko te tekočine.
Proti protinu, revmi in sladkorni bolezni
Občasno vzamemo po 1 žličko neoslajenega limoninega soka.
Proti aknam, tisam na rokah, mastni koži in zanohtnid
Obolele dele kože občasno namočimo z limoninim sokom in jih pustimo, da se osušijo, ne da bi jih obrisali z brisačo.
Proti hripavosti
Vsako uro spijemo po 1 žličko limoninega soka, zvečer pa skodelico toplega mleka, v katerega zamešamo 1 jajčni rumenjak in žličko medu.
(Gornje nasvete smo vzeli iz knjige Zdravljenje s sadjem In zelenjavo, ki Je Izšla prt Kmečkem glasu.)
Krompir s slanino
600 g krompirja, 100 g hamburske slanine, 1 čebula, 50 g masla, 2 dl juhe, olje, sol, poper.
Drobno nase kij ano čebulo pražimo na nekaj žlicah olja. Dodamo na kocke narezano slanino, solimo, popramo in nad šibkim ognjem popražimo. Krompir olupimo, narežemo na kolesca in ga 2 do 3 minute kuhamo v rahlo slanem kropu.
Polovico dobro odcejenga krompirja stresemo v pomašče-no nepregorno posodo, potre-semo s popraženo čebulo in slanino, nanj naložimo še drugo polovico krompirja in potre-semo s kosmi masla. Krompir postavimo v pečico in pečemo 10 minut pri temperaturi 180 stopinj C, nato pnlijemo juho, pokrijemo s pokrovko ah alu folijo in pečemo še 20 minut.
Krompirjeva solata z jezikom
500 g krompirja. 150 g Jezika, 1 velika čebula, 3 kisle kumarice, 3 v trdo kuhana jajca, peteršilj, kisle gobice Omaka: 6 illc olja, 4 llice kisa, sol, poper, pol kozarca juhe.
Krompir skuhamo v oblicah, ga olupimo in narežemo na ne pretanke kolobarje. Čebulo zrežemo v tanke kolobarje, trdo kuhana jajca narežemo na krhlje in jezik narežemo na rezine. V solatno skledo naložimo krompir, ki ga sproti solimo in potresamo s sesekljanim peteršiljem. Na krompir zložimo manjši krog kumaric in ob rob polagamo krhlje jajc. V sredino položimo kupček narezanega jezika, ki ga okrasimo s kolobarji Čebule. Okrasimo še z gobicami in potresemo s peteršiljem. Solato zabelimo z omako, ki jo zmešamo iz olja, kisa, soli in popra. Nazadnje prelijemo solato še z juho. Solato premešamo na mizi tik, preden jo ponudimo.
VRTILJAKOVA
LESTVICA
Z ROMANO KRAJNČAN IN RADIOM KRANJ Izmed glasovalcev, ki ste drugi teden glasovah za "naj"
Esrnico meseca decembra, je bila prejšnji torek v oddaji anjskega radia Vrtiliakova lestvica za nagrado Gorenjskega
Žlasa izžrebana Anja Kavčič iz Škofje Loke, Frankovo naselje 8. Nagrada je tokrat sladka, kot se za prednovoletni čas spodobi. Anja bo v Živilini slaščičarni Kranjski kolaček v Kranju dobila najboljšo torto na svetu. Upamo, da bo na pojedino povabila tudi prijatelje, če bomo že mi samo cedili sline. Vrstni red na glasbeni lestvici pa je zdaj takle: S. LE BARCHE DELLA BONTA' 4. DEDEK MRAZ 3. NE'BIANCO NE'NERO 2. KAVBOJ MEDO 1. SNEŽENI MOŽ
Voditeljica Vrtiljakove lestvice Romana Krajnčan bo v nocojšnji oddaji gostila zanimivega pisatelja, med drugim je za otroke napisal tudi Zveste prijatelje. Ste že uganili, kdo je to?
KUPON
GLASUJEM ZA PESEM: MOJ NASLOV:
Pošljite na Vrtiljakovo lestvico, Radio Kranj, 64000 Kranj, Slovenski trg 1.
d\fCLCj%C1JE.nl člJ^IČl
Kako rastejo sole
Ha, ho, hi, hi, hi, ho, ho, hu, hu, žnj, žnj, br, br, šola ni šala.
Učitelji nam povejo veliko pametnega, za to se trudijo, mi učenci pa si izmislimo veliko neumnega, brez težav, in se od smeha zgrudimo.
But, but, frm, frm, buc, buc, za pečjo sedi muc, jaz pa pišem nalogo m si zlomim nogp.
Včasih pa, da ne bi šola ostala majhna,
jp po domače povedano pridno Špricamo (zalivamo).
Sofa raste in raste
in potem postane srednja šola.
Tudi tam se učenci zelo zelo trudijo in jo pridno zalivajo.
Srednja šola raste in raste, učena se še bolj naprezajo in od zalivanja zraste srednja šola v univerzo.
Vendar, šola je šala, ha, ha, žnj, žnj, žnj, hi, ho, hu, ha. Mene ni v šoli, ker sem doma.
• Blaž Brane, 6. a r. OŠ Gorje
> u.it \i» \ it.it \
Zgodba o Trolčkih
Čeprav ste imeli za odgovore na vprašanja o Trolčkih le nekaj dni časa, ste nam pridno pisali. Upoštevali smo vse, saj ste dokazali, da o junakih veliko veste, izžrebanih pa je bilo naslednjih dvajset srečnežev:
Robert Bobinec, 64290 Tržič, Kovorska c 1, Katarina Sušnik, 64260 Bled, Partizanska 52, Nina in Ema Kepic, 64000 Kranj, Britof 132, Janko šolar, 64220 Škofja Loka, Stara Loka 7, Peter Lamberger, 64244 Podnart, Posavec 54, Grega Kepic, 64270 Jesenice, Dobravska 8, Eva Zavri, 64000 Kranj, Planina 1, David Črv, 64228 Železniki, na Kresu 16, Domen Eržen, 64260 Bled, Jelovška 35 a, Anja Ncumann, 64270 Jesenice, Mladinska 3, Maja Šuštar, 64203 Duplje, Podbrezje 182, Valerija Savs, 64270' Jesenice, E Benedičiča 10, Jaka Toman, 64260 Bled, Jelovška 35, Andreja Voga, 64205 Preddvor 1,Romana Šuštar, 64203 Duplje, Podbrezje 182, Tadeja Dominko, 64207 Cerklje, Trnovlje 32, Janez Prevodnik, 64202 Naklo, Temniška 36, Leopold Piber, 64260 Bled, Alpska 1, Katja Herak, 64290 Tržič, Begunjska 5, Anita Šetina, 64000 Kranj, Trboje 73.
Nagrade boste "dvignili" v trgovini Hiti na Planini, C. Jake Platiše, kjer prodajajo vse mogoče sladke stvari in ne igrače, kot smo pomotoma zapisali. Čestitke vsem nagrajencem!
Maria l>eben
Zdravje iz <Bo&je
Nasveti in izkušnje z zdravilnimi zelišči
Nad dragocenimi napotki in izkušnjami so navdušene tudi premnoge bralke in bralci po vsej Sloveniji. Sicer je ta čudovita knjiga prevedena že v 16 jezikov! V knjigi je avtorica zapisala nasvete in izkušnje pri zdravljenju in lajšanju najrazličnejših obolenj: želodca, prostate, črevesja, artroze, artritisa, revme, mehurja in ledvic, kožnih bolezni, glivic, protina, migrene, različnih vnetij, kurjih oči, jeter, depresij, nizkega in visokega pritiska, luskavice, ženskih težav, sladkorne bolezni, sive mrene, slabokrvnosti, krčnih ž%
različnih zločestiji obolenj in še marsičesa drugega. V tretjem natisu smo knjigo izdali v trdi vezavi, tako da je še bolj primerna za darilo. Cena je zaradi tega malo višja, a še vedno dostopna, lahko tudi na dva obroka.
Prvi obrok plačate, ko prejmete položnico, drugega pa približno čez mesec dni ob prevzemu knjige.
KNJIGA H VSAKO DRUŽINO!
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam .„.....    izvod(ov) knjige
ZDRAVJE IZ BOŽJE LEKARNE po ceni 2490 SIT, ki jo bom plačal(a)
- v enem obroku - v dveh obrokih (ustrezno obkroži!)
Ime in priimek:...............................
Ulica in hišna št................................
Kraj in poštna št.................................
Založba MAVRICA, Gallusova 2,63000 Celje, TeL/Fac 063/27-734
Podarimo si zdravje!
Filmska nagradna uganka
Arnold Schwarzenegger je upodobil človeka-robota v dveh filmih Terminator. Vaši odgovori so bili seveda pravilni, izmed šopa dopisnic pa je žreb za nagrado - po par brezplačnih vstopnic, ki jih podarja Kino podjetje Kranj -izbral Vesno Kovačevič iz Kranja, Gorenjskega odreda 14, in Dejana Kokalja, Zg. Jezersko 102 b. Čestitamo.
Macaulav Culkin se vrača tudi v kranjski kino in spet je Sam doma - Izgubljen v New Yorku. Tokrat je simpatičnemu in prebrisanemu fantiču na voljo ves New York. A ne bo dolgo sam. Razvpita barabona, ki so ju zaradi lepega vedenja izpustili iz zapora, kamor sta morala na koncu zgodbe v prvem filmu, sta prav tako na poti v veliko mesto. Še vedno nista prebolela srečanja s Kevinom, vendar že načrtujeta nove hudobije...
Nagradno vprašanje: kako je ime filmskima hudobnežema, Id sta ju upodobila Joe Pešci in Daniel Stern? Odgovore pošljite do 24. decembra na naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka.
Na našem in Petrolovem avtobusu je že trinajsti nagrajenec (13 ie srečna številka). Za tiste, ki morda še ne veste; konec šolskega leta potujemo na izlet, na katerem bo naša "zvezda vodnica" Petrol.
OD RATEČ DO RODIN
Dr. Božidar Brudar, predsednik jeseniške občinske skupščine:
Ko politika povozi stroko, je zmeda popolna
Razjezi me, ko ob pomembnih vprašanjih slišim: »Meni se zdi, da..« Nima se ti kaj zdeti! Ali veš ali pa ne veš!
Jesenice -Predsednik skupščine občine Jesenice dr. Božidar Brudar se zelo intenzivno vključuje v razreševanje problematike slovenskih železarn, še posebejjeseniškega Acronija saj je ne nazadnje član upravnega odbora. Čeprav nekateri komentirajo, da je vključevanje vseh treh županov v Štorah, na Jesenicah in na Ravnah v problematiko železarn nesprejemljivo, češ da gre zgolj za nabiranje političnih točk, bi radi videli tistega župana, ki bi na Jesenicah z zaprtimi očmi hodil mimo 1.500 delovnih mest, ki se lahko zdaj zdaj ukinejo.
Za Jesenice pa še posebej drži, da bi »padec« Acronija pomenil katastrofo za mesto in občino. Kaj se je pravzaprav dogajalo v Acroniju, v koncernu slovenskih železarn? O tem, o lokalni samopuravi, o poslanskih odločitvah, njihovih prestopih in še o čem smo se pogovarjali z jeseniškim županom.
Zahteval sem, naj vodstvo železarn odstopi
Kako ste vi sploh spremljali dogajanje v Acroniju, koje bilo očitno, da so se podatki trt odločitve spreminjale domala čez noč?
»Avgusta sem kot član upravnega odbora Acronija sprejel del gradiva za sejo upravnega odbora, ki je bila sklicana šele za december. Očitno lahko vodstvo slovenskih železarn nemoteno dela tudi brez upravnega odbora. Na zadnji občinski seji zborov smo ugotovili, da le informacija brez prave vrednosti, le spisek mnenj m želja, saj po izjavi dr. Ocvirka številčni podatki niso bili zanesljivi. O enakih dokumentih smo govorili tudi v Ljubljani na posvetu s sindikati. Protestiral sem s trditvijo, da mora vodstvo slovenskih železarn odstopiti, če ni sposobno sestaviti boljšega poročila. Če pa je to storilo namenoma, naj tudi odstopi, saj gre za namerno zavajanje javnosti. Po več naslednjih sestankih in zapletih, vključevanju revizijske komisije, napačnih podatkih o izgubi v Acroniju je končno vodstvo slovenskih železarn pripravilo dopolnitve poročila in vladna komisija predlog za sanacijo železarn, ki naj bi ga obravnavala vlada.«
Kaj vsebuje zadnji predlog?
»V tem predlogu za vlado se izključno naslanjajo na rezultate študije Phare. Domača stroka bo težko prodrla, dokler bodo imele tuje raziskave absolutno prednost. Pri tem pa vedno znova začudeno ugotavljam, da so vsi materiali, ki so pripravljeni za vlado, brez podpisov ali žigov. Tako se vidi, da to lahko napiše
Dr. Božidar Brudar
;:|f/
kdorkoli - ali kaj? Nadalje: materiali vsebujejo tabele, ki so brez komentarja ali komentarje, ki so brez tabel. Samo čudim se!«
Ali veš ali pa ne veš
Kot strokovnjak ste bili nedavno povabljeni tudi na posvet o tehnološkem razvoju v ljubljanski Smelt. Kaj ste se dogovorili?
"Spet in spet sem lahko samo ugotavljal, da so to razprave, ki so brez sodelovanja bančnikov in finančnih strokovnjakov brez vrednosti. Na splošno ne morem razumeti, da stroka ne pride, noče ali ne more do izraza. V enakem žaklju z znanostjo se nahajajo tudi druge dejavnosti. Kako je mogoče, da ima pn nas enako težo mnenje nekoga, ki se mu nekaj samo dozdeva kot mnenje strokovnjaka, ki se s problemom
ukvarja že desetletja? Temu se pridružujejo še strankarski interesi in zmeda je popolna. Resnično mi gre na živce, ko poslušam: meni se zdi, da... Saj se ti nima kaj zdeti! Ali veš ali pa ne veš!«
In kako bi vi postavili stvari na pravo mesto?
»Odločati se bomo že enkrat morali le med strokovno utemeljenimi predlogi - in čisto nič drugega. Politika je eno, stroka pa drugo! To velja tudi za današnje aktualne razprave o lokalni samoupravi.«
Zakaj naj bi bile majhne občine bolj učinkovite?
V nedavni televizijski oddaji na temo o lokalni samoupravi ste bili kar prepričljivi. Kaj menite o tem?
»Vsa stvar izhaja iz napačnega izhodišča. Tu se lotevamo nekih sprememb, ne da bi vedeli, kaj bo. Zdi se mi grozljivo, kako slaba je pravna definicija pojma o lokalnih občinah in pokrajinah. Vsi si samo nekaj želimo. Bi mi lahko kdo jasno in konkretno povedal, zakaj naj bi bile majhne občine bolj učinkovite? Vsem preneha mandat v občinski skupščini spomladi prihodnje leto, do tedaj pa ne bo mogoče izpeljati niti referenduma o novih občinah niti volitev v nove občine. Zdaj naj bi po občinah 85 odstotkov dela opravili za državo, 15 odstotkov pa za lokalno skupnost. Ta zadnja številka bo postala še bolj nepomembna. In še nekaj: po mojem mneju je referendum o lokalni samoupravi dokončna volja - zakon! Ne sme se zgoditi, da se ljudje odločajo tako, kot se, potem pa se njihova volja spremeni in interpretira, češ: tako kot ste se odločili, ne more biti.«
Mrtve duše
Precej ste kritični do politike nasploh. Ali do poslancev tudi?
»Sprašujem se, komu je odgovoren državni zbor? Sprašujem se, kaj to pomeni, če mu sploh ni treba upoštevati strokovnih mnenj? Če se že poslanci odločajo po vesti, je potem veliko vprašanje, kakšna je ta vest, če imamo, recimo, v državnem zboru več kot deset poslancev, ki so prestopili iz stranke v stranko. Saj se ve, kako je v takih primerih na zahodu. Taki primeri, da bi poslanci menjali stranko ali izstopali iz tiste stranke, v kateri so bili izvoljeni, so na zahodu zelo redki. Če pa so, morajo taki poslanci v zadnjo klop in so politično v hipu in za vedno pozabljeni. Zato tudi sam take poslance, ki so se izneverili volji volilcev, ki so jim na volitvah izrazili zaupanje, imenujem kar - mrtve duše.« • D. Sedej
Letos v Gorenjskem glasu izdajamo že dnu; jeseniško občinsko prilogo.
Prilogu ki bo izhajala občasno in bo prinašala novice in zanimivosti iz jeseniške občine, smo dali naslov Od Rateč do Rodin, i* Pomeni, da bomo tako prebivalce jeseniške občine kot tudi druge bralce Gorenjskega glasa obveščali o delu, življenju in problemih yuaX ki žtujjo v Zgornjesavski doUni, na Jesenicah in v okolici ter v vaseh pod Stolom.
Veseli bomo, če nas boste o dogodkih v tem okolju obveščali, saj si želimo, da bi bila priloga Od Rateč do Rodin čimbolj aktualna in zanimiva.
1
Jeseničani navezujejo prijateljske stike
Partnerska pogodba z Nagoldom
Jesenice - Jeseničani se resno pripravljajo na podpis partnerske pogodbe z Nagoldom. Del stroškov sodelovanja na raznih področjih bo pokrivala evropska komisija United Towns pri Evropski uniji
Jesenice naj bi spomladi prihodnje leto podpisale partnersko pogodbo med mestoma Nagold in Jesenice. Ob slavnostnem podpisu na Jesenicah - okoli velikonočnih praznikov - naj bi sodelovala tudi godba na pihala iz Nagolda.
Načrti so že usklajeni: 15. aprila naj bi v Nagoldu predstavili turistične možnosti Slovenije in v jeseniški občim. Prireditev bo v največji dvorani v Nagoldu v sodelovanju z nemškimi organizacijami Alpenverein, Naturffreude, Schwarzwalderverein.
Sodelovali naj bi tudi pri izmenjavi učencev, pri katerih je tuj jezik nemški. Na kulturnem področju se obeta povezovanje s pevskim protestantskim cerkvenim zborom Kantorei, v Nagoldu
[>a so zainteresirani za obisk jesenskega gledališča, predvsem utkovnih predstav.
Stike naj bi z nagoldsko godbo navezala jeseniška godba, za obisk na Jesenicah so zainteresirani nagoldski upokojenci.
Po podpisu pogodbe bi avgusta imeli slovenski teden v Nagoldu.
Na posvetovanju o medmestnem sodelovanju v Ljubljani so Jeseničani izvedeli, da bo del stroškov navezovanja partnerstva med Nagoldom in Jesenicami pokrila Evropska komisija UTO -United Towns - pri Evropski uniji. • D. Sedej
Turi/tkno dru/tvo Je/enke
■H}       Titova 18 , tel.:(064) 81 974
TURISTIČNO DRUŠTVO JESENICE bo za čimprejšnji zaključek leta organiziralo že tradicionalni BOZIČNO-NOVOLETNI sejem, ki bo od 17. do 19. decembra 1993 na Trgu Toneta Čufarja na Jesenicah. Vsak dan bo poseben program za otroke, starši pa si boste lahko ogledali ponudbe na stojnicah in se okrepčali.
Vabi Vas TURISTIČNO DRUŠTVO Jesenice bi vsem obiskovalcem želi lepe božične praznike in srečno novo leto 1994!
Vsi bralci Gorenjskega glasa ste prav tako vabljeni na sejem, saj boste na sejmu lahko oddali rešitve križank in male oglase.
Pričakujemo Vas torej na stojnici TURISTIČNEGA DRUŠTVA in GORENJSKEGA GLASA na JESENIŠKEM BOŽICNO-NOVO-LETNEM SEJMU.
KOVINOTEHNA
S 81-952
Blagovnica FUZINAR Jesenice
NOVOLETNA PRODAJA
Novoletni super cenik za 80 artiklov
«a gotovinska plačila nad 20.000,- SIT
Prodaja na čeke brez obresti -
ali odlična posojila! IVciUOfiJOC«^ j« HlOgoee
AKDV97
Obnovili vodovod
Rateče -V Ratečah so imeli dolga leta hude te* Zave z vodo, kajti vodovod je bil dotrajan in premajhnih zmogljivosti. Zdaj so vodovod temeljito obnovili vse do gostilne Žerjav, nov pa je tudi hidrant.
Kako do
12 milijonov
tolarjev za mazut?
Jesenice • Energetski stroški skokovito naraščalo, zato jeseniška Energetika, ki skrbi za ogrevanje mesta, ne zmore vseh stroškov pri ceni goriva, ki je nadzorovana. Trenutno bi potrebo* vali 12 milijonov tolarjev za nakup mazuta in bi tako Energetika lahko s primer* no zalogo zagotovila ogrevanje mesta.
Energetiki je bila namreč odobrena višja cena šele za november letos, kar je zakasnitev za eno leto in pol. Cena ogrevanja je letos torej občutno prenizka. Zaradi nezmožnosti poravnavanja računov za zemeljski plin bo v najkrajšem Času prišlo do omejevanja preskrbe in lahko tuđi do prekinitve dobave plina Energetiki.
Na Jesenicah se torej dogovarjajo, kako bi pokrili izgubo - v nasprotnem primeru bo ogrevanje mesta moteno že leto« decembra.
Ocenjujte julija in avgusta!
Mojstrana • V Mojstrani so bih zelo veseli, saj se ▼ letošnjem tekmovanja Moja dežela - urejena in Čista, v kategoriji Izletniško tranzitni kraji na republiški ravni zasedli prvo mesto. Sodelovalo je kar 300 krajev, tekmovanje pa je organizirala Turistična zveza Slovenije pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje In prostor. Kraju je Čestitala rudi komisija za razvoj turizma pri izvršnem svetu skupščine občine Jesenice, ki pa je obenem dala tudi umestno pripombo: v prihodnje naj kraje v Zgornjesavslu dolini ocenjujejo glede na vremenske razmere, šele julija In avgusta!
Vodnik o rezervatu Zelenci
Podkoren • Lani decembra so Izvir Save Dolinke Zelenci » bližnjim močvirjem razglasili za naravni rezervat Priznani strokovnjak Janez Gregor! tz Prir-odoslovnega muzeja Slovenije te Je odločil, da napise in v samozaložbi izda vodnik po naravnem rezervata. Vsebinsko je vodnik, ki bo Izšel prt* hodnje leto, naravoslovna predstavitev zavarovanega njegova geolori-zooloških
ja, predstavitev in botaničnih značilnosti. Vodnik bo bogato ilustriran z barvnimi posnetki in namenjen turističnim delavcem ter vsem, ki jih zanuna narava. Tiskali ga bodo v treh jezikih, zato bo obenem rudi promocija Slovenije.
Inka Stritar, Zupanova iz Mojstrane:
MIROSLAV FELDIN, RODINE 72, TEL.: 801-006, 64274 ŽIROVNICA IZDELUJE:
ZLOŽLJIVA:
- STOJALA ZA DELOVNO MIZO ALI DELOVNI ODER
- STOJALA ZA CVETLIČNE LONČKE IN KORITA
- KOZE ZA ŽAGANJE DRV
- KOMPOSTNIKE - LESENE
PTIČJE KRMILNICE IN VALILNICE RAZLIČNIH OBUK IN BARV
»Gozd imaš v srcu in ne v žepu«
Moji gozdovi v Triglavskem parku so večinoma varovalni
Mojstrana - Profesorica Inka Stritarjeva, ki jo v rodni Mojstrani bolj poznajo kot Zupanovo, je skupaj z bratom po zakonu o denacionalizaciji že dobila v last gozdove v Mojstrani, ki so jih po vojni odvzeli njenemu očetu, znanemu lesnemu trgovcu in gostilničarju Josipu Zupanu. Inka Stritarjeva je zelo aktivna v raznih republiških komisijah in Združenju lastnikov odvzetega premoženja, zato denacionalizacijske probleme dobro pozna. Živi v LJubljani, rada pa se vrača na Gorenjsko, kjer preživlja poletne dni
Zakon o denacionalizaciji je bil sprejet, pri uresničevanju pa se kar naprej za-
Sleta. Kje so največji pro-lemi?
»Eden od vzrokov, da so lastniki odvzetega premoženja nezadovoljni, je predvsem zelo očitno pomanjkanje politične volje. Vem, da so s kadri, ki skrbijo za uresničevanje zakona po občinah kar precejšnji problemi. Morda so premalo stimulirani, morda sami nočejo... Po občinah je seveda različno, saj bi nekatere rade stvari čimprej ure-
dile, druge pa resnično zavlačujejo.«
Zakaj ie ni ustanovljen odškodninski sklad?
»Odškodninski sklad bi morah takoj ustanoviti, če smo že sprejeli zakon. Moti me, da mi zakone sprejemamo, potem pa kar popustimo, če so težave. V pravni državi se tako res ne dela. Veliko je primerov, ko bi se po občinah dalo vrniti v naravi, ne pa da se zdaj čaka na odškodninski sklad. Ljudem je bilo vendarle v naravi tudi odvzeto.«
Veliko je očitkov, da razlaščenci zavirajo ali zavirate lastninjenje.
»Taki očitki in take pripombe me zelo motijo. Saj imamo v podjetjih, ki se lastninijo, tudi mi svoi delež, ki se ga vendarle ne da kar tako spregledati. Smo enakopravni partnerji, ki pa
pogrešamo dialog. Ne držijo trditve, da izsiljujemo. Marsikaj bi se tudi dalo rešiti z delnimi odločbami. Prosili smo za garancijo obveznic odškodninskega sklada, kar nismo dosegli. Zdaj se zelo zavzemamo tudi za zakon o agrarnih skupnostih.«
Vi ste dobili gozdove nazaj - Zupanovi lastnini se Je torej vrnilo njeno pravo ime. Kako sprejemate zdaj to premoženje, kaj nameravate?
»Veste kaj - moje življenjsko načelo je vedno bilo in bo: gozd moraš imeti rad, zemljo imaš v srcu in ne v žepu! Gozd ima izjemno ekološko funkcijo, je lastnina, ki jo uživajo mnogi. Od gozda ne moreš obogateti. Moji gozdovi so večinoma varovalni, v njih se sekati ne sme. Z vsem srcem pa sem zato, da se v vsej Zgornjesavski dolini začne turizem, a ne množični, temveč turizem v neokrnjeni naravi. V tem je naše največje bogastvo, ne pa v zlatih hotelskih kljukah. Od Hrušice do Kranjske Gore naj
V LIP-u se sploh nočejo pogovarjati
Zupanova lastnina je tudi vse zemljišče, na katerem stoji obrat ISPa v Mojstrani Inka Stritarjeva pravi:
Bila sem zato, da bi šli v poravnavo, vendar na UPu dosledno odklanjajo vsak dialog. UP seje preoblikovalo šest hčera, kar je bila kar precejšnja rodnost, čeprav se po &8. členu zakona o denacionalizaciji ne bi smel. Vedno sem tudi občudovala, kako strpni so bili na Dovjem In v Mojstrani do onesnaževanja Iz tega obrata, kako seje vsenaokoli kadilo, da so sosedje morali zapirati okna.
V turističnem kraju, kakršen je Mojstrana, tega o prihodnje ne bi smeli dopustitC*
bo oaza miru in naravnih lepot, zato predvsem varujmo našo naravo.« • D. Sedej
Jože Milčinovič, jeseniški župnik:
Hodimo mimo, a lepot ne vidimo
Jesenice - Gospod Jože Milčinovič, Jeseniški župnik, doma iz Bele krajine, se je v dveh letih, odkar je iz Zadobrove prišel na Jesenice, že čuti pravega Jeseničana Lepo se je vživel v novo okolje in kar je največ - Jeseničani ga izredno spoštujejo in ga imajo radi
Pomembna sredstva sklada stavbnih zemljišč
Denar predvsem za razvojno zanimive projekte
Že nekaj časa pa ima Izredno veliko dela, saj uresničuje dolgoletno željo nekdanjega jeseniškega župnika, da bi obnovili cerkev na M uro vi in zgradili novo cerkev na Hruši-
L
Jože Milčinovič
Zakaj ste se odločili za gradnjo nove cerkve na Hruši -d?
»Hrušica se je kot naselje zelo razširila, ima vrtec, kulturni dom, nima pa bogoslužnega prostora. Izgradnja cerkve na Hrušici je dolgoletna želja, ki se počasi le uresničuje, saj je bila že javna razgrnitev projekta za gradnjo cerkve. Hvaležni smo jeseniškemu Ateljeju za prostorsko planiranje, ki je uresničil prvi del postopka, zdaj čakamo, da občinska skupščina potrdi spremembo namembnosti zemljišča.«
Cerkev na Murovi prav zdaj temeljito obnavljate. Kakšne so pravzaprav poškodbe in kaj je treba sanirati?
»Cerkev sv. Lenarta na Murovi je nujno potrebna notranje obnove, preureditve prezbiter-ija - temu svetišču je treba dati več duše. Sanirati moramo temelje in odpraviti razpoke, saj stoji na hudourniškem ka-
Ccrkev ima najlepše pročelje in vrata
•Le malo ljudi ve,* pravi jeseniški župnik Jože Milčinovič, »daje bilo pročelje cerkve na Jesenicah leta 1900 na svetovni razstavi priznano kot eno najlepših pročelij, da ima izjemno lepa, unikatna vrata. Hodimo mimo in jih sploh ne vidimo, zato je prav, da bi uredili tudi trg pred cerkvijo in tako dali dušo staremu mestnemu jedru Jesenic. Poglejte, kako lepi so oporni zidovi, ki vodijo k cerkvi! Vso to lepoto bi lahko doživljali, če bi imeli na urejenem trgu prireditve. Veliko mesto lahko še naredi.*
Jesenice - V jeseniški občini kjer je metalurška industrija izgubila in vedno bolj izgublja svoj pomen in delež v gospodarstvu občine, je zelo pomembna dejavnost sklada stavbnih zemljišč. Sklad vodi mag. Danijel Ažman, ki je tudi podpredsednik skupščine občine Jesenice.
»Sklad stavbnih zemljišč pridobiva in ureja vsa stavbna zemljišča v občini. Pridobiva sredstva, ld so Izvenproračunska, sklad pa ie pravna oseba. Sredstva prihajajo od nadomestil stavbnih zemljišč in odprodaje, sredstva pa so namenjena dejavnostim, Id jih v vsakoletnem programu potrdi upravni odbor sklada.
Najbrž ni treba posebej poudariti, da je politika sklada že od leta 1990 taka, da se denar vloži v taka zemljišča in v take namene, da bi pridobili čimveč novih delovnih mest in tako investira predvsem v projekte, ld so razvojno zanimivi in perspektivni
Tako se je financiralo Vrbnje 2, poslovno blagovni transportni center, kjer je dovolj prostora za manjše industrijske objekte in za vse dejavnosti, ki naj bi se tu opravljale in ki so predvsem povezane z izvozom in uvozom blaga. Eden izmed možnih pro-
Mag. Danijel Ažman
jektov je seveda tudi lokacija v Črni vasi na Blejski Dobravi, kjer naj bi prostor za majhno obrtno dejavnost dobili jeseniški obrtniki, pa jeseniška tržnica... Sklad s svojimi sredstvi ne more
zagotoviti odkupa zemljišč, pojavlja se kot investitor tako, da so izdelani vsi projekti in da se za te projekte iščejo tudi investitorji. Nekakšna zagonska sredstva. Za vsa večja dela pa smo po zakonu obvezni objaviti razpis.
Velik problem pa je v Železarni, saj prihaja do tega, da Železarna ni sposobna plačevati nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč. Zato sta sklsd in izvršni svet predlagala kompenzacijo za zemljišča, sklad pa bi lahko začel s projekti, ki bi pomenili oživitev območij. Pričakujemo tudi, da bo ob lastninjenju prišlo do oddaje zemljišč, ki jih podjetja ne potrebujejo, kar le nova možnost za podjetniški zagon.
Sicer pa sklad sodeluje pri dopolnjevanju komunalne ureditve v sedanjih soseskah, kar je po zakonu tudi opredeljeno kot dejavnost stavbmh zemljišč in med drugim sofinancira urejevanje komunalne infrastrukture v mestu in v krajevnih skupnostih. Dodelili smo tudi sredstva za plinifikacijo mesta Jesenic. Se naprej pa bo sklad prednostno obravnaval predvsem tiste zadeve, ki omogočajo odpiranje novih delovnih mest.« • D. Sedej
V jeseniško župnijo poleg cerkve na Stari Savi in na Murovi sodi tudi župnija sv. Križ. Cerkvica v jeseniških Rovtih je bila dolga leta v zelo slabem stanju. Kako je z njo?
»V župniji sv. Križ smo napravili drenažo okoli cerkve, zamenjali okna, vgradili kovana vrata, tako da je odprta poleti in in da se suši. Uredili smo tudi novo daritve-no mizo, pult za branje, vgradili novo ozvočenje in preuredili zakristijo.«
nalu. Cerkev je pod spomeniškim varstvom, saj je bil prvi del zgrajen leta 1523, novejši pa je iz leta 1931. Zelo prizadevno dela jeseniška komunala, sodeluje APP, dela pa vodi priznani strokovnjak Pelko z Bleda.«
Lani ste za božič pripravili žive jaslice, ld si jih ie ogledalo izjemno veliko ljudi. Kako bo letos?
»Žal letos živih jaslic ne bo, božič pa bo kljub temu v naši župniji vernikom lep praznik, z vsem, kar pripravljamo vsako leto.« • D. Sedej
<Jg> TOYOTA
PRODAJA IN SERVIS VOZIL
PANCUR
BLEJSKA DOBRAVA 1 64270 JESENICE TEL&FAX: 064/874-100
Prodaja kompletnega programa toyota
(osebna vozila, kombiji in terenska vozila)
Prodaja na kredit • Prodaja staro za novo SERVIS
Prodaja rezervnih delov • Zavarovanje vozil Adriatic^
Del. čas: od 7. do 17. ure ob sobotah od 8. do 12. ure
S tem kuponom vam na vašem vozilu brezplačno testiramo zavore
Lokalna televizija v Kranjski Gori prehaja v kabelske sisteme
Kekec oddaja kar iz dnevne sobe
enem letu kar 22.744 minut lokalnega TV programa
Kranjska Gora - Lokalna televizija? Zakaj pa ne, so rekli v Kranjski Gori in smelo začeli. Predsednik Turističnega društva Jože Borštner je pred letom dni pri HITu uspel dobiti začetni kapital za izgradnjo pretvornika. Potem pa je vso tehnično izvedbo prevzel Tomaž Arih, ki je glavni in odgovorni urednik in tudi najbolj zaslužen, da je lokalna televizija Kekec vse bolj gledana ln še več. Z RTV Slovenija se Tomaž ln
Kekec ne mara politike
Kranjskogorska lokalna televizija je ca marsikoga zelo zanimiva - najbolj je gledana oddaja Kronika tedna, zelo cenjena je ekološka oddaja, saj njena urednica s vso ten-kočutnostjo in pravim smislom opozarja krajane na ekološke probleme. Ker želijo, da bi tudi tuje goste opozarjali na prireditve In zanimivosti ▼ kraju, lahko ▼ Kompasovem hotelu t vseh sobah spremljajo lokalni program. In ie zanimivost; s statutom so se zavezali, da na lokalni televiziji ne bo nobene politike!
Lokalna televizija Kekec v Kranjski Gori bo kmalu v kabelskih sistemih vse Zgornjesavske doline in tudi Hruiice in Jesenic.
sodelavci dogovarjajo, da bi začeli oddajati z Brvogov ln prišli v kabelske sisteme na Jesenicah in na Hrušici.
»Studio Je kar pri meni doma, oddale v živo pa iz dnevne sobe,« pravi zavzeti ln delavni Tomaž Arih. »Zato se trudimo, da bi za kakovostnejši program dobili ustrezen studio. Začeli smo z neprofesionalnimi rekorderji ln kamerami, pozneje je Turistično društ-
vo nabavilo nekaj opreme in oddaje lahko pripravimo bolj kvalitetno. Vseskozi smo tudi »pilili« oddajni sistem in tako naš program spremlja Podkoren, Kranjska Gora, Gozd Martuljek ln tudi nekateri na Belci imajo naš program na sprejemnikih. Lastni program oddajamo od 18. ure in 411 minut do okoli 19.20 ure zvečer. Krajane obveščamo ln posredujemo koristne informacije: v
ponedeljek je zelo gledani kuharski kotiček, ob torkih ekologija, v sredo pravljice za otroke, uvajamo zdravstveno oddajo, v četrtek so zanimivosti iz zgodovine, v petek krajevna tematika, enkrat mesečno oddaje v živo, v soboto prost program in v nedeljo kronika tedna. V času, ko nimamo lastnega programa, oddajamo SAT program RTL, imamo pa tehnično možnost v SAT program RTL vključiti obvestila in reklame. Za tehnično izvedbo programa skrbi Matjaž Arih, za dober pro-
£ram pa se trudijo tudi: Alojz [erštan, Cvetka Pavlovčič, Miro Bučinel, Jani Kokalj, za oddaje v živo Jože Borštner in Jaša Jelinčič ter Anton Robnik. Ocene programa so različne, nekateri so z nJim zadovoljni, drugi ne. Povedati pa moram, da z opremo, ki jo imamo na razpolago in z uredniki posameznih oddaj, ki so vsi neprofesionalci, vložimo veliko truda in svojega prostega časa, da TV Kekec živi. V enem samem letu smo imeli 22.744 minut programa! Da bo bolj jasno: norma je, da za minuto TV programa delaš okoli 25 minut.
TV Kekec je zanimiva lokalna televizija. Začetni kapital Je pri HITu Izprosilo Turistično društvo, potem pa Je bilo vse odvisno od Tomaža Ariha ln sodelavcev. Pa od gospoda Černeliča, ki je skrbel za VF prenos in vzporedno vodil postopke za registracijo podjetja Kekec, d.o.o, kiJelast Turističnega društva. Večina programa se ne plača, vendar naj bi se ta trud, odrekanje ln nenazadnje tudi stroški vrednotili kot vloga v Kekec, d.o.o. • D. Sedej
Bodo krajevnim skupnostim popravili ceste?
Drugi kaj iztržijo -Jeseničanom so ostale luknje
Hrušica - Ko se Je začela gradnja predora in kasneje avtoceste od Hrušice do Vrbe, so ustanovili komisijo za varovanje interesov občanov. Komisija Je bila ustanovljena zato, da bi po izgradnji ugotovili škodo, ki Je nastala predvsem na cestah zaradi vožnje težkih gradbenih strojev in tovornjakov. V Jeseniški občini so bile to ceste v krajevni skupnosti Blejska Dobrava. Žirovnica, Hrušica in Podmežakla.
Telefoni v vsaki vasi
esenice - Telefone so končno dobili tudi v Radovni in v oddaljenem Srednjem vrhu. Priključki za 3332 občanov in podjetij.
Člani komisije so se že večkrat sestali, fdaj, ko je avtocesta odprta, pa naj bi z •zvajalci in investitorjem skupaj ugotovili &odo. In jo tudi povrnili.
Nekatere najbolj poškodovane ceste: v Mostah pri blokih, v Podmežakli, v naselju Spodnji Plavž ter na Hrušici. Predsednik krajevne skupnosti Hrušica Zoran Kramar Pravi: "Že tedaj, ko se je zgradil karavanški predor,Je bilo dogovorjeno, da se morebitne poškodbe sanirajo. Ko se je >aČela izgradnja avtoceste na Hrušici, so Bajprej predvidevali, da težki tovornjaki Po naselju Hrušica sploh ne bodo vozili. V praksi pa je bilo seveda drugače.
Niso poškodovane le ceste, ampak tudi plenice. Sanirati bo treba most čez Savo, ki ga uporablja komunala za prevoz odpadkov na Malo Mežaklo in cestna baza pri predoru. Strokovnjaki so vse že Popisali, zdaj čakamo na oceno škode.
HnišČani razumemo finančne težave, vendar obenem poudarjamo, da se v času
gradnje v komunalno infrastrukturo ni nič vlagalo, z obrazložitvijo, da se pač ne splača in da bo vse sanirano ob koncu. Tako upravičeno pričakujemo denar od republiške uprave za ceste in občinskega proračuna.
Tu je potem še separadja in betonarna pa barake, ki so jih uporabljali delavci in pozneje begunci. Barake se morajo odstraniti.«
Ceste so predvsem hudo poškodovane tudi v Podmežakli, ne le na Hrušici. Prizadete krajevne skupnosti zato prihodnjo -pomlad upravičeno pričakujejo, da bo do popravil m obnov tudi prišlo in da ne bo vse padlo v vodo. Kajti - ko bodo izvajalci odšli, bodo zaman pričakovali kakšen tolar in lahko bi ostalo grenko spoznanje: medtem ko so v drugih krajih ob gradnji tako velikih objektov kaj pridobili, so jeseniškim krajevnim skupnostim ostale samo - cestne luknje! • D. Sedej
upoštevani priključki v Žirovnici, saj so bili priključeni pred sprejetjem sporazuma.
Naslednje leto naj bi razširili omrežje v Kranjski Gon, ga modernizirali v Planini pod Golico, obnovili na Plavžu, razširili na Koroški Beli in na Javorniku in obnovili na Jesenicah. V teh krajih si želi telefone 546 interesentov.
Vrednost del v prihodnjem letu je okoli 80 milijonov tolarjev.
Telefoni so v jeseniški občini torej zares prišli v sleherno vas in do sleherne oddaljene domačije - tako v Radovni kot na Srednjem vrhu. * D. S.
Vse krajevne skupnosti občine, sklad stavbnih zemljišč, izvršni svet in PTT Kranj so pred osmimi leti podpisali sporazum za razvoj telekomunikacijskega omrežja. V tem času so gradili omrežje v Podmežakli, Centru 2, na Savi, Hrušici, na Dovjem in v Mojstrani, Ratečah, zdaj pa se zaključujeta akciji na Blejski Dobravi in v Kranjski Gori, ki vključujeta tudi Gozd Martuljek in Srednji vrh. Vsi naročniki v oddaljenem Srednjem vrhu imajo telefone.
Nabavili so nove telefonske centrale v več krajevnih skupnostih. V osmih letih so v jeseniški občini podpisali 3332 pogodb občanov in podjetij za nove telefonske priključke. Tu pa niso
Kranjska Gora - razprodana
Kranjska Gora - Bližajo se božični in novoletni prazniki. Največji turistični kraj v Zgornjesavski dolini, Kranjska Gora, je za te praznike popolnoma razprodana: vsi hoteli so zasedeni, prav tako apartmaji in zasebne sobe.
Hotelirji, zasebniki in turistični delavci so poskrbeli, daje tudi lepo okrašena kot vsa minula leta. Tuji gostje bodo večinoma Italijani, Holandci m Nemci, penzion, denimo, v hotelu Kompas pa stane v dvoposteljni sobi po osebi 90 nemških mark za tuje goste, v Alpini od 68 do 83 mark in v Špiku 80 mark.
Petrolova bencinska servisa na Hrušici
Odlična Petrolova ponudba ob avtocesti
Petrol je ob novi avtocesti Hrušica -Vrba na Hrušici zgradil dve novi črpalki z dvema trgovinama, kjer kupcem na lepo urejenih prodajnih policah ponujajo raznovrstne izdelke. Petrolova bencinska servisa sta tako na izstopni kot na vstopni strani pred predorom Karavanke in zanimiva za tiste potnike, ki bodisi potujejo v tujino ali se preko mejnega predora Karavanke vračajo.
Bencinska servisa sta najsodobneje opremljena, s posebnimi pipami, ki prestrezajo hlape in ki preprečujejo, da bi se gorivo polivalo. Vse je vodeno računalniško, kupci si sami natočijo bencin, če pa želijo, jim je vedno na voljo tudi prodajalec Bencinska servisa imata 17 pip ali izsesalnih mest, prodajajo navadni in neosvinčeni bencin, pričakujejo pa, da bodo kmalu prodajali tudi super plus. Tudi nafta je »zimska« in pri višjih temperaturah ne zmrzuje. Prodajalci na obeh servisih so izjemno
Petrolovi trgovini na bencinskih servisih ob avtocesti na Hrušici sta zelo dobro založeni z najbolj kvalitetnimi izdelki in odprti noč in dan.
Erijazni, tako tisti, ki so na sami črpalki ot tisti, ki so v prodajalnah. Prodajalni imata po 120 kvadratnih metrov prodaj-
nega prostora. Razumljivo je, da v njih zaradi strukture kupcev ni toliko avto-delov, čeprav so najnujnejši vedno pri
roki: brisalci, akumulatorji, zimske verige, razna olja in tekočine. V trgovinah je vsak dan sveži kruh in mleko ter najkvalitetnejša živila in sladkarije iz domačih in tujih tovarn. Tu je čokolada Milka pa leska Gorenjka, tu so pršuti in osvežilne ter žgane pijače, vseh vrst cigaret, bonbonov in sladkarij, pa kava, ki je zelo veliko prodajo.
Cene? Prav take kot drugje. Nekateri artikli so celo cenejši.
Morda je najbolj pomembno, da se je Petrol znal približati sodobnemu kupcu in njegovim željam in potrebam. Petrolova servisa na Hrušici sta odprta noč in dan - non stop. Morda domačini še premalo vedo, da je ob najhujših stiskah, ko pridejo gosti in je vsenao-koli vse zaprto, najlaže odpeljati po lepi cesti do Petrolovih servisov na avtocesto, kjer se dobi vse, da se poteši lakota ali žeja.
Petrol ima na Jesenicah še tri bencinske servise: na Javorniku, na Koroški Beli in na Plavžu, kjer je trenutno zaprt, saj ga bodo temeljito obnovili. In tudi na Javorniku In na Koroški Beli znajo prisluhniti željam kupca, saj se tudi v njihovih servisih dobijo razni rezervni deli in dovolj drugih artiklov.
Pod eno streho tri telovadnice
Jesenice - V okviru adaptacije jeseniške gimnazije bo prišlo tudi do izgradnje telovadnice. Jeseniška občina je ostala ena redkih občin v Sloveniji, ki se je v preteklosti pri izgradnji Šolskih prostorov držala minimalnih standardov, zato razen nekoliko večje telovadnice v Centru srednjega izobraževanja nimajo primerne dvorane.
Zato je Športna zveza Jesenice dala pobudo jeseniškemu izvršnemu svetu, da bi v okviru telovadnice pri gimnaziji pretehtali možnosti za rešitev problema telovadnice za osnovno Šolo Prežihov Voranc in problem večnamenske dvorane na Jesenicah. Sedanji telovadnici sta premajhni, med drugim pa je za osnovno Šolo Prežihov Voranc dovolj prostora za večjo dvorano, pri tem pa Še vedno ostane zgornje zunanje igrišče. Izbrali naj bi pač tako projektno rešitev, da bi mesto pridobilo veliko dvorano, v kateri naj bi bile prireditve za najmanj 2000 obiskoval-
pa naj btee poitej^obudi^z minimalnimi stroški preuredila v veenamettafcr prostor za manjše kulturne prireditve. Pobudniki so prepričani, da bi te tako stroški povečali največ za 30 odstotkov, Jesenice pa bi dobile objekt * poenostavljeno.' pod eno streho tri telovadna* ia rešena dva velika problema jeseniške« ga športa.
Božično -novoletni sejem
Jesenice « Turistično društvo Jesenice si izjemno prizadeva, da bi bito na Jesenicah Čimveč prireditev. Tudi letos pripravljajo tradicionalni božično - novoletni sejem, na katerem bodo zasebniki postavili stojnice na Trgu Toneta Oltarja. Sejem se bo začel 17. decembra in bo trajal do 19. decembra, predvsem pa bodo poskrbeli, da bodo imeli veliko zabave najmlajši. V petek popoldne, od 16. do 18. ure bo nastop harmonikarjev Glasbene šole Jesenice in lutkovnega gledališča, v soboto ob isti uri čarovnik in v nedeljo modna revija, mladi glasbeni talenti in razgovor z mladim glasbenikom. Vse dni bo tudi sprevod Božička in dedka Mraza.
Lek in Alpina v turističnem katalogu
Kranjska Gora * Kmalu bo izšel katalog ENCOM« ING, ki je katalog delovne skupnosti alpskih mest V njem pa bo$U predstavljena rudi hotel Lek in hotel Alpina iz Kranjske Gore. Oglaševanje pa precej stane, zato se dogovarjajo* ~ okoli 8.000
kako bi dobili . nemških mark, ki jih je dolina poravnati jeseniška občina.
Kljub nekoliko manjšemu obisku pa je Kranjska Gora še vedno turistično zanimiva. Po predvidevanjih naj bi imeK prihodnje leto okoli 300 tisoč nočitev. Zelo hud problem pa je v turistični Kranjski Gori problematika oddajanja zasebnih sob, saj so zasebniki pokojninskemu skladu ie vedno dolžni plačevati mesečne pavšalne zneske. Plačati morajo tud), Če sploh nimajo ne nočitev ln ne nobenega dobička.
V Penzionu Pod Golico
Lepa narava, dobra hrana in prijazna
postrežba
Penzion Pod Golico je primeren predvsem za zaključene družbe in mikaven za tiste, ki ljubijo mir in dobro hrano.
Mladi zasebnik Darko Mrak ima že leto dni v najemu lep in prijazen penzion Pod Golico v Planini pod Golico. Prostori - sam objekt ima 64 ležišč v 20 sobah, s sanitarijami v sobi, dnevni bivalni prostor za 90 oseb - so lepi, čisti in topli in kot nalašč za poslovna srečanja, zaključene družbe, osebna praznovanja, slavnostna kosila in večerje. Vsi tisti, ki so penzion že obiskali, dobro vedo, da je osebje prijazno in da ponujajo predvsem pristno domaČo hrano: zelo dobre pečenice, krvavice, žolco, krače po zmernih
V jedilnici v Penzionu Pod Golico je prostora za 100 ljudi.
cenah. Seveda pa odlična kuhinja ponuja tudi vse jedi po naročilu. Porcije so kar preveč obilne in ob cenah, ob katerih boste začudeni: kosilo ali večerja ne stane več kot 600 tolarjev. Ponudijo vsa izborna in kvalitetna vina. Januarja nameravajo v Penzionu Pod Golico začeti s tedni lovske kuhinje, ki naj bi trajali tri mesece.
»Penzion, ki je odprt od 9. ure dopoldne; leži na idealni sončni legi, z lepim razgledom na Triglav. V bližini so obnovljena smučišča, prav zdaj pa bo usposobljenih bi kilometre sankaških prog. Darko Mrak namerava v primeru, če ne bo snega, sam zaledeniti progo okoli hotela in napraviti 300 metrov naravnega snežnega tobogana. Pozimi se lahko gostje tudi s konjsko vprego popeljejo po tej prelepi gorski pokrajini, možna pa je tudi rekreacija s tekaškimi smučmi. Planina pod Golico, kamor se pripeljete tako, da pri Zdravstvenem domu na Jesenicah zavijete na desno in ob dobrih smerokazih
Lepo urejeno pročelje Penziona pod Golico, na katerem so lično narisali značilnosti teh krajev -narcise.
vseskozi vozite po asfaltu - pozimi je cesta redno plužena in posipana - pa je seveda najbolj zanimiva spomladi. Odlična izhodiščna točka je za izlete in planinske pohode na Spanov vrh, na Rožco, na Golico. Zgodovinsko so zanimive bližnje Savske jame, Darko Mrak
ga tudi organizira izlete za skupine, lanina pod Golico je poznana po narcisah, ki maja in junija privabijo na tisoče obiskovalcev, še posebej pa 15. maja, ko je glavna prireditev.
Penzion Pod Golico nudi prenočitev z zajtrkom po 25 nemških mark v tolarski protivrednosti, polpenzion po 30 nemških mark in polni penzion po 38 mark, s tem, da imajo otroci popust Se bolj pa je zanimiv vikend paket z dvema polnima penzionoma, saj stane le 60 nemških mark. Tu je zelo zabavno posebno za pusta, saj prirejajo Svinjsko glavo, v penzionu pa se vedno zbere toliko mask, da je nadvse veselo. A to so prireditve in množični obiski - penzion je zaradi miru in prelepe gorske okolice nadvse primeren za tiste, ki bi radi stran od hrupa.Za tiste, ki so radi sami in v dvoje, daleč od zvedavih pogledov. In za tiste, ki bi v zaključenih družbah radi proslavili osebni ali družinski praznik. Predvsem za ohceti, saj Darko Mrak poskrbi tudi za prijetno razpoloženje z muziko. Le - te bo ob koncu tedna in ob koncu leta v
Banzionu veliko. Odkar je penzion v najemu arka Mraka, se v njem ob vseh priložnostih in ob vseh dnevih vrti izključno le slovenska narod nozabavna glasba.
Penzion z dobro in prijazno postrežbo je nadvse primeren tudi za zimske počitnice, a za vse večje skupine svetujejo rezervacijo po telefonu 064 - 85 - 384. Žal je za letošnje silvestrovo v Penzionu Pod Golico že vse razprodano, kar tudi priča o prijetnem počutju gostov, ki že poznajo in obiskujejo prijetni penzion v Planini pod Golico.
Do penziona v Planini pod Golico vodi pozimi in poleti dobro vzdrževana makadamska cesta.
Kje si, bodeča neža?
V Planini pod Golico nad Jesenicami je lepo. Krajani bi radi, da bi bilo še lepše, zato se trudijo, da bi v vas prišel turizem. In tako jim ni vseeno, kakšna je njihova okolica.
Poleg ličnice na Španov vrh stoji v hribu prav velika stavba, počitniški dom, last RTV Slovenija. Okoli doma polno nesnage, podrti plotovi, zid, ki se ruši... Skratka: obupni razpad in propad doma, v katerem ni nikogar. Pometajo naj pred svojim pragom, pravijo domači, ki so zaradi podrtije, ki je last TVS, s prav čudnimi občutki spremljali oddaje o bodeči neii in turističnem nageljnu-Televizija bi morala bodečo neto najprej dodeliti kar sama sebi!
Ejga, a si slišal, da...
Podvoz z levo roko, za mostiček pa sestanki
Tisti, ki se ie dolgo ukvarjajo s komunalo, predobro vedo, da za komunalo, za popravilo cest in mostov, ni sploh nobenega denarja več. Pravijo, da smo padli na raven, kt smo jo Imeli pred letom 1977 ln da se bo zdaj zdaj zgodilo, da bodo vse ceste po Jesenicah makadamske. Takole komentirajo:
»Samo primer: leta 1980 smo železniški podvoz Podmeiaklo tako rekoč zgradili z levo roko, zdaj pa za popravilo čisto navadnega mostička nekje v neki vasi sestankujemo do onemoglosti...«
Čudna merila
S sestanka Turističnega društva Jesenice: »Protestiramo, da Turistična zveza tako ocenjuje izgled krajev, kot jih ocenjuje zdaj! Kaj pa se to pravi, da nagra-
Iujejo Turistična društva za ep izgled kraja! Neki kraj, recimo Ljubljana, Ima zaradi zadosti finančnih sredstev in po zaslugi radodarnega proračuna lepe in na novo prepleskane fasade, kar nikakor ne more biti zasluga Turističnega društva. Jesenice po tej logiki priznanja nikoli ne bodo dobile, naj se
Turistično društvo še tako trudi. Ne more biti lepega Izgleda, če ti na okna stare in zanikrne fasade postaviš na tisoče cvetočih rož...«
Preseljevanje narodov
V zadnjem času so se na Jesenicah dogodila kar precejšnja preseljevanja:
£reselila se je glasbena 9la, preselila seje delavska univerza, preselila naj bi se Geodetska uprava - a ta se ni hotela. Najbolj učinkovito pa je bilo preseljevanje občinske organizacije Zveze borcev. Sami so se sicer strinjali s preselitvijo dru-
Jjam, če bodo stroški man-ši, a take ekspeditivnosti vendarle niso pričakovali.
V četrtek opoldne so dobili sporočilo, da bodo v petek zjutraj preseženi. In zares so bili. Kar kadilo seje od vneme, da jih ja čimprej preselijo...
Najbo{j odmevna pa je bila seveda nasilna izselitev delavca Železarne iz zanikrne barake v Podmežakli. Družbi je plačeval vse do zadnje pare, nobene socialne podpore ni nikoli vzel - čeprav je bil upravičen. Zdaj so mu tisto luknjo, iz katere so ga novembra vrgli z družino na cesto, ponudili v odkup. Čeprav res ni več upravičen do popusta, so mu naračunali tako kupnino in obrok, kot znaša kupnina za novejše dvosobno stanovanje na Jesenicah. Pa smo ie pri ceni slave.
Titova cesta naj bo Gosposvetska
Jesenice - V jeseniški skupščini se je posebej v začetku mandata večkrat razvnela razprava o preimenovanju ulic. Jesenice imajo se vedno Titovo cesto - glavno cesto skozi
I mesto, ki več ali manj tako leži samo ob davni cesti. Zatorej ni Čudno, da je prišla pobuda, da se Titova cesta preimenuje v Gosposvetsko. Pobudnik je predlog za preimenovanje poslalvsem štirim krajevnim skupnostim m po odzivu se do začel normalni postopek - enomesečna javna razprava. Poleg te uradne pobude obstaja že veliko starejša pobuda stanovalcev na Poti ilegalcev na Koroški Beli. Stanovalci so že pred tremi leti soglasno sklenili, da
I hočejo nazaj staro pot - Sončno pot in tudi vložili uradni
I predlog.
Žarni zid na Dovjem
Mojstrana - Največja letošnja naloga krajevne skupnosti Dovje • Mojstrana je bila ureditev pokopališča na Dovjem, ki naj se ne bt več Širilo, uredili bodo žarni zid in takšna ureditev naj bi zadostovala za 25 let. Na pokopališče na Dovjem namreč pokopavajo tudi pokojne iz krajevne skupnosti Hrušica, naselja, ki se je v zadnjem času precej razširilo. Druga večja investicija v krajevni skupnosti je plinovod. Emisijo plinov zdaj najbolj občutijo krajani % Velikega Brega. Primarni del trase Jesenice • Mojstrana naj bi bil položen leta 1995, sekundarni pa 1996. leta. Cena indrviduatncga priključka naj bi bila približno 60 nemških mark za kilovat, povprečna hisa pa potrebuje za ogrevanje približno 30 kilovatov moči.
Zakaj pa je dovolil novinarjem, da pišejo o tem?
Nikar med upokojence!
Na Jesenicah je na tisoče upokojencev, ki preiemajoiz-redno nizke železarske pokoj* nine. Pa modrujejo in se pomenkujejo, kako je mogoče, da je jeseniški poslanec v državnem zboru glasoval
(>roti odmrznitvi pokojnin za eto 1994.
Kljub vsemu bi ga radi obvarovali najhujšega in mu svetu-
iemo, naj kaj preveč nikar ne lodi v okolja, kjer je veliko jeznih in razhudcnih upokojencev...
Novi reveži, ne pa nova delovna mesta
Našteli smo, da je od železniške postaje do bolnišnice, torej na enem kilometm ob magistralni cesti na Jesenicah kar 23 kafičev, gostiln, bistrojev...
To ti je podjetništvo!
Podjetništvo je tudi to, da podjetnik zaposli več kot dvajset delavk, ki jih prevzame od družbene firme. Zanje dobi po redni zakonski poti od ministrice za delo kakšnih 3.000 mark na glavo. Za nova delovna mesta! Nato pa jim počasi pušča kri in odpušča. Ni delal Racionalizacija! Pa imamo malo mor-gen delovna mesta! Nove reveže, ne pa nove zaposlitve! Ministrica pa seveda nič...
Trgovci - bodite lepi!
Na jeseniški občini so sprejeli skrbno spisan in obširen sejemski red Med drugim je v njem tudi predelček, v katerem govonjo o vzdrževanju reda, miru in čistoče. V 33. členu dobesedno takole piše: »Sodelujoči na sejmu morajo skrbeti za osebno higieno in izgled - primemo negovani in oblečeni, da niso vinjeni, preglasni, nedostojnega vedenja...*
Le kaj se je za vraga dogajalo minula leta, da trgovcem, ki prodajajo, predpisujejo, kako morajo izgledati? Saj noben resen kupec ne bo kupil od trgovca, ki je zanikrn in vinsko sapo vate piha ter te za povrh še lati!
Očitno je red red in bolje je več prepovedati kot potlej brez zakonske osnove neuspešno za enim nagnusnim komijem letati Ni kaj - pri takih zadevah so materiali res strašno temeljiti.
SREDA, 15. decembra 1993
PETEK, 17. decembra 1993
TVSLOVENi
10..00 Zlati prah: O sreči in nesreči 10.05 Biskvitki, ameriška risana serija
10.30 Videošpon 11.25 Iz življenja za življenje 11.55 Veliki zločini In procesi 20. stoletja, serija
12.25 S Petrom Ustinovom okoli sveta, angleška dokumentarna serija
12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 13.05 Studio City 14.20 Pro et contra 15.15 Hans Fallada: Železni Gustav, nemška nadaljevanka 16.15 Svet poroča 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke 18.00 RPL
18.45 Štiri v vrsto, TV igrica
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, Vreme
19.55 Šport
20.10 Žarišče
20.35 Film tedna: Mediteran, italijanski film
22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.37 Šport 22.45 Sova;
Burleske Charlieja Chaplina, ameriška CB nanizanka; Palača vetrov, angleška nanizanka
15.05 Omizje 16.20 Gore in ljudje 17.10 Sova, ponovitev 18.45 Šola podjetništva, izobraževalna serija 19.30 TV dnevnik 20.10 športna sreda 21.55 Oči kritike
TVHRVASKA1
7.55 Poročila 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Življenje se gleda v oči, hrvaška dokumentarna serija 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 13.00 Nežna policajka, francoski film 14.50 Monoton 16.00 Poročila 16.05 Marjana in njena vesela druščina, nadaljevanka 16.30 Besede, besede, besede 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.30 Loto 16.36 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 Loto 20.15 Dokumentarna oddaja 21.00 V iskanju 21.45 Poročila 21.50 Večer ob glasbi 22.50 Slika na sliko 23.60 Poročila v nemščini 23.55 Sanje brez meja
16.25 TV koledar 16.35 Življenje se
?led v oči, dokumentarna oddaja 7.00 Skrivnosti, ameriška nadaljevanka 17.35 Krog nasilja, ameriško-italijanska nadaljevanka 18.20 Rojstvo Evrope, dokumentarna serija 19.30 Dnevnik 20.15 Polna hiša, nanizanka 20.40 Krog nasilja, ameriško-italijanska nadaljevanka 21.30 Kajev rojstni dan, danski barvni film 23.00 Metal manija
9.00 MacNeil In Lehrer komentirata 10.00 CMT 10.45 A Shop 11.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.45 A Shop 12.00 Baron, burleska 16.10 A Shop 16.20 Komandos, ponovitev ameriškega filma 17.50 A shop
18.00 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 18.45 Male živali 19.05 Risanke 19.15 CTM 20.00 Risanka 20.10 Poročila 20.30 Dance session 21.00 Smithos-nian, ameriška dokumentarna serija 22.00 Elizije - intervju z usodo 22.30 Poročila 22.50 Baron, ponovitev burleske 23.15 A shop 23.25 CMT
9.00 Čas v sliki 9.05 Pri Huxtablo-vih 9.30 VVall, ponovitev 10.15 Znanost, ponovitev 10.30 Pojoča družina Engel s Tirolskega, ponovitev avstrijskega filma 11.55 Narava pod drobnogledom 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Družinske vezi 14.00 Ladja zaljubljencev 14.45 Sadovi zemlje 16.00 Otroški program 16.35 Kremenčk-ovi 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurtitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 V stalni pripravljenosti 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.15 Zasvojenost srca, nemška TV melodrama 21.45 Pogledi od strani 21.56 The mixer - človek z Eaton placea 22.40 Bethune - zdravnik postane heroj, 1. del kanadsko-kitajsko-francoskega filma 0.06 čas v sliki 0.10 Veliki šef, francoski film 1.25 Poročila/1000 mojstrovin
14.50 Tisoč mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Pogledi od strani 15.40 Vsakdanja kultura 16.10 Dedek na posodo 17.00 Poklici 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Čas v sliki 18.05 Pri Huxtablovih 18.30 Le pogumno 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Solni baron, 2. del 22.00 Čas v sliki - Večerni studio
6.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Zakon o javnem obveščanju 10.40 Informacije zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 17.00 Countrv club - A Sifrer 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 Radio jutri, koristne informacije
12.00 Napoved programa 12.15 EPP 12.30 Morda ste preslišali, 13.00 Danes do 13.00 13.40 Naš zgodovinski spomin 14.00 Loka v časopisju 14.30 Devizni tečaj 14.40 Minute za invalide 15.00 Dogodki danes-jutri 15.15 EPP 16.30 Prenos dnevno-informa-tivne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved programa - EPP 17.00 Glasbeno popoldne: Boom, Heavy metal 19.00 Odpoved programa
8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Aktualno 10.50 Glasbeni jerbas 11.30 Novice 12.00 Novosti v narodnozabavni glasbi 13.00 Danes do 13-tih (prenos R Slovenija) 13.30 Popevka tedna 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.16 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Aktualno 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.60 Pogled v jutrišnji dan, odpoved programa
TURISTIČNO DRUŠTVO BOHINJ
64265 P BOHINJSKO JEZERO
odda v najem
LESENI KIOSK
V PARKU NASPROTI HOTELA JEZERO
Kiosk se daje v najem Izključno za trgovsko dejavnost za dobo najmanj enega leta. Prošnje sprejemamo na naslovu: Turistično društvo Bohinj, Ribčev laz 48, 64265 Bohinjsko Jezero do vključno 21. decembra 1993. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh.
SREDA
10.50 Zlati prah: O sraki, ki je hotela visoko leteti 11.06 Zgodbe iz školjke 12.00 40 let primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec 12.30 šola podjetništva, izobraževalna serija 13.00 Poročila 15.50 Oči kritike, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Štiri v vrsto, TV Igrica 19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport
20.10 Žarišče
20.35 četrtkove posebnosti: Mr. Bean in Pan Kohn 21.30 Tednik
22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.30 Šport 22.40 Poslovna borza 23.00 Sova:
Hiša naprodaj, ameriška humoristična nanizanka;
Palača vetrov, angleška nadaljevanka
15.40 FIlm tedna: Mediteran, otroci, francoski film 17.20 Sova, ponovitev 18.45 Že veste 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Dediščina sončnih bogov, dokumentarna serija 20.40 Umetniški večer Velika obdobja ev-ropske umetnosti: Zgodnjekrščanska in bizantinska umetnost, nemška dokumentarna nadaljevanka; Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija 22.40 Svetovni pokal v biatlonu, posnetek s Pokljuke
v
7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro
10.00 Poročila 10.06 TV Šola 11.35 Od igre do dela, hrvaška dokumentarna serija 12.00 Poročila 12.06 TV koledar 12.15 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 13.00 Kdo je ukradel Jupitrovo stegno, francoski barvni film 14.40 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.00 Otroška oddala 16.30 Z zdravjem do lepote 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.06 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.16 Iz strankarskega življenja 20.56 Znanost in mi 21.40 Poročila 21.50 Ekran brez okvirja 22.50 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 0.00 Poročila
14.50 Humanitarna nogometna tekma 16.50 Od igre do dela, ponovitev 1. dela 17.15 Skrivnosti, ameriška nadaljevanka 17.40 Krog nasilja, ponovitev ameriško-italijanske nadaljevanke 18.30 Sto let avtomobila, ponovitev 19.00 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 The Jacky Thomas show, ameriška humoristična nanizanka 20.45 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, dokumentarna serija 21.15 Ples manekenov 21.50 Krog nasilja, ameriško-italijanska nadaljevanka
9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00 CMT 10.45 A Shop 11.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.45 A Shop 12.00 Pustolovec, burleska 16.40 A Shop 16.45 Smithsonian, dokumentarna serija 18.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 1&46 Ročk starine 19.16 A Shop 19.30 CMT 20.00 Poročila 20.30 Hladno jeklo, ameriški barvni film 22.05 Ročk starine 22.35 Poročila 23.00 Pustolovec, ponovitev burleske 23.25 A Shop 23.40 CMT
J
6.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Nevarnost pirotehničnih sredstev 10.40 Informacije zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 17.20 Parnas 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 18.50 Radio Jutri, koristne Informacije 19.20 študentski program Radia Kranj
T¥AVSTRI
9.00 Jutranji program; čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih 9.30 Zemlja in ljudje, ponovitev 10.30 Dvanajst porotnikov, ameriški film 13.00 Cas v sliki 13.10 Mi 13.35 Družinske vezi 14.00 Ladja zaljubljencev 14.45 Billy Body - nori svet športa 15.00 Am, dam, des 15.15 Captain Planet 15.40 Artefix 15.50 Nahrbtnik poln dogodivščin 16.15 Pisani tednik 16.35 Kremenčkovi 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Vvurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 V stalni pripravljenosti 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki/ Vreme 20.00 Šport 20.15 Luč v temi 22.20 Pogledi od strani 21.15 Ambo terno 22.40 Bethune • zdravnik postane junak, kanadsko- kitajsko-francoski TV film 0.10 čas v sliki 0.15 Izobčenec, ameriški vestem 1.40 Poročila
8.30 vremenska panorama 13.50 1000 mojstrovin 14.00 Šport 15.00 Lipova ulica 15.30 Pogledi od strani 15.40 Zveneča Avstrija 16.40 Songl v točilnici 17.15 Zlmbabve 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Made in Austria, kviz 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer 21.30 Pozor, kultura 22.00 Čas v sliki 22.35 Spomini, pogovor s
Rrof. Fritzem Klennerjem 22.35 očni studio 0.35 Hello Avstrija, hello Vienna 1.06 Poročila/1000 mojstrovin
Svet Osnovne šole Žirovnica, Zabreznlca 4, Žirovnica, na podlagi sklepa objavlja
RAZPIS
za imenovanje RAVNATELJA
Kandidat mora imeti pogoje:
- določene z zakonom o osnovni šoli,
- imeti mora pedagoško izobraz bo in najmanj 5 let delovnih izkušenj,
- dosegati mora rezultate, iz katerih je razvidno, da bo lahko uspešno opravljal naloge pedagoškega vodje šole.
Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: Osnovna šola Žirovnica, Zabreznlca 4, 64274 Žirovnica, s pripisom "za razpis". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od dneva, ko bo pridobljeno soglasje ustanovitel-
R  Ž I R l
12.00 Napoved programa 12.15 EPP 12.30 Morda ste preslišali 13.00 Danes do 13.00 13.40 Naš zgodovinski spomin 14.00 Loka v časopsju 14.30 Devizni tečaj 14.40 Obrtniki sebi In vam 15.00 Dogodki danes-jutri 15.15 EPP 15.30 Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved pro-
8rama - EPP 17.00 Novice 17.30 id tu in tam 18.00 Lestvica narodnozabavne glasbe 18.20 Male živali In mi 19.00 Odpoved programa
RIUGIAV JESENICE:
8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Aktualno 11.00 Podjetniška borza 11.30 Novice 12.00 Zimzelene melodije 13.00 Danes do 13-tih (prenos R Slovenije) 13.30 Popevka tedna 14.00 Novinar na obisku 14.15 Obvestila 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki In odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan bi odpoved programa
ČETRTEK
1 TVAVSTRIJA1
8.45 Zlati prah: O kraljici in kralju 8.50 Ebba in Didrik, švedska nadaljevanka
9.20 Spartak, ameriški film 12.15 Že veste 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila
13.05 Umetniški večer, ponovitev
16.10 Osmi dan
17.00 TV Dnevnik
17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja
za mladostnike
18.00 Regionalni studio Koper
18.45 Štiri v vrsto, TV igrica
19.10 Risanka
19.30 TV Dnevnik, Vreme
19.56 Šport
20.10 Forum
20.30 Sanjarjenje o Riti, švedski film
22.25 TV dnevnik, Vreme 22.42 Šport 22.50 Sova;
Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka;
Palača vetrov, angleška nadaljevanka
Zvezdni prah, angleški film
16.30 četrtkove posebnosti, ponovitev 17.20 Sova, ponovitev 18.45 Znanje za znanje, učite se znami 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.05 Znanost, 32. oddaja 20.30 Izbor najlepše urejenega turističnega kraja, posnetek 21.35 Angleški kraljevi balet sedemdesetih let 21.55 VVAMozart: Serenada v D-duru, Izvaja orkester Slovenske filharmonije
9.30 Kultura 10.00 X-!arge 10.25 Satanovo sonce 12.05 Živali sveta 12.15 Notranjepolitično poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Vse ostane v družini 14.20 Ladja ljubezni 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Am, dam, des 15.15 Tim in Struppv 15.40 Umazan zrak 15.50 Curiositv show 16.15 Vroča sled 16.35 Križem kražem po Galaksiji in potem na levo 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 17.35 Koroška prinaša luč v temo 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Človek na vlaku, zabavna nanizanka 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Derrick, detektivska nanizanka 21.15 Pogledi vstran 21.25 Izganjalci duhov, ameriški film 23.10 Čas v sliki 23.15 Večerni šport 23.35 Nevarna srečanja, američka kriminalka
15.00 Lipova ulica 15.30 Pogledi vstran 15.40 Lilije na polju, ameriški film 17.10 Zakladnica Avstrija 17.30 Zgodbe iz narave 18.00 Cosby snow, zabavna nanizanka 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Kjer potujejo bizoni, dokumentarni film 21.00 Znanost 21.15 Naprej in ne nazaj, Sto let sindikatov, drugi del 22.00 čas v sliki - večerni studio 22.35 TV - popolnoma noro 23.00 Falco, koncert 23.40 Legende kitare
TVHRVASKA1 W96 MHz
10.05 Odprta ura 10.30 Izbor iz tujega programa 11.00 Biblija, biblijski jeziki In prevodi 11.15 Tuji jezik 11.36 Od Igre do dela, otroška oddaja 12.00 TV koledar
12.15 Zvezda vodnica, serija 13.00 Ženskar, francoski film 14.40 Monopolis 15.25 Servisne informacije 15.30 Angleščina 16.05 Palčki nimajo pojma, oddaja za otroke 16.30 Alpe - Donava -Jadran 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Glasbena očaranja, zabavnoglasbena oddaja 21.05 Latinica 22.15 Lepa naša: Podkalniške vasi 22.50 S sliko na sliko 23.45 Moody beach, kanadski film 23.55 Angel varuh, švedski film
5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Anka Hribar - Košmerlj 10.40 informacije zaposlovanje 13.uu Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 16.20 Zaplešimo skupaj 18.00 Gorenjska danes, Jutri 18.20 Kino oddaja 19.20 Večerni program
16.20 TV koledar 16.35 Od igre do dela, otroška serija 17.00 Skrivnosti, serijski film 17.25 Nevesta nasilja, serijski film 18.15 Ekran brez okvirja 19.30 Dnevnik 20.15 Mladi Indiana Jones, serija za mladino 21.05 Ročk koncert 22.06 Stil življenja 22.35 Naključni partnerji, serijski film
9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00 CTM 11.00 Luč svetlobe, ponovitev 11.45 A shop 12.00 Charlie Chaplin - večni popotnik, burleska 18.00 Luč svetlobe 18.46 Elizije - iskalci notranje svetlobe, ponovitev 20.00 Risanke 20.10 Poročila 20.30 Teden na borzi 20.40 Poslednji strel, ameriška kriminalka 22.10 Poročila 22.35 Charlie Chaplin 23.10 Prazlo, ameriška grozljivka 1.00 Erotični film
12.00 Napoved programa 12.15 EPP 12.30 Morda ste preslišali 13.00 Danes do 13.00 13.40 Naš zgodovinski spomin 14.00 Loka v
časopisju 14.30 Devizni tečaj 14.40 Zakajčkovi starši 15.00 Dogodki danes - jutri 15.15 EPP 15.30 Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved programa - EPP 17.00 V družbi s športniki 19.00 Odpoved programa
8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00
Horoskop 9.30 Novice 10.00 Razgled s Triglava 11.00 1001 nasvet 11.30 Novice 1300 Danes do 13-tih (prenos R Slovenija) 13.30 Popevka tedna 14.00 Srečanje s kulturno dediščino 14.16 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Borzni komentar (vsakih 14 dni npr. 26. 11., 10. 12., 24. 12. Itd.) 15.30 Dogodki In odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Lestvica 3 TRI III & AS 18.00 Voščila Č8.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan, odpoved programa
GLAS
CENTER amer. erot. thrill. VROČICA ob 16. uri, amer. melodr. MESTO RADOSTI ob 18. in 20.15 uri STORŽIČ prem. franc. ljub. drame VRNITEV CASANOVE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. akcij, krim. BEGUNEC ob 17.45 in 20. uri
CENTER prem. amer. kom. SAM DOMA 2: ZGUBLJEN V NEW YORKU ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ franc. ljub. drama VRNITEV CASANOVE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij. krim. BEGUNEC ob 17.45 in 20. uri BLED pust. film ZADNJA VELIKA AVANTURA ob 20. uri
IŠČEMO:
strokovnega delavca za splošno izobraževanje
8 VII. stopnjo Izobrazbe, pedagoško-andragoško izobrazbo, strokovnim izpitom in Izkušnjami pri Izobraževanju odraslih.
PRIČAKUJEMO:
organizacijske sposobnosti, samostojnost, tudi timsko delo, veselje do dela z ljudmi In spoštovanje izobraževancev.
Delo je za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim rokom. Začetek takoj.
PRIJAVE:
sprejemamo 8 dni po objavi na naslov:
LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA, LINHARTOV TRG 1,
RADOVLJICA, s pripisom ZA OGLAS.
KOMENTAR
Leto dni po volitvah v DZ:
PRAVNA DRŽAVA SE JE POKOPALA Z IZVOLITVIJO DRŽAVNEGA ZBORA
6. decembra je minilo leto dni od volitev v državni zbor. Ob-saia zelo utemeljen sum, da so bile volitve protiustavne. Sodstvo uradnega odgovora o tem, tudi po enem letu še ni podalo. Toda poslanci se prodajajo, oziroma prodajajo svoje mandate kot za šalo. Mar se res vse govorice o pravni državi nehajo že pri vprašanju o legalnosti državnega zbora.
Ena od prvih zstavnih pravic državljanov Republike Slovenije je, da imajo zakonsko zagotovljeno enako volilno pravico. Po ustavi je ta pravica dogajajo, formalno zagotovljena, toda v praksi te ustavne pravice ni.
Ca je povsem nejasen, ker 'stavno sodišče na ta ista vprašanja nekaterih političnih strank, ki so bila zastavljena že skoraj pred letom, odgovora še ni bilo. Kaj to pomeni?
Nedvomno vsaj to, da nihče, ki sedi v tem DZ, ki je bil na tak način izvoljen ne more govoriti o pravni državi, saj se pravna drŽava nedvomno začenja z volitvami. Čeprav je bil kateri poslanec izvoljen v tistih volilnih enotah, kjer je bilo izvoljeno 11 poslancev je soodgovoren, da se tovrstne stvari
Poglejmo si osnovna dejstva: lanskoletne volitve naj bi formalno zagotovitev enake glasovalne pravice omogočile z razdelitvijo Slovenije na osem volilnih enot, v katerih bi državljani izvolili 88 poslancev. Torej v vsaki volilni enoti 11 in še po enega poslanca obeh narodostnih manjšin. Tako bi imeli izvojenih 90 poslancev.
De facto še danes sedi v parlamentu 90 poslancev, kar
Snesporno. A ne po ključu ontovega volilnega sistema, ki bi zagotovil ustavno pravico o enaki volilni pravici. Popolnoma brez slabe vesti lahko rečemo, da smo imeli Gorenjci v 1. volilni enoti večjo volino pravico kot tisti v Prekmurju ali na Primorskem, saj smo izvolili 11 poslancev, medtem ko so jih oni le po 8. Seveda je bila naša volilna pravica manjša od tiste, ki so jo imeli Ljubljančani, ld so v DZ izvolili mč več in nič manj kot 16 gospodov poslancev. Iz tega je več kot razvidno, da so bile volitve protiustavne in s tem nelegalne. Pri vsem tem si je zelo zanimivo ogledati, kdo so tisti gospodje, ki na račun protiustavnosti volitev in ope-narjcnja Primorskih in Prekmurskih volilcev sedijo v DZ ter, kako si omejen spodrsljaj razlaga naše sodstvo. Na prvo vprašanje je odgovor jasen: Dimitrij Rupel, Leo Šešerko, Igor Omerza, Peter Tancig... Odgovor na drugo vprašanje
Ker se že v osnovi slovenska Ustava ne prakticira, iz tega sledi naslednji val vprašljivih, ne - pravnodržavnih dejanj: Kolikor pogledamo, je prišlo v DZ le pet političnih strank. In koliko strank je v parlamentu zastopanih danes? Nedvomno več kot pet.
Iz tega sledi: Logično je, da volilci na večinsko proporcionalnih volitvah dajejo glasove strankam in njihovim programom. Vsak poslanec je torej vezan stranki in njihovem programu in preko njega volivcem. Ce poslanec ustanovi novo stranko ali prestopi, potem je njegov mandat ugasnil, ker v javnosti nikakor ne zastopa več tistih ljudi, ki so ga izvolili, marveč svoje mnenje, kar pomeni, da bi bil slovenski DZ po tej logiki sestavljen iz vseh državljanov Slovenije, kar je popoln no - sense. Konec koncev so volitve zato, da si državljani izvolijo svoje predstavnike v parlamentu.
Danes se sliši prav nezaslišano, da ima Jelinčičeva SNS le še dva ali tri poslance, medtemko jih je bilo na volitvah izvoljenih 12. Ali kako ima SLS 9 poslancev, če je bilo v parlament izvoljenih le 8? Ali kako Zeleni Slovenije nimajo v parlamentu nobenega poslanca, če jih je bilo izvoljenih pet? Ali kako ima neka ZEŠS, ki jih na volitvah sploh ni bilo, 5 poslanskih mest/ Podobno je tudi z nekimi novonastalimi strankami iz odpanikov SNS!
ODMEVI
To je grabež
(Gorenjski glas, 26. novembra 1993)
Bralcem ponujam še "drugo plat medalje'', potem pa naj ocenijo trditve g. Lapa m moja pojasnila.
Poslanci Slovenske nacionalne stranke smo bili izvoljeni na osnovi nacionalističnega volilnega programa brez poudarjanja prednosti kapitala ali dela. Prav zaradi zvestobe programu smo se ločili od g. Jelinčiča. Potem pa je odklon naredil g. Lap s tem, da se je spajdašil z g. MalenSkom in Liberalno stranko in začel v progam stranke uvajati pomembnost kapitala.
Res, da je g. Lap zmagal na mariborskem kongresu, vendar delegati tega kongresa niso predstavljali večino aktivnih v odborih SNS iz časa volilne kampanje. SND je torej manjšinski del nekdanje SNS in ima precej spremenjeno politiko, tako da g. Lap nima kompe-tence obsojati tistih, ki niso na njegovi strani.
Večino nekdanje SNS je predstavljal uporniški kongres "Staniča", februarja letos. Temeljna značilnost SNS je bila, da smo se v nejm zbrali različni nacionalisti. In ker se ta politika ni aktivno nadaljevala, je sledilo razsulo.
Res je, da v primeru nacionalnih zadev enotno glasujemo v Parlamentu, vendar je ena razlika: doslej SND, kljub veliki podpori intelektualcev liberalcev in ostalih strank, ni resično izdelala nobenega amandmaja. Pozanimali smose o delu Liberalne stranke v prejšnjem sklicu in ugotovili, da je bila zelo nedejavna glede amandmajev.
Konflikt z g. Lapom (in njegovimi) temelji predvsem na tem, da teli, da mu drugi pripravljajo "izdelke": amandmaje, sklepe, predloge, sam pa najraje spletkari, zganja stran-karstvo in se bori za prestiž.
še ena stvar mi pri g. Lapu, g. Malenšku in njihovih ni všeč. Proti nekdanji partijski mreži trobijo z vsemi fanfarami, namesto da bi se proti njim borili z majhnimi koraki in udarcu Zdi se, kot da je efekt gromovništva obraten. Tako je v predvolilni kampanji 1992 napad g. Malenška na g. Kučana in g. Drnovška koristil predvsem slednjima. Potem se vprašaš, čigava igra je to? Drugo, kar mi pri njih ni všeč,
je idejno mrhovinarstvo. V gro-movniških nastopih so originalni, toda za večino ostalih političnih potez je značilno, da nekoga posnemajo: npr. g. Mal-enšek je letos avgusta teden dni
Že iz tega se vidi popolna nepoštenost posameznih strank, ki si prisvajajo poslance, ki niso bili izvoljeni na njihovi listi, ter s tem oškodujejo stranke, od koder so se ti isti pritepli. Kar je tu najbolj začudujoče, je to, da se vsi tisti, Iti jih je v parlamentu celih devetdeset, stalno na ves glas prizadevajo za resnico, poštenost, pravno državo in še marsikaj drugega. Po vsem tem, kar pa pripovedujemo, izgleda, da jun je malo mar, kaj sploh govorijo in kaj so govorili pred letom dni. Pomembno je, da je poslanska plača dobra, prekleto visoka, volivcem pa je čisto prav, če so volili, kot so.
Če je volivcem, novinarjem, predvsem pa poslancem jasno, če jim ni še toliko slabše zanje, da je DZ sumljivo razdelil mandate, je povsem nerazumljivo, da naše preljubo neodvisno sodstvo o tako pomembnih zadevah molči. Vprašamo se lahko, kdaj bodo dali odgovore na zastavljena vprašanja, ki so že zdavnaj pri romal a na njihove urade. Ali so se jih sploh že kdaj vzeli v roke in zakaj raje vidijo, da stoje v predalu. Morda, če vzamemo vse te spekulacije posledično pod drobnogled, pa sodstvo vendarle še ni tako neodvisno, kot se predstavlja, ali pa ne zna, oziroma si ne upa biti neodvisno. Vsekakor je čudno, da se vsako leto prednostno razpravlja o različnih medsosedskih sporih o tem, čigava je hruška, ali od tistega, čigar drevo je, ali od onega, na čigaršnjo zemljo segajo veje, medtem ko se bistvena vprašanja, ki se zadevajo države in tudi njenega ugleda pri bojuza vstop v tako opevano Evropo, prelagajo po predalih.
V premislek nam je lahko podatek, da se po logiki odgovornosti do Ustave in do volivcev lahko en sam poslanec teoretično proda tolikokrat, kolikokrat se glasuje. In kje je pri vsem tem etika in pravna država, ki jo poslanci tako vneto zagovarjajo? Mar v žepu?
Tomaž KUKOVICA
za mano zatrobil, da je bilo orožje v Mariboru namenjeno za notranji obračun: g. Lap je sedaj na dvojno državljanstvo pripravil predloge sklepov o kriterijih za državljanstvo, kar spada v Zakon o državljanstvu in kar je bilo v zboru slišati septembra in oktobra; o javnem dolgu je, po moje, ponavljanje za g. Podobnikom, itd
Kako je torej konkretno v Samostojni poslanski skupini razumeti pojmovanje g. Lapa o kapitalu, o plemenitenju kapitala, delu, delitvi in grabežu? Potrudil se je in dali smo mu pozicijo vodje skupine: pozicija = kapital. Svojo pozicijo = kapital je oplemenitil s tem, da je zase gradil zveze s funkcionarji in zastopal svoje interese in interese g. Malenška na KVIAZ.u, kjer se odloča o kadrovskih namestitvah, seveda brez vrednosti večine poslancev SPS.
Izdelke (amandmaje, sklepe, predloge) naj bi delali drugi poslanci in sekretar, politični prestiž = profit pa pripada kapitalu, to je poziciji, na kateri je bil g. Lap z asistenco g. Malenška. Potem pa se vprašajmo, kaj je delitev ali grabež? Za nas je grabež prisvajanje rezultatov dela drugega, kar ti omogoča pozicija ali kapital.
In isto vsebino, kot jo ima praktičen odnos g. Lapa do
poslancev, ima Liberalna stranka in mogoče večina SND. S pomočjo položaja ali kapitala izkoriščati profil ki nastane z delom drugih ljudi.
In ker smo nekateri drugačni, smo se osvobodili špekulantov, ker ne rabimo tistih, ki bi pobirali dobičke našega dela. V Nacionalni stranki dela se zbiramo posamezniki, katerih osebna značilnost je intelektualno, spretnostno ali fizično delo bolj kot kapital ali pozicija in zato tudi bolj zagovarjamo interese dela, kot kapitala. • Marijan Poljšak
Sveta Trojica ali recept za nove obdavčitve Nedolžnih II
Brez dvoma pisanji g. Tadeja Markiča, predsednika upravnega odbora Sklada stavbnih zemljišč, in g. Franca Goloreja, sicer univerzalca za cestne zadeve, ki sedaj poklicno sveti v upravnih organih Skupščine občine Kranj, terjata odgovor, pa ne zaradi tega, kar sta napisala, ampak zaradi tega, česar nista, bodisi zanalašč ali pa zaradi tega, ker kljub svoji strokovnosti, nista razumela poante, ki je sicer povprečnemu bralcu jasna.
Sklicevanje na skupščinski mehanizem in na to, kaj je skupščina v zvezi z delovanjem Sklada sprejela, je v danem primeru brezpredmetno. Problem je v razširitvi kroga zavezancev za plačilo nadomestila in v pravni podlagi, za takšno odločitev. Sklep skupščine, razen če je v obliki odloka, ni pravna podlaga, za takšna nova obdavčevanja, pa če so odborniki še bolj kvalificirani in pametni. Očitno pa je, da je o razširitvi kroga zavezancev odločal kar predsednik upravnega odbora g. Tadej Markič sam, saj kljub prizadevanjem nisem uspel pridobiti sklepa upravnega odbora Sklada o tem, da moramo plačevati na-■ domestilo tudi v Zg. Besnici in • še kje. Krog zavezancev je namreč določil odlok iz leta . 1987, ki dosedaj ni bil spremenjen, generalna klavzula, o kateri sem pisal v zadnjem članku, pa po mojem mnenju ne more biti pravna podlaga za plačevanje tega davka in to iz razloga, ki ga ne mislim ponavljati
In namesto, da bi mi pisca odgovorila z argumenti, kje je pravni temelj tega davka, oz. kdo je odločal o razširitvi kroga zavezancev, mi na to vprašanje sadita rožice (in to celo pozimi, ko vemo, da rožice ne cveto). Kaj je spodobno in pravično, torej plačati nadomestilo ali ne, je seveda stvar zornega kota. Pravičnost in spodobnost je za onega, ki striže ovce čisto nekaj drugega, kot za ovco, kar v danem primeru državljani smo. Kar pa se tiče lucidne ugotovitve
?. Franca Goloreja, da so tudi lani ZL glasovali za poročilo sklada in da sedaj pričakuje, da bodo oni dali predlog za imenovanje komisije, ki naj preveri delo upravnega odbora Sklada, pa moram pisca kljub njegovi lucidnosti, razočarati. Članka nisem pisal kot predsednik ZL in tudi on mi verjetno ne odgovarja kot član SDSS, temveč kot Franc Golorej. Kar pa se tiče vprašanja, kdo vse razmišlja kot korito, pa tole. Da g. Kleč razmišlja kot korito je napisano v kontekstu, da se je v dilemi ali se obnašati kot predsednik KS Besnica ali kot občinski uslužbenec, odločil za slednje. Kako pa razmišlja g. Franc Golorej in če sploh kaj razmišlja (glej članek), pa je seveda njegova stvar in ne moja.
Stane Bošijančič
Loka svoj program kot alternativo. Vse tri pa vabi v svoje vrste, saj bi z odločnim in poštenim delovanjem v stranki
PREJELI SMO
uuwrw.yi.Mi    T   d.,w..rv.       (IV. JI
lahko preusmerili, spremenili oVOSlOVani ! katastrofalni položaj naše gos-
Kam to pelje, kam to gre?
Avtorju prispevka pod tem naslovom gospodu Damjanu Hafnerju in pa somišljenikom, kot sta gospoda Miro Rozman in Jože Dolenc. Nudi slovenska odgovomostna stranka SoS ali OSS mestna ubožnica Škofja
podarsko-politične sedanjosti
Slovenska ODGOVORNOS-TNA stranka SoS ali oSS
Mestna ubožnica Škofja Loka Lontrg 9a
Politični program stranke
- ukinitev vseh privilegijev in odvzem, na ta način pridobljenih materialnih koristi • ukinitev vseh strank, ki izhajajo iz nekdanje vsezvezne komunistične partije boljševikov
- prepoved opravljanja vseh javnih funkcij dosedanjim oblastnikom za najmanj petnajstih let
- ugotavljanje osebne odgovornosti posameznikov in njihovo kaznovanje
- objavo udbovskih arhivov in ugotovitev odgovornosti vseh udeležencev pri manipuacijah
- razglastitev boljševizma za nelegitimen in zločinski režim
- ponovna uvedba smrtne kazni za posebno hude oblike gospodarskega kriminala
- vrnitev tovarn njihovim lastnikom, delavcem
- ugotavljanje izvora premoženja in odvzem vsega nepošteno pridobljenega     M SoS ^ oSS
Benedikt Pančur
Še pod vplivom lepih vtisov in doživetij z izleta v Topolšici se vam v imenu rejnic, rejnikov, rejencev in v svojem imenu prisrčno zahvaljujem. Že sama akcija z vaše strani, da ste se odločili predstaviti rejništvo v vašem časopisu, je pohvale vredna in pomembna tudi za naše delo. Predvsem pa je to priznanje našim rejnicam, rejnikom, ki se trudijo dati otrokom, ki ne morejo živeti pri svojih starših, topel dom. Mogoče bomo prav po vaši zaslugi pridobili nove rejniške družine in če bomo tako omogočili le enemu otroku toplo družinsko okolje, je za vse nas velik uspeh.
Izlet, ki ste ga organizirali v soboto, 4. decembra 1993, in namenili kot Miklavževo darilo našim otrokom - rejencem, bo ostal vsem nam, tudi odraslim, v toplem nepozabnem spominu. Predvsem se ga bodo spominjali otroci.
Še enkrat najlepša hvala, vsem pa želimo veliko sreče in zdravja v novem letu 1994.
Socialna delavka Francka Ban z rejnicami, rejniki in rejenci z Gorenjskega
7/\
MINI METRO
KOKRA MINI Kranj, Koroška
METRO, d.o.o.
Smo podjetje, ki si je že pridobilo krog kupcev bele tehnike in akustičnih aparatov. Ker pa želimo ta krog razširiti, vabimo k sodelovanju moškega kandidata za opravljanje dela na delovnem mestu
PRODAJALEC
Od uspešnega kandidata pričakujemo:
- da ima končano srednjo šolo trgovinske dejavnosti -smer prodajalec
- da ima izkušnje pri prodaji bele tehnike in akustike
- da je urejen, komunikativen, star do 40 let
- ima vozniški izpit B ktg.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Nastop dela možen takoj.
Pisne prijave kandidatov pričakujemo v roku 8 dni po objavi na naslov Kokra Mini - Metro, d.o.o., Poštna ulica 1, Kranj.
Živila Kranj,
trgovina in gostinstvo Naklo, p.o., Naklo, Cesta na Okroglo 3
razpisujejo
JAVNO DRAŽBO
za prodajo 1/2 deleža na zgradbi v Kranju, Mladinska ul. 2, in pripadajočem zemljišču, vi. Št. 2137 k.o. Kranj, pare. št. 937/29, z izklicno celo 58.991 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.
Javna dražba bo v petek, 14. januarja 1994, z začetkom ob 12. uri v sejni sobi prodajalca v Naklem, Cesta na Okroglo 3. Nepremičnina je v poslovnem najemu do 30. junija 1995. V primeru prodaje sedanjemu najemniku se upošteva 1/2 njegovih vlaganj oz. 38.365 DEM.
D raž beni pogoji:
Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, registrirane v Republiki Sloveniji, in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije, ki pred začetkom javne dražbe predložijo dokazilo o plačani varščini v višini 10 odstotkov od Izklicne cene na ZR ŽIVILA KRANJ št. 51500-601-15762 s pripisom "plačilo varščine''.
Najemnik ima pod enakimi pogoji prednostno pravico do nakupa.
Uspeli ponudnik mora skleniti prodajno pogodbo v 5 dneh po opravljeni javni dražbi, sicer varščina zapade v korist prodajalca.
Kupnina zapade v plačilo v 3 dneh od sklenitve prodajne pogodbe.
Ponudnikom, ki na dražbi ne bodo uspeli, bo varščina brez obresti vrnjena v 3 dneh po končani dražbi.
Prometni davek In vse stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec.
Joža Osolnik, predsednica Temeljnega sodišča v Kranju
V preiskavi osem primerov divje privatizacije
Hitrost in učinkovitost sodišča bosta odvisni tudi od kvalitete zahtevkov za preiskavo
Kranj, 14. decembra - Javno tožilstvo je v zvezi z oškodovanjem družbene lastnine, ta. divjo privatizacijo, prejelo od UNZ Kranj in SDK 23 kazenskih ovadb proti odgovornim ljudem v desetin gorenjskih podjetjih. V vseh teh primerih je na sodišču že zahtevalo uvedbo preiskave, v osmih je le-ta tudi uvedena, v dveh bo ▼ kratkem. Predvsem o tem, kako je sodišče pripravljeno na obravnave proti "belim ovratnikom"', smo se pogovarjali s predsednico Temeljnega sodišča ▼ Kranju JoZo Osolnik.
Kaj za sodišče pomeni "naročilo , naj bi primere divjih
Srivalizacil obravnavalo pre-nostno? Poseg v avtonomijo sodišč?
"Tej oceni bi se izognila. Dejansko so te zadeve družbeno tako pomembne, da je prav, da se prednostno obravnavajo, žal pa niso edine, ki naj bi jih prednostno obravnavah. Prednostna obravnava je vsekakor v interesu države, pravnih oseb in tudi tistih, ki so v teh postopkih prizadeti. Nikomur ne more biti vseeno, da ne ve, koliko časa bo osumljen, ali je kriv ali nedolžen. Ne nazadnje do končne rešitve stoji tudi celotno lastninjenje, s tem so povezana tudi delovna mesta..."
Tožilstvo je ▼ tej zvezi že prejelo 23 kazenskih ovadb, kako se odziva sodišče?
"Tožilstvo je zahtevalo uvedbo preiskave za deset primerov oškodovanja družbene lastnine na Gorenjskem. Preiskovalni sodniki na vseh teh primerih intenzivno delajo, za osem podjetij je preiskava že uvedena, za dve bo v kratkem."
Za katera podjetja gre?
"Za "Hitova" gorenjska turistična podjetja G&P Bled, Kompas hotel Bled, Alpinum Bohinj, Gorenjka Kranjska Gora in Grad Pod vin, za Elito Kranj, Lokainvest Škofja Loka ter Kmetijsko-gozdarsko zadrugo Sora Žari."
Sta preostali dve podjetji Iskrin Inženiring iz Kranja in
Frizerski salon Nada iz Radovljice?
"Preiskava še ni uvedena, torej še ne morem odgovoriti."
V javnosti je pogosto slišati kritike, čel policija kriminal "belih ovratnikov" preganja, na sodišče pa zadeve ne pridejo. Kako je sodišče pripravljeno na obravnave primerov divjih privatizacij podjetij?
"Zadeve so vsekakor zahtevne, vendar so jih naši preiskovalni in tudi kazenski sodniki ob dodatnih znanjih iz ekonomije ter ob sodelovanju strokovnih pomočnikov in sodnih izvedencev sposobni reševati. Večji problem vidim v nezadostnem številu sodnikov. Na Gorenjskem bi potrebovali vsaj štiri sodnike več. Najmanj enako prednostno, kot primere oškodovanja družbenega premoženja, ali celo bolj, namreč moramo reševati priporne zadeve."Kako se osumljenci v preiskavi lahko ogibajo zaslišanjem? Konkretno mislim na primer Hita, ko Danila Koračića in Renata Bizjaka že na drugo povabilo preiskovalnega sodnika ni bilo v Kranj?
Je mogoča prisilna privedba? -"Osumljencu pošljemo vabilo, če je vabilo izkazano, če ga je sprejel, pa kljub temu ne pride, lahko odredimo prisilno privedbo. Z vročitvami vabil imamo velike težave. Kdor ve, kakšna pošta ga Čaka, se lahko dokaj uspešno izmika. To nam bo v postopkih še delalo preg-
tožilstva vlagali tožbe na osnovi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in Zakona o prometu z nepremičninami. Vse te tožbe naj bi bile posledica revizij v podjetjih, kjer bodo ugotovljeni prekrški oziroma nepravilnosti." * H. Jelovčan
V "zadevi orožje" včeraj priče iz VOMO
Je Crnjanski želel sedeti na dveh stolih?
Kranj, 14. decembra - Potem ko so vamjene priče iz 3. PŠTO že v četrtek bile pripravljene pričati javno pred petčlanskim senatom temeljnega sodišča v Kranju v zadevi kraje orožja in streliva iz kranjske vojašnice, v kolikor ne bi šlo za razkrivanje vojaških skrivnosti, je podsekretar ministrstva za obrambo Andrej Lovšin umaknil zaprosilo sodišču po izključitvi javnosti. Na včerajšnjem nadaljevanju obravnave proti šesterici obtožencev sta do pol tretje popoldne sklenila pričanje varnostnika VOMO Franci Benedičič in Marjan Miklavčič.
lavice."
Kdo bo reševal zadeve v zvezi z oškodovanjem družbene lastnine?
"Vse zadeve bomo obravnavali na sedežni enoti v Kranju. Razloga za takšno odločitev sta vsaj dva: gre za načelo ekonomičnosti postopkov in tudi za specializacijo sodnikov. Sodili bodo najbolj izkušeni sodniki, če sem konkretna, od treh kazenskih bosta to dva. Vendar bi ob tem podčrtala še nekaj; hitrost in učinkovitost sodišča bo odvisna tudi od kvalitete dela tožilstva, od tega, kako kvalitetni bodo zahtevki za preiskavo."
Pri oškodovanju družbene lastnine seveda ne gre samo za divje privatizacije, o katerih sva doslej govorili. Področje je dosti širše?
"Seveda pričakujemo, da bomo na gospodarskem oddelku sodišča obravnavali še gospodarske spore in prestopke, ko bodo družbeni pravobranilec samoupravljanja in
Ponovno sojenje Eriku Bučanu
Kranj, 14. decembra • Višje sodišče v Ljubljani
{e sodbo 20-letnemu Eriku lučanu iz Kranja, ki ga ie temeljno sodišče v Kranju v začetku maja letos obsodilo na enotno kazen devet let zapora. Ponovno sojenje bo 22. decembra.
Erik Bučan je bil obsojen zaradi umora Marije Subelj, poskusa umora njene mladolene hčerke Natalije in spolnega napada nanjo. Že na obravnavi je njegov zagovornik, odvetnik France Goličič, poleg strokovnega mnenja sodnega izvedenca dr. Marka Skulja zahteval, da s o obtožencu izreče še drug izvedenec, vendar je petčlanski senat tedaj njegovemu predlogu ni ugodil. • H.
Franci Benedičič je med drugim povedal, da so v kranjski vojašnici začeli razvrščati zapuščino JLA (130 vagonov s kranjske postaje) po hangarjih decembra 1991, da je zaledni službi 3. PSTO stvar ušla iz rok, da so ključi hangarjev krožili od jutra do konca delovnega dne, skratka, da je vladala precejšnja "zbrka". Za zavarovanje je bil zadolžen vod stalne sestave, sestavljen iz prostovoljcev, Iti je prišel s Pokl-
stalne sestave, tudi s Crnjans-Itim, Iti jih je nekajkrat izzival, češ, "ne morete odkriti, ne znate" ipd. Miklavčiču naj bi tudi dejal, da informacije stanejo 200,300,500 mark ter omenil tudi, da prideta kot možna storilca v poštev tudi Veštan in Kopše, zdaj obtožena za neevidentirano krajo pušk in streliva januarja ali februarja 1992. Miklavčiču je bil v širšem
KTviSS Te'biftudi'jovM £°su «2*$?™ sun?iiv tudi
Crajanski! Popis orožja je bil Crnjanski, ki je bil z vodom prej
vnesen v računalnik šele */. februarja naslednje leto. Prvi evidentirani vlom v osmi hangar, ki je bil od vseh desetih varnostno še najboljši za hrambo orožja, je bil marca, ko je iz njega izginilo 28 avtomatskih pušk, drugi apri
na Pokljuki, kjer so začeli izginjati posamezni kosi orožja, kraje so se kasneje nadaljevale v kranjski vojašnici. Načelnik VOMO je zatrdil, da je Crnjanski sam ponudil informacije, res sta govorila tudi o
ZA USPEŠEN POSEL !
mm
V GORENJSKEM GLASU POKLIČITE 218 - 463
la, ko je bilo ukradenih osemnajst možnosti plačila za uporabne pušk CZ, izpeljank sovjetskega kalašnikova. Po marce vskem vlomu so orožje v hangarju razen s ključavnico in plombo na vhodnih vratih zavarovali še z varnostno signalno napravo, ki je pokrila večino prostora. Po drugem vlomu je Franci Benedičič sklepal, da je storilcem moral pomagati nekdo od znotraj. Za Crnjanske-ga je dejal, da se je rad postavljal, preveč "klobasal", da ga zato ni jemal resno, in da mu Crnjanski nikoli ni prinašal kakršnih koli inforamcij.
O slabih varnostnih razmerah v kranjski vojašnici prve mesece po odhodu JLA je govoril tudi načelnik VOMO za Gorenjsko Marjan Miklavčič, v drugem delu pričevanja pa podrobneje razložil tudi odnos do Jovana Crnjanskega. Po dveh vlomnih tatvinah orožja so v varnostni službi začeli preverjati možnost, da so imeli storilci pomagača v TO. Informativne pogovore so opravili z vsemi pripadniki voda
informacije, vendar pa v VOMO Crnjanskega za zbiranje informacij niso zadolžili, niti mu niso ničesar obljubljali. Kar je povedal Crnjanski, so vedeli tudi v VOMO in UNZ Kranj. Govoril je o brezkompromisni skupini (v kateri naj bi imel svojega človeka), speciali-ziraniza odpiranje Ključavnic, likvidacije in iznos orožja, omenil Veštana in Kopšeta kot tudi to, da naj bi skupina načrtovala kraje orožja v Škofji Loki, Kranju in Drulovki. "Zdelo se mi je, da Crnjanski s temi informacijami pretirava in da skuša nekaj prikriti Nisem ga štel za zanesljiv, uporaben vir. S tem, ko je sam ponudil informacije, sem dobu občutek, da želi sedeti na dveh stolih," je dejal Marjan Miklavčič.
Popoldne je pričal še Vojko Damjan, ki je imel kot varnostnik s Crnjanskim več stikov. Obravnava se danes nadaljuje. H. J.
ORIGINAL*
THINK •PINK
8F
BELFE & BELFE
V
\
m up
lecoq sportif
Trfovinaje (jorejcem dobro poznana, Id vodilna vprodeji in izbiri Športnik artillov. V /Cranja pošljejo že letrto leto. Do sedaj Je obstfala le 35m2 in lapcem nudila Sirot izbor artillov za športi* prosti las - od tetstila najboljšik sv-etoonik proizvajalcev do teniste^a programa inpor s lik ioles. S širitvjo trgovine ko 70m2
DMMA ŠPORTšh udi
svoj prodajni program, in sicerv smer športne mode, iti postaja ose bolj moda za osa/ dan, /Co tele Je so vedno pestre in zanimive, sledjo zadjim trendom, odi tuje pa Jik visota tvaliteta materialov. Športna industrja Je o zadnjem lasa razvita orsto nov/k mater iaioo- iotso
P/?£A/Ć?(/ćcT/FA//l /A/PAZŠ/ČcTfA/A
v pomaje/c, v. decembra so \/mm ma camapjew 4
ODPEl/MAEA PPEWWE/VE M/?AZŠWEME TRQ0VME DMfilMŠPOkT.
I/otvoritvenem tedna, od 73. dofS. 72, bodovsat dan razveselili vsate^a prvega, desetega in dvajsetefa tapca s30% popustom pri natapa. To Je le ena od aiej, ti vam Jik priprav^ojo v prednovotetnem Basa.
OM/AŠPOPEs*
zahvafraje za zaupanje vsem dosedanjim tope trn v upanja, da se bodo tadiv prenovljenih prostorik dobro počutiti, l/se, ti Jik še ne poznajo, vab Jo t ogleda in natapa vsatdan med9 in79 ar-o, o i so šotah pa med 9 in 72.
(J0PE-M«P01ARTEC.
Tadi troji in barvni vzorci se menjajo kitreje tot včasik in tema. sledjo tud'lnje, tijik za vaspripravljajo o-
om/Ašpom.
l/isoto tvatitetna športna moda zakteva tadi ustrezno predstavite* in urejen prostor, zato so se v
da oprem Jo svoje trgovine v stila, lipa naretajejo evropsle smernice. Za trgovino v Radov^ici, ti Je odprta že od Janja letos, Je totalv- /Cranju z enoto podobo zastavo
omeniti inpohvaliti vse izvajalce, Še posebej pa prjk<JaizDM/V/A ŠPORTA zaUla Mizarstva AWRTJA OBRISA iz Stražišca za tvatitetno in dosledno izvedbo obeh lotatov.
vreden ogleda. Ob tej ffriloznosti bi veljalo
ŠPORT MARKET
SVET KRANJSKIH SINDIKATOV
Območna zbornica sindikatov
B:W:.:::-:vx:::x:S.:v::::;:::,^-x¥-fc;
in ustanov
KAM PLUIEMO?
Po najnovejšem razvoju dogodkov v Varnosti Kranj in okoli nje bi se bilo verjetno bolje vprašati: Kam pljuvamo? Nato pa bi se veljalo nad tem globoko, globoko zamisliti. In to čimprej, preden bo prepozno.
Tudi medsindikalna ljubezen ima svojo ceno
Kar preveč preprosto bi bilo, če bi šlo v Varnosti res le za čisto navaden spopad za članstvo in medsebojno merjenje mišic dveh sindikatov (Sveta kranjskih sindikatov in Neodvisnosti - KNSS). Resnično je škoda, da nekateri časopisi svoje bralce vztrajno prosvetljujejo le s to plitko tezo, začinjeno še z obveznim naukom o nekakšni nujni svetopisemski ljubezni med vsemi sindikati v interesu njihovih delavskih ovčic.
Medsindikalna ljubezen je res lepa in koristna stvar, vendar pa ne more veljati za vsako ceno. Naj zato kar takoj povemo, da Svet kranjskih sindikatov z Neodvisnostjo -KNSS v resnici noče imeti nikdar več popolnoma nobenega opravka. Z njimi se ne bomo niti spopadali, še manj pa bomo z njimi sodelovali. Spopadamo se namreč le z resnimi, sodelujemo pa le s poštenimi sindikati, pri čemer omenjenega sindikata prav iz izkušenj v Varnosti ne uvrščamo ne v prvo ne v drugo kategorijo.
Komur bi se res ljubilo vsaj malo poglobiti v dejanski potek dogodkov ter ravnanj enega in drugega sindikata ob "jogurtni revoluciji" v tem podjetju, bi se verjetno z nami v tem stališču popolnoma strinjal. Seveda pa nikomur ne odrekamo tudi pravice do drugačnega stališča, čeprav si je tega morda ustvaril le na podlagi enostranskih informacij s tiskovne konference omenjenega sindikata. Vsem in vsakomur odrekamo le pravico, da bi nas v imenu nekakšnih "višjih in nespornih delavskih interesov", Id pa v resnici še zdaleč niso nesporni (npr. pogromaske metode "vzpostavljanja reda"), silil in javno pozival za vsako ceno drveti v kakršnemkoli sindikalnem stampedu. Še najmanj namena imamo kdajkoli drveti v kakem stampedu z Neodvisnostjo - KNSS. Ta naj s svojo divjo čredico drvi kar po svoje.
Ne nazadnje smo se sindikalnega pluralizma pri nas lotili prav zato, da bi se tudi na tem področju znebili oklepov enoumja.
Sindikalni legalizem ali ceneni populizem; pravna ali revolucionarna država?
Pravo ozadje spora med sindikatoma v Varnosti, ki je po svojem pomenu (tudi glede na medijsko pozornost) že zdavnaj prerasel okvire omenjenega podjetja, se skriva v veliko bolj usodnih vprašanjih, kot pa je vprašanje, kateri od obeh sindikatov bo v tem malem podjetju imel več članov. Dejansko gre za spopad med dvema v osnovi
različnima in nasprotujočima si konceptoma sindikalnega delovanja (legalizem in populizem) ter vizijama generalnega urejanja družbenih odnosov (pravna ali revolucionarna država).
Naj ob tem najprej spomnimo, da je naš sindikat v zvezi s pompoznimi "odkritji" Neodvisnosti o domnevnih in dejanskih nepravilnostih v podjetju Varnost takoj zavzel zelo jasna stališča, in sicer, da:
a) smo vsekakor prvi, ki pričakujemo in zahtevamo naj se raziščejo in sankcionirajo morebitne zlorabe in oškodovanja družbene lastnine s strani direktorja, na katere je opozoril omenjeni sindikat, vendar pa to ni naloga sindikata, ampak pristojnih državnih institucij (kriminalistična policija, revizija SDK itd.), ki so o tem že obveščeni;
b) podpiramo izvolitev novega delavskega sveta namesto dosedanjega, ki je odstopil, vendar po normalnem volilnem postopku, ki bo zagotavljal legalnost in polno legitimnost vsaj novemu delavskemu svetu, kajti v nasprotnem primeru bi bile nove volitve popoln nesmisel - namesto enega nelegalnega organa lahko tako dobimo še drugi nelegalen organ upravljanja;
c) podpiramo in smo tudi aktivno sodelovali pri takojšnji preventivni zamenjavi oz. imenovanju novih pooblaščenih podpisnikov finančnih listin.
Tudi mi smo torej brezrezervno podprli in bili pripravljeni ustrezno sodelovati pri postopkih izvolitve novega delavskega sveta in v končni posledici tudi zamenjave direktorja (če bi se izkazalo, da so razlogi res utemeljeni), vendar pa ne na tak način, kot so si to zamislili naju dar nejši aktivisti Neodvisnosti. Vsaj elementarna načela zakonitosti in demokratičnosti je pač tudi pri takšnih akcijah vendarle treba spoštovati.
Prav na tej točki pa je prišlo najprej do razhajanj in nato do popolnega razdora med obema sindikatoma, ki ga ni mogoče in bi ga bilo tudi škodljivo "gladiti" s frazami o nekakšni nujni enotnosti sindikatov v imenu "višjih delavskih interesov". Prav je, da se popolnoma raziđemo, kajti eni vidimo prave interese delavcev vendarle v bodoči pravni državi, drugi pa očitno v revolucionarnih metodah urejanja družbenih odnosov po načelu "cilj opravičuje sredstva", kakršne so iz naše polpretekle zgodovine dobro poznane (pa tudi njihove posledice). Gre za dve res nezdružljivi koncepciji sindikalnega delovanja in viziji bodoče družbene ureditve. Nikoli ne bomo (zaradi nekakšnih trenutnih višjih ciljev) pristajali na pogromaške in "aufbiks" postopke odstavljanja in postavljanja organov upravljanja, kakršne je npr. zagovarjal in nato tudi uporabil sindikat Neodvisnost v podjetju Varnost Kranj. Pri tem nas ni bilo in nas tudi v bodoče ne bo zraven.
Ob izteku leta se vam zahvaljujemo za sodelovanje
in vam želimo vesel božič ter uspešno novo leto IQQ^4
SVET KRANJSKIH SINDIKATOV j j
i i it II
U
i
Rezultati in posledice sindikalno-populističnih revolucij
Kratkoročni rezultati sindikalnega populizma v Varnosti so na prvi pogled res vabljivi: po kratkem postopku "odstreljena" bivši delavski svet in direktor; dva bivša delavca, ki sta se iz delavcev v disciplinskem postopku čez noč prelevila v goreča aktivista Neodvisnosti, pa sta v slabem mesecu dni napredovala na samo čelo revolucionarne oblasti v podjetju (eden je v.d. direktorja, drugi predsednik "novoizvoljenega" delavskega sveta). Pa vznesenega "aplavza" nekaterih medijev (kot morda najpomembnejšega rezultata) tudi ne gre pozabiti. Žal so med slednjimi tudi takšni, ki sicer na teoretičnem nivoju zelo radi in veliko modrujejo o pravni državi Sloveniji.
Problem pa je v tem, da prave posledice navedenih "rezultatov" šele sledijo. Nekatere se tudi že kažejo, kajti nova revolucionarna oblast je že začela vzpostavljati "red in pravico" v podjetju. Veliko vprašanje je, če bo v Varnosti čez mesec ali dva še kaj razlogov za vzneseno navdušenje nad izvedeno "jogurtno revolucijo".
Država žal še nima časa za svoje pravo
V tem trenutku je res težko, zlasti pa nehvaležno biti legalist in zagovornik pravne države, Kajti ta država žal zaenkrat še nima časa za svoje pravo. Sindikalno norenje in farsične "volilne" postopke v Varnosti bi lahko in moral pravočasno zaustaviti edini za to pristojen državni organ -družbeni pravobranilec samoupravljanja. Toda kaj, ko ta "nima časa". Tako je družbena pravobranilka samoupravljanja Republike Slovenije gospa Anica Popovič na ustrezno našo pobudo odgovorila, da sicer spornih ravnanj seveda ne podpira, ukrepala pa ne bo, ker je v tem trenutku preveč zaposlena z revizijskimi postopki. Na koncu pa nam je še ljubeznivo svetovala: "Pričakujem, da si bo sindikat s svojo organizirano pravno službo lahko odgovoril na vprašanje legalnosti (delavskega sveta, op.p.) in tudi ustrezno ukrepal."
Obramba sistema ni funkcija sindikata
Ni dvoma. Mi smo si na pravna vprašanja že zdavnaj popolnoma jasno odgovorili. Tudi ukrepati znamo. Toda hvala, ne bi, gospa Popovič! Le kaj vam pride na misel? Kot legalistični sindikat smo sicer res pripravljeni veljavno pravo spoštovati pri svojem delovanju, niti na kraj pameti pa nam ne pride, da bi ukrepali za njegovo varstvo namesto za to pristojnih in pooblaščenih državnih organov. Še najmanj pa zoper kak sindikat, pa čeprav je to le Neodvisnost - KNSS. To bi bilo kljub vsemu kar preveč noro.
Nadaljnje razpihovanje strasti na teh, širše gledano sicer zares zelo pomembnih vprašanjih, bi v danem trenutku lahko tudi še bolj škodovalo poslovnim interesom Varnosti in s tem večini njenih delavcev. Zato seveda ne bomo pravno ukrepali zoper "novoizvoljeni" delavski svet in v.d. direktorja, čeprav sta brez dvoma nelegalna organa. Ne nazadnje bi nam lahko kdo potem še poskušal podtakniti odgovornost za morebitni poslovni kolaps tega nesrečnega podjetja.
Mato Gostiša
P.S.:
Zakaj gospa Popovičeva verjetno ni "imela časa" za ukrepanje v Varnosti, nam je postalo jasno šele, ko smo iz časopisov in TV zvedeli, da je KVIAZ (parlamentarna komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve) imel za dne 9.12.1993 sklicano sejo, na kateri je obravnaval pobudo sindikata Neodvisnost - KNSS za njeno razrešitev. Na naslednji seji bo KVIAZ lahko obravnaval tudi pobudo Sveta kranjskih sindikatov z enako vsebino.
»
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Program Phare na Gorenjskem
Poslovno podporni center edini sad?
Škofja Loka, 13. decembra • Na dokaj različna mnenja je naletela informacija o dosedanjih rezultatih projekta Phare na Gorenjskem in v Škofji Loki na zadnji seji Škofjeloškega izvršnega sveta: od stališča, da je program omogočil predvsem zaslužke tujim strokovnjakom in svetovalcem, ki so neredko z analizami naših podjetij prišli do koristnih informacij zase oz. za tuj interes, pa do mnenja, da je koristnost takega programa, kjer gre izključno za prenos znanja m izkušenj, odvisna predvsem od nas samih, namreč od tega, koliko znamo take priložnosti izkoristiti. Konkretni rezultati programa Phare so našteti: izdelana je analiza stanja in problemov malih in srednjih podjetij, zaključuje se predlog ukrepov in ekonomske politike za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva v Sloveniji, izobraženih je bilo 15 specialistov, v izdelavi je študija možnosti razvoja turizma na Gorenjskem, v pripravi je projekti informacijskega sistema za medsebojno sodelovanje lesne industrije, sanacije jeseniškega Acronija in sodelovanja čevljarske industrije Tržiča s podjetniki v tujini (zlasti v Italiji), organizirana je bila vrsta posvetov in seminarjev (npr. o pristopih pri izgradnji podjetniških poslovnih con) in obiskov v tujini. Najpomembnejši rezultat pa naj bi bila ustanovitev Poslovnega podpornega centra v Kranju, ki naj bi bil korak v nacionalni slovenski sistem ustanavljanja in razvoja podjetij. Poglavitne vloge takega centra naj bi bile tri: to naj bi bil poslovno inovacijski center, ki naj bi pomagal pri rasti podjetij z nuđenjem prostorov, strokovnih storitev, z usposabljanjem in finančno pomočjo; imeli naj bi inkubatorsko vlogo pri nastajanju in uspešnem začetku delovanja novih podjetij (zlasti tistih z inovativnimi idejami in na podlagi sodobnih tehnologij); zagotavljali naj bi poslovno partnerstvo m kooperacijo, kar ie poglavitno "orodje" sodelovanja Evropske skupnosti prek podobnih centrov na Zahodu z vzhodnoevropskimi državami. Za ustanovitev centra je po predloženem elaboratu potrebnih skupno 672.000 nemških mark, od tega 320.000 mark za ustanovitveni kapital, preostalo pa v naslednjih S letih, ko naj bi center tudi dosegel samofinanciranje. Sredstva naj bi zagotovila ministrstva za gospodarske dejavnosti, za znanost in tehnologijo. Obrtna in Gospodarska zbornica, eno destino vseh sredstev pa naj bi zagotovile tudi občine Gorenjske. V razpravi o tem predlogu je bila na seji škofjeloške vlade izraženih vrsta pomislekov (zlasti na utemeljitve zakaj ta center ravno v Kranju), ugotovljeno je bilo, da so o rezultatih programa Phare slabo informirani, za čimvečjo korist od tega pa tudi slabo organizirani, vendar so na sofinanciranje poslovno podpornega centra (eno petino prispevka občin), ob pogoju, da k temu pristopijo tudi preostale občine na Gorenjskem, pristali. • S. Žargi
Popravek
V zadnji številki Gorenjskega glasa (petek, 10. dec.) smo objavili seznam gorenjskih zasebnih podjetij, ki so se uvrstila med 500 največjih slovenskih zasebnih podjetij v lanskem letu, povzeli smo ga iz analize, ki jo je izdelal Gospodarski vestmk. Pri sestavljanju gorenjskega seznama smo pomotoma izpustili Trgovino na debelo in drobno Unigal Sifrer iz Preddvora 148, ki se je uvrstila na 368. mesto, ustvarila lani za dobrih 136 milijonov tolarjev prometa, imela za 9.357 tisoč tolarjev osnovnih sredstev in dva zaposlena. Prav tako smo izpustili Trgovsko podjetje Ika Žiri, Industrijska 9, ki je imelo lani 179 milijonov tolarjev prometa, osnovna sredstva so bila vredna 5.741 tisoč tolarjev in enega zaposlenega. Za neljubi pomoti se opravičujemo.
GOSTIŠČE OB JEZERU
JEZERSKO
(^VHlMSnpHfflM SELIMO VEStL 'božič
iffit^dfVp iKvsnš^p t&vo urno '94
Vabimo vas na
SILVESTROVANJE
z živo glasbo Rezervacije po tel. 44-145
SALON POHIŠTVA
Kranj, PREDOSUE 34
AEoK MAJA (kulturni dom), tel.: 241-031 BOŽIČNO
POPUST
do AM
o
+WXIKA IZBIRA VSEH VRST I"OIIIvSTVA m SEOEŽNIII OAI^VriTTR (w£liia. v KalogO ČEKE - prepričajte se
♦ioootava inr mootaža
Delovni čas od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure. Vsem cenjenim kupcem Selimo vesel božič ter srečno, %draro in uspešno noro leto
Ukrepi za znižanje obrestnih mer
Kranj, 13. decembra • Gospodarstveniki nenehno ponavljajo, da so obrestne mere previsoke, stvarno višje od povprečne stopnje dobička, kar ogroža slovensko gospodarstvo.
Z decembrom je Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana za odstotno točko znižala obrestne mere, zgledu je sledila Abanka, ki jih je znižala za eno oziroma za tri odstotne točke, kar pomeni, da ima Abanka trenutno najnižje obrestne mere za najboljše komitente.
Nekaj ukrepov pa so v zadnjem mesecu za znižanje obrestnih mer sprejeli finančno ministrstvo, Banka Slovenije in agencija za sanacijo bank. Tako je zakladnica pri finančnem ministrstvu novembra vpeljala nova merila za pridobitev depozitov iz likvidnostnih presežkov proračuna, ki so zdaj čez noč namesto v 25 bankah vključeni le pri treh bankah v sanaciji oziroma predsanaciji, ki bodo tako pritiskale na zniževanje obrestnih mer na medbančnem trgu.
Banka Slovenije pa je znižala aktivne obrestne mere za likvidnostna posojila bankam na podlagi vpisanih blagajniških zapisov BS, razen ekskontne stopnje, ki je 18- odstotna in io zdaj zaračunavajo le pri lombardnih posojilih. Že prej pa je za odstotno točko znižala obrestne mer za likvidnostna posojila, ki so za čez noč dostopna vsem bankam in za posojila čez dan in za posebna likividnostna posojila, ki so dostopna le bankam v sanaciji oziroma predsanaciji. • M. V.
Pospeševalni programi malega gospodarstva
Promocijski katalog in izobraževanje
Škofja Loka, 13. decembra - Na razpis Ministrstva za gospodarske dejavnosti za polovično sofinanciranje pospeševalnih programov razvoja malega gospodarstva na regionalni ravni naj bi se Gorenjska, po dogovoru upravnih organov pristojnih za gospodarstvo, prijavila z dvema programoma: s predlogom za izdajo promocijskega kataloga malega gospodarstva gorenjske regije ter aktualnim izobraževalnim programom. Katalog, ki naj bi ga izdali na 16 straneh, v štirih jezikih ter v 10.000 izvodih, je zamišljen kot promocijsko gradivo tako regije, kot posameznih občin (gradivo za sejme doma in v tujini, sodelovanje občin s pobratenimi mesti, za poslovna srečanja, obiske tujih partnerjev), imel pa naj bi na zadnji strani tudi poseben žep, v katerega naj bi z vložmmi listi posamezni podjetniki m obrtniki predstavljali svoj program. Vrednost celotne priprave in izvedbe (vsebino naj bi pripravili občinski sekretariati za gospodarstvo, izvajalec pa naj bi bil izbran z javnim razpisom) je po predračunu nekaj manj kot 4 milijone tolarjev, izdan pa naj bi bil do junija prihodnjega leta.
Druga naloga, ki so si jo zadali v okviru omenjenega razpisa, pa je izobraževanje o najaktualnejših temah, ki zanimajo predstavnike malega gospodarstva. Na osnovi najpogosteje postavljenih vprašanj so izbrali dve temi: Dokapitalizacija podjetij ter Finančno in carinsko poslovanje. Za izvajalca so izbrali Top Regionalni izobraževalni center Radovljica, seminarji pa naj bi bih v marcu in aprilu prihodnjega leta. Škofjeloški izvršni svet je oba predloga podprl in se odločil za sofinanciranje ob pogoju, da s tem soglašajo tudi druge gorenjske občine. • š. Žargi
Jnterfllarheting
PODJETJE ZA GRAFIČNO IN MARKCTIN5«) DEJAVNOST, UUBl|ANA<«. 61117 Ljubljana, Stegne 19, p.p. 10, tet. 061/15-91-318, faks. 061/15-91-634
iščemo
Več terenskih komercialistov za delo s pravnimi osebami na področju Gorenjske. Delo je honorarno. Za uspešne nudimo možnost redne zaposlitve. Provizija je stimulativna.
Bled
Otroci že pišejo pisma in pridni so, tako zelo pridni... Le nekaj dni nas loči do najlepšega jutra naših otrok! Do jutra, ko se v peharju pokaže presenečenje in se oči zasvetijo... "OH, TA DEDEK MRAZ, res je najboljši!"
Za popolno presenečenje smo za vaše otroke pozorno Izbrali:
"kaP°     fctoaijbv '''"''J0      t*** ■p,žame -šale -puloverja -parilo
•rokavica - termo Jaana "S^ -anoraka ^
■žabe %, -hlačežamet   ^ -bunda
• trenirka •jakna -babyprogram
Le kaj bi naštevali... Obiščite nas in se veselite toplih iskric v očeh, ko pride tisto pravo zimsko jutro...
Delovni čas:
vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 18. ure.
MENJAtMĆA
1 DEM
1 ATS
100 ITL
mmmmmmm.
ADUT Trtic (Deteljica) AVALBfcđ, Kranjska »ora : COPIA,Kran|
CROCTAMSTALT Rbenk*. tj, EROSfStart Hayr), Knnj
l^ftjfc^ltea}
GEOSS Medvod« HIDA-trtnlce Ljubljana
IKVEST Škofja Loka UV«)BOUSKA8ANKA Kranj LEMA, Kranj M0^rVtwK»n} MERKUR-ŽM. postaja Knnj MUa.Sn*ttt' % OTOK Bled
POŠTHA BANKA, (Ld. (na pottab) SHP-Slov. hran. in po«. Knnj 5KB Knnj (Radovljica, Šfc Loka)
SMHUKnjnl.....................
5U5VEMJAT^JW5TBoh,Wttj1ca SLOVENIJATURIST Jesenice
TAL0N Žel. postaja Trata, Sk. Loka
TJASA Kranj
UKBŠk.Loka
Mmtmpmmmjm
VVlLFANRadovlllca, Grajski dvor
POVPREČNI TEČAJ
Pri Šparovcu v Avstriji je
mmmm
7045 71,66
mmmm
704» 78,80
7%M nm
70.00 7040
7«J1 TBJff
7040 76,85
7MS 76,75
71.60 76.75
im 7Mt
7040 76.75
mmmm
76.30 76.70
mmmm
75,88 75,98
?liai 76k75
7542 im
704« 76,65
75.80 753»
7*» 76,70
n» -
7M1 76.65
UMI 70.70
70,55 70,75
70.50 78,70
70,10 76,72
TMi 1W
7*4« 70.70
7127 76,65
mmmm
10.83 10.00
mmmm:
10.02 10.03
mmmm
10.83 10.01
1042 10.07
10.80 10.02
10.72 1048
10.80 10,86
10.03 10.88 1031 1*4* 10.00 10.00
mmmm
10.70 10,80 10,02 10.87
10.02 10,07 10.70 10,80 10.70 11.00 10,40 i
10.81 10,88
wm ifttt
10.03 10.00 10J5 10.00 10,74 10,00 1«4* 1*4» 10.81 1047 10.77 10.88
ATS ob nakupu blaga po
mmmm
1» 740
mtmm
7.70 7.85 7.70 740
im m
7JJ0 730 7JM 7.70
Tvaa 7jo
740 7,70
MMfflM
7JM 7.70
mmmm
7,7« 7,71 7,70 7,77
7,7« m
740 7.70
749 -
747 7,77
m 7M
7.05 740
7.70 740
740 7.70
m 740
7.72 743
74« 7,70 10,70 tolarjev.
ta MERKUR MriifciMiavBtu 1% provizij«
* p.e. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211 387
Vaš najboljši partner * p.e. Radovljica, pri menjavi deviz Hog)
Andrej Hartman v klubu Dvor
Kranj, 13. decembra - Gost zadnjega letošnjega srečanja v klubu Dvor bo Andrej Hartman, svetovalec vlade v Zavodu za makroekonomske analize in razvoj.
Jesenska gospodarska analiza je končana, podatki so zbrani in obdelani in Andrej Hartman bo predstavil sedanje trende in pričakovanja, na katerih vlada snuje večino svojih ukrepov. V pripravi pa je strategija gospodarskega razvoja Slovenije, zato je pravi čas tudi za razgovor na to temo. V nadaljevanju bodo obravnavali še teze za seminar o managerskih plačah, zadnje letošnje srečanje gorenjskih managerjev pa bo dopolnila novoletna večerja.
GOTOVINSKA POSOJILNICA
PO UGODNIH OBRESTIH
LOŠKA ZASTAVLJALNICA
Sp. trg2.5kofiaLoka 1 tel.: 064/622-686 Int. 01 j 622-087 W01
P0N.-PET. 8.00- 12.00, 16.00-18.00
68290 Sevnica, Slovenija, Hermanov« 1 p.p. 9
Od 26. julija dalje se ne imenujemo večJUGOTANIN, ampak TANIN SEVNICA, spremenili smo tudi telefonske številke, naš proizvodni program pa je ostal enak. Še vedno odkupujemo
LES PRAVNEGA KOSTANJA
za predelavo v tanin. Vse podrobnejše imformacije lahko dobite na našem naslovu - TANIN SEVNICA, Hermanova 1, oziroma po telefonu 0608-41-349. les pa lahko pripeljete vsak dan med 6. in 15. uro««
ZALLA
O O V I N *
V BLAGOVNICI ASTRA v drugem nadstropju KRANJ, Prešernova 10
SUPER UGODNA PREDPRAZNIČNA PONUDBA
moške hlače 4.430 SIT otroške termo hlače 2.450 SIT
Za oatala artikla vam a prinesenim kuponom priznamo 10% popust pri nakupu nad 3.000 SIT. Izmed prejetih kuponov bomo 30.12.1993 izžrebali tri kupce, ki jim bomo povrnili znesek nakupa.
.......----------........................--£»<-.
©©ISSlM^IEnGLAS j KUPON za 10% popusta pri nokupu nad 3.000 SIT. i
o]b Ime, priimek:__
i Naslov:_ i
KMETIJSTVO
GORENJSKI GLAS • 22. STRAN UREJA:CVETO ZAPLOTNIK Torek, 14. decembra 1993
Končano državno tekmovanje ptic
Zrcalce, zrcalce povej...
Kranj - Tretje državno tekmovanje in razstava, na kateri se je ves minuli teden predstavljalo okrog tisoč sedemsto ptic (največ doslej) iz petindvajsetih slovenskih klubov ter s Hrvatske in Avstrije, se je v soboto končala. Ćiv, čiv, čiv..., ki je odmeval v avli kranjske občinske skupščine, se je polegel, ptice so se "razkropile", nekatere najboljše, med njimi tudi tri križanke Marka Brenkuša iz Kranja, pa bodo že sredi januarja "odletele" na svetovno prvenstvo v Severno Nemčijo.
Rejci iz vse Slovenije ter iz sosedne Avstrije in Hrvatske so na tekmovanje in razstavo pripeljali barvasta kanarčke, standardne papige, eksotične ptice (od venezuelskih, mozambiških in magelanskih čižkov do japonskih galebčkov, amadin in Šinkovcev), križance vseh vrst, male, srednje in velike papige ter kanarčke pevce, ki so se udeležili le ocenjevanja, potem pa so morali domov, da si v družbi z ostalimi pticami ne bi pokvarili petja. Absolutni šampion razstave je postal brezovček ahat, last Petra Grošlja iz Idrije. Med eksotičnimi pticami je postal šampion venezuelski čižek Viktorja Slemenika iz Slovenj Gradca, med barvastimi kanarčki je bil najboljši kanarček Rudolfa Merkana iz Maribora, med kodrastimi Je komisija šampionski naslov prisodila kanarčku Karla Gjergeka iz Puconcev, pri standardnih papigah je slavil sivoperlasti papagaj Janeza Sajovca iz Žalca, med čopastimi kanarčki gloster korona Kristine Frank iz Celovca , med križanci lišček kanarka, last Medice Feruco iz Ilirske Bistrice, med srednjimi papigami pa gizdava papiga Štefana Kurnika iz Žabnice.
"Tekmovanje in razstava, ki jo je pripravila Zveza za varstvo in vzgojo ptic Slovenije v sodelovanju s kranjskim društvom Lišček, je Tepo uspela. Udeležba je bila rekordna, s kakovostjo pa se ne smemo pretirano hvaliti, saj je pri nas še preveč parjenja med živalmi, ki so v (daljnjem) sorodstvu," je dejal predsednik zveze Drago Kovačič in poudaril, da bodo kvaliteto ptic poskušali izboljšati do svetovnega prvenstva v Vidmu, ki bo čez dve leti in na katerem namerava slovenska zveza sodelovati z večjim številom ptic. Na prvenstvu, ki se bo začelo 20. januarja prihodnje leto v Bocholzu v Severni Nemčiji, bo namreč Slovenijo predstavljalo le devetnajst ptic, med njimi tudi trije križanci Marka Brenkuša iz Kranja. • C. Zaplotmk
Rečeno ali zapisano
Iskanje družice pomembnejše od hleva?
Dr. Jože Osterc, minister za kmetijstvo in gozdarstvo (v
pogovoru za Kmečki glas):
Na posvetu svetovalcev (na Bledu - op.p.) sem govoril o prednostih ekosocialnega modela kmetijstva predvsem zato, ker je v stroki o tem veliko različnih mnenj. Mnogi so namreč še vedno prepričani, da je to ekstenzivno kmetijstvo z dva tisoč litri mleka na kravo in dvema tonama pšenice na hektar. To seveda ni res: kje pa piše, da je z naravo usklajeno kmetovanje le tisto, kjer so majhni pridelki. Mislim, da smo po tem posvetu te razprave vendarle presegli"
Mojca Krašovec, direktorica zadružne turistične agencije Vas (v reviji Kmetovalec):
Prepričanje, da gostje, ki so pripravljeni preiiveti počitnice na kmetiji, le vnaprej pričakujejo nekoliko skromnejšo namestitev, je popolnoma zgrešeno. Čeprav nekateri tuji strokovnjaki trdijo, da bomo čez leta lahko za med prodajali spanje na seniku in počitnice brez vode in elektrike, zaenkrat še ni tako. Obiskovalci kmetij v Sloveniji imajo najraje sobo z lastno kopalnico na kmetijah, ki so jim pripravljene nuditi vsaj polpenzion."
Dr. Emil Erjavec z Oddelka za zootehnlko Biotehniške fakultete (v zborniku Uresničevanje ekosocialnega razvoja slovenskega kmetijstva):
"Slovensko kmetijstvo je v evropskem vrhu po številu traktorjev na hektar kmetijskih površin. Mehanizacija ni racionalno izkoriščena in če bi si kmetije računale realne stroške nakupa kmetijskih strojev, bi obresti in amortizacija krepko bremenili strukturo stroškov na marsikateri kmetiji. Zaradi tega kale bolj kot doslej podpirati nastanek in delovanje strojnih krožkov, ki z organizirano neprofitno ponudbo strojnih storitev ne le znižujejo proizvodne stroške, ampak tudi prispevajo k večji ponudbi opravljenih del."
Svetovalna služba mora bolj prilagoditi svoje programe socialnim problemom podeželja. Razviti je treba pristope in tehnologije, prilagojene ostarelim kmetijam ter kmetijam z neporočenimi lastniki. Morda je prav iskanje življenjskega tovariša ali naslednika veliko pomembnejše kot gradnja novega hleva ali nakup mehanizacije.' * C. Z.
Kmetijsko gozdarska zadruga
SLOGA
objavlja
RAZPRODAJO RAZNIH ORODIJ, STROJEV IN OPREME
za delavnice v bivšem Kovinskem podjetju v Kranju, Šuceva 27, po sistemu videno - kupljeno. Razprodaja bo v petek, 17.12.1993 od 9. do 12. ure na Sučevi 27 v Kranju !
„ V "brdskem mlinu" meljejo še tako, kot so nekdaj
Kami, slape ■ in postopam, kaša
Jože Dolhan "Rad bi obnovil vodne naprave - in še dolgo, dolgo mlel!"
Predoslje - Ko smo obiskali "brdskega mlinarja" Jožeta no" In ljudje, ki Doiharja, je ravnokar dajal moko kmetu iz Tatinca. "Da mi razliko med starimi, boš lepo dal," ga zaprosi kupec, Joža pa mu le odvrne: "Lepa je ™ m!1Iu. na kamne kot ti..." Le kdo bi si ob tem upal reči, da ni lep?! dobnimi valjčnim
poudarjajo, da se '
Jože je z mlinom odraščal in živel, še dobro se spominja, kako se je kot otrok motal po vodnih rakah in kako mu je oče naročal, češ - popazi na to in ono, povej, kdaj bo polno... Tudi zdaj, ko je po zaposlitvi pri Gorenjskem glasu, že nekaj Časa upokojen, mu je mlinarstvo v veliko veselje. Pravi, da ga mladostna zagnanost še ni popustila. Čeprav je zvečer, ko zaustavi mlinske kamne in stope, precej zmatran, je zadovoljen, da pri svojih šestinšest-desetih letih lahko še vedno dela, ustvarja... In če preutrujenost le ni prehuda, sede še za pisalni stroj in napiše kaj o mlinarstvu, namakanju kmetijskih zemjišč, vodnih pravicah...
Še ohranjeni urbar gospostva Brdo iz 1539. leta (hranijo ga v Arhivu Republike Slovenije) omenja sedem mlinov in stopov v Predosljah. Eden med njimi, brdski, ki so ga Dolharji najprej najeli od obubožanih brdskih lastnikov Zoisov, kasneje pa ga kupili, tudi danes klopota in melje z mlinskimi kamni, kot je nekdaj, pred štiristo, petsto leti... "Ja, tole je kašar, kamen za luščenje prosa, ki je izdelan iz takega materiala, kot so večji brusi za brušenje nožev, škanj in podobnega, in pri katerem se za ločevanje lušin in mekin od kaše uporablja "umetni veter". No, vidiš, to je beli kamen, ki so ga izsekali iz žive skale in se uporablja za mletje pšenice, rži, koruze, ajde..., to so pa pajki, grajsnica in druge naprave za sortiranje zmletega žita! In nenazadnje - tu je še črni kamen iz črne trde skale za mletje žit za krmo," pojasnjuje Jože in dodaja: "Poleg kamnov so v starih mlinih še stope, ki se sestojijo iz klade z izdolbenimi luknjami, lesenih stolpičev in pogonskega vretena, na katerega so nameščene ročice. Ko se vrti vreteno, se vrtijo tudi ročice, ki dvigujejo stolpiče in jih spuščajo dol na kašo ali ješprenj, nasut v luknjah. S tem udarjajo v nasuto žito in luščijo iz njega preostanek prosenih mekinj ali ječmenovih otrobov vse dotlej, dokler ni vse odstranje-
poznajo potočni-in novo-i mlini, 'postopa-
Nularca
Danes belo moko označujejo kot tip 400, nekdaj pa so jt zato, ker je bila zelo fino zmleta, rekli "nularca" ali **toplt nularca".
Merica za mlinarja
Mlinarji nekdaj niso mleli za denar, ampak za merico, ki je predstavljala desetino pripeljane količine žita. Za mersko enoto so uporabljali mernik (25 kilogramov).
Prepir za vodo
Ker so se vasi Suha in Predoslje ter H ruše, Tatinec ln Srakovlje prepirale o uporabi vode Belice, je plemič Jurij Egkh ie v začetku Šestnajstega stoletja odločil, da naj voda teče proti Suhi in Predosljam ln da naj poganja milne ln stope. Le tedaj, če Je bila Belica zaradi suše nižja od velikosti Človeške glave, so morali milne ustaviti ln vodo so tedaj lahko uporabljali le kmetje v Srakovljah ln Tatincu za napajanje živine.
na" prosena kaša in ješprenj veliko hitreje skuhata m še boljšega okusa sta kot tista, zmleta v sodobnih mlinih.
"Mlinarska industrija se je razvijala iz roda v rod. Današnja tehnika mletja se ne po načinu mletja in ne po storilnosti ne more primerjati s tisto pred petsto leti. V starih mlinih, kakršen je še naš, je mogoče na dan od zgodnjih jutranjih do poznih večernih ur zmleti le okrog sto petdeset kilogramov pšenice, medtem ko jo v sodobnih mlinih, kjer vse poteka strojno in kjer na enem koncu vsipavajo žito, na drugem pa letijo v silose sortirani polidelki, tudi po več ton na dan. Kako majhna je bila storilnost starih mlinov, se vidi tudi iz tega, da je bilo včasih v nekaterih vaseh tudi po šest mlinov, pa so vsi, zlasti od žetve do spomladi, imeli dosti dela. Mlinarji so vse noči mleli, dremali in spali pa kar na vrečah v mlinih," pravi Jože in poudarja, da ie prednost starih, majhnih mlinov v tem, da lahko zmeljejo majhne količine in da ustrežejo predvsem tistim, ki že nekaj dajo na "bio" hrano.
V "brdskem mlinu" zmeljejo, kar pridelajo na kmetiji (okog tri tone pšenice ter nekaj ječmena in ajde), manjše količine žita pa zmeljejo tudi drugim. Kot edini registrirani mlin na kamne na Gorenjskem lahko mlevske izdelke prodajajo doma in na sejmiščih. Ajdova moka je po 230 tolarjev za kilogram, kaša po 150 tolarjev, ješprenj po 60, koruzna moka in zdrob po 60 tolarjev, 85-odstotna pšenična moka, primerna zlasti za peko domačega kruha, je po 40 tolarjev, bela moka po 65 tolarjev..."Žalostno ugotavljam, da s smrtjo starih gospodarjev, mlinarjev, propadajo tudi stari mlini. Družba bi morala več storiti za to, da bi
{'ih ohranili," pravi Jože Dol-iar in razmišlja, da bi enkrat na leto organiziral dan odprtih vrat mlina, da bi mlin vključili v ponudbo Brda, da bi si ga v okviru učnih ur o kruhu ogledala šolska mladina...
In ko Jožeta povprašamo o načrtih, željah, le skromno pravi: "Rad bi obnovil vodne naprave - in še dolgo, dolgo mlel!" • C. Zaplotnik
Občina pomaga bohinjski zadrugi
350 tisoč tolarjev za hladilne bazene
Radovljica - Izvršni svet je na seji prejšnji torek odobril Gozdarsko kmetijski zadrugi Srednja vas v Bohinju 350 tisoč tolarjev kot pomoč pri nabavi novih hladilnih bazenov, ki jih zadruga potrebuje za ureditev zbiralnic mleka v vaseh Gor-
{'uše, Koprivnik, Studor in Stara nižina. Izvršni svet je pomoč odobril iz investicijskih sredstev, ki so z renominacijo občinskega proračuna predvidena za kmetijsko dejavnost. • CZ.
(tjl Agromehanika
M ■ KŽK KMETIJSTVO KRANJ, Begunjska c. 5
SEMENSKI KROMPIR
sort
DESIREE, JAERLA, SANTE in RESY
lahko dobite po ZELO KONKURENČNIH CENAH v skladišču krompirja v Šenčurju. Pri večjih količinah priznamo še dodatni popust.
Informacije po tel.: 064/41-017 in 064/211-252. POHITITE, KOLIČINE SO OMEJENE!
Lanske odkupne cene kož
Če bi prašiči vedeli, bi hodili "nagi"
V Koteks Tobusu odkupujejo prašičje kože po pet tolarjev za kilogram.
Kranj - Če bomo nekega dne zagledali r časopisu mali oglas: "Kupim prašiča brez kože," se ne bomo smeli čuditi ali se smetati. Dobri mešetaiii namreč vedo, da je nakup prašiča s kožo cista izguba. Ko ga kupujemo,
Etacamo kožo po 200 do 220 tolarjev za ilogram; potlej, ko pa jo odnesemo v odkupno Koteks Tobusovo postajo, ugotovimo, da je vredna vsega pet tolarjev. Da, prav ste urcbrali! Pet tolarjev!
če vemo, da je koža povprečnega prašiča težka devet do deset kilogramov, potem je malo verjetno, da bi jo, na primer, kmet z Jezerskega naložil v avto in jo odpeljal v Kranj, kjer bi zanjo dobil vsega 45 do 50 tolarjev. Kdor se te malo razume na cene, dobro ve, da to ni niti za steklenico piva ali za avtobusno vozovnico od Kranja do Jezerskega in da bo zaradi nizkih, še lanskih cen precej kož
končalo tam, kjer sicer ne bi smele: v rekah, potokih, gozdovih, jarkih, na divjih odlagališčih odpadkov, v smetnjakih za smeti... Nar-avovarstveniki in tisti, ki vedo, da so tako odvržene kože posredno lahko nevarne za zdravje živali in ljudi, bodo ob tem zagnati vik in krik. A kaj?! Tudi prašiči bi verjetno hodili naokrog "nagi", če bi vedeli, da je njihova koža tako malo vredna.
In kolikšne so pri Koteks Tobusu odkupne cene ostalih kož? Telečje kože so po 110 tolarjev za kilogram, bikove po 70 in kravje po 55 tolarjev. Ce vemo, da je povprečna telečja koža težka sedem kilogramov, bikova 42 m kravja 30 kilogramov, potem ni težko izračunati, da kmet dobi za telečjo kožo okrog 770 tolarjev, za bikovo nekaj manj kot tri tisoč tolarjev in za kravjo približno 1,650 tolarjev, * C. Zaplotnik
AKft<97
Prijetno branje
Sveti Duh 38 Škofja Loka
Tel.: 633-753
v|grrnan OBLAČILA ZA PROSTI ČAS
JO?
UREJA: Vilma Stanovnik
BIO - RT
ŠPORT IN REKREACIJA KORITNO 6, BLED 64260 TELEFON: 064/76-141 SLOVENIJA
* TENIS * BALINIŠČE
* FTTNES * SAVNA
* NAMIZNI * KAVA BAR TENIS
V PLANICI SE JE ZAČELA LETOŠNJA SEZONA SMUČARJEV SKAKALCEV
ZMAGOVALI SO IZKUŠENI LOVCI NA DALJAVE
V soboto je tekmovanje motil sneg, v nedeljo pa se je dolina pod Poncami bleščala v soncu. Lepa tekma, vendar brez poznane pesmi harmonike, pa tudi brez nesreč.
Planica, 12. decembra - "Planiški organizatorji so se tudi tokrat izkazali kot izvrstni, saj so včeraj v nemogočih razmerah naredili dobro tekmo, še imenitneje pa seje vse skupaj končalo danes," je v sklepnem dejanju, na tiskovni konferenci po končanem dvodnevnem tekmovanju v Planici dejal simpatični Norvežan Espen Bredesen, ld je zanesljivo zmagal na manjši skakalnici in osvojil tretje mesto na stari Bloudkovi 120- metrski skakalnici. Hkrati je, skupaj z Japoncem Okabejem in Nemcem VVeiss-flogom, postavil tudi novo rekordno znamko male skakalnice, 101 meter in postal skupni zmagovalec obeh planiških tekem.
S podobnimi besedami je prva tekmovanja letošnje sezone opisoval tudi Avstrijec Andreas Goldberger, ki je bil na manjši skakalnici tretji, na večji pa mu je zmaga ušla le za pol točke. "Rad bi čestital organizatorjem za odlično pripravo skakalnic. Kljub temu da mi je zmaga ušla le za las, nisem razočaran in bom še rad prihajal v Planico," je zatrdil "Goldi". Tudi Nemec Jens VVcissflog je bil po nedeljski zmagi zadovoljen, saj mu je po treh sezonah spet uspelo stopiti na najvišjo stopničko.
Manj veselja pa je bilo po prvih tekmah v našem taboru. Seveda sem zadovoljen z nastopom Francija Petka, ki se kljub poškodbi vrača v formo in je vse bolj zanesljiv, manj pa sem zadovoljen z nastopom ostalih. Posebno Robi Meglic je na tekmi "prepoceni prodal svojo kožo", saj je bil na treningih odličen, na tekmi pa ni pokazal tistega, kar zna. Pri ostalih pa se je treba postaviti na realna tla. Ni mogoče upati, da bomo imeli na vsaki tekmi v finalu po pet, šest tekmovalcev.
Srečo Škraba in Franc Torak iz Ljubljane sta prišla v Planico s z več kot 50 let staro smučarsko opremo. Sta zvesta navijača naših skakalcev, Srečo pa posebno presenečenje obljublja ob marčevskem svetovnem prvenstvu v Planici.
Najboljši so dobili lepe nagrade, direktor Magne Igor Mravlja pa je skupnemu zmagovalcu podaril še dodatnih 5 tisoč švicarskih frankov.
Če bi bili to trije in če bi občasno dobivali tudi točke za uvrstitve med najboljše, bi bili
zadovoljen," je dejal glavni trener naše reprezentance Jelko Gros.
Rezultati najboljših iz Plani-
ceK=92 - 1. Espen Bredesen (NOR) 98,5,101 m 268,5 točke, Ž.Takanobu Okabe (JPN) 98, 101 m , 255 točk, 3. Andreas Goldberger (AUT) 99, 96,5 m,
256 točk.....12. Franci Petek
(SLO) 85,5, 88 m, 213 točk, 20. Matjaž Kladnik (SLO) 81,5 , 90
Namesto po alkoholu je bilo letos ob vznožju skakalnic največ povpraševnaj po čokoladnih izdelkih Gorkenje, marsikdo pa se je pogrel ob vročem kakavu...le da gaje vsakič, ko so znova napolnili kotliček prehitro zmanjakalo....
m, 203 točke, 25. Robert Meglic (SLO) 81, 88 m, 200 točk...K=120 - Uens Weissflog (GER) 130,5, 136 m, 275,7 točke, 2. Andreas Goldberger (AUT) 130, 5, 133,5 m, 274,2 točke, 3. Espen Bredesen (NOR) 127, 133 m, 270
točk......16. Robert Meglic
(SLO) 120,110 m, 210 točk.
• V. Stanovnik, foto: J. Pelko
ZAČEL SE JE IZBOR NAJBOLJŠIH ŠPORTNIKOV GORENJSKE
NAJVEČ GLASOVNIC ZA JURETA KOŠIRJA
Potem ko smo prejšnji teden začeli z letošnjo akcijo izbire najboljšega športnika Gorensjke, smo že dobili prve glasovnice športnih novinarjev (in novinark), pa tudi bralci Gorenjskega glasa že pridno ugibate o tem, kdo bo letos zmagal v točkovanju naj športika, športnice, ekipe v individualnih športih in ekipe v igrah.
Čeprav bralci Gorenjskega lanske' zmagovalke) Alenke glasa in poslušalci gorenjskih Kejžar, blejske smučarke Spele lokalnih radijskih postaj letos Pretnar in kranjske tenisačice ne boste odločali o tem, kdo bo Barbare Mulej. Kot kaže so najboljši športnik Gorenjske, pa edini konkurenti med ekipami po vrnjenih glasovnicah sodeč, v individualnih športih blejski dobro poznate rezultate Gor- veslači in leski padalci, za
seca januarja v Škofji Loki. Pri pripravi prireditve bo pomagala ekipa ženskega rokometnega kluba Lokastar iz Škofje Loke.
Se vedno pa pričakujemo vaše glasovnice na naslov : Športno uredništvo Gorenjske-
ta glasa, Zoisova 1, Kranj • Za totinkin izbor.
enjcev, ki nas zastopajo po Sloveniji in svetu. Med nekaj več kot sto glasovnicami veči-
Tudi slovenski športnik leta -Društvo športnih novinarjev Slovenije se ie pripravlja na tradicionalno podelitev priznanj najboljšim slovenskim športnikom, športnicam, ekipam v individualnih športih in ekipam v igrah. Prireditev bo 26. decembra letos v Cankarjevem domu v Ljubljani, neposredno pa jo bosta prenašala tudi slovenski radio m televizija. Seveda so na prireditev vabljeni tudi športni navdušenci iz vse Slovenije, za-katere je v Gallusovi dvorani dovolj prostora.
katere prihajajo glasovnice tako iz novinarskih vrst, kot vrst vseh, ki ugibate. Bolj napeto pa bo v odločanju o najboljši ekipi v igrah, bralci
Ea zaenkrat največ stavite na okejiste Acroni Jesenice, na vaterpoliste Triglava (oboji so aktualni državni prvaki, na košarkarje Triglava, na košar-karice Odeje Marmorja in nogometaše Živil Nakla. Skratka -dobrih športnikov in ekip imamo Gorenjci dovolj in tudi o najboljših se bo treba odločiti.... in to do 25. decembra, ko bomo zaključili naše glasovanje tako med novinarji kot ugibanje bralcev in poslušalcev.
IZBOR 1993
Po mojem mnenju bo
Gorenjski športnik leta............
Gorenjska športnica leta..........
Ekipa v individualnih športih
Ekipa v igrah...........................
Moj naslov...............................
IRSKI TEKI
Sodelovanje pri izbiranju najboljših športnikov so obljubili tudi nekateri sponzorji, tako da se tistim, ki boste glasovali, obetajo lepe nagrade.Več o njih v prihodnji Stotinki, noma stavite na slalomskega Danes pa je še to, da bomo asa iz Mojstrane Jureta Košu*- zaključno prireditev, podelitev j a, pri športnicah pa so v pokalov najboljšim športnikom ospredju imena rekordekre (in Gorenjske pripravili sredi me-
Andreas Goldberger je ponovno dokazal, da je prav mojster daljav.
Norvežan Espen Bredesen si je med odmorom pred finalno serijo dobro namazal smuči.Kot se je izkazalo, trud ni bil zaman.
SMcičfirijE
BOJAN KRIŽAJ ČLAN KOMITEJA FIS
KRANJSKOGORSKI SVETOVNI POKAL DECEMBRA
Potem ko je Bojan Križaj postal novi član komiteja FIS za svetovni smučarski pokal v alpskih disepiplinah, so v soboto v Val d'Iseru potrdili Kranjsko Goro kot organizatorko tekem svetovnega pokala tudi v novem smučarskem koledarju za sezono 1994/95.
Pred soboto je bilo namreč vprašanje, ali bo v Kranjski Gori prihodnjo sezono le še slalom ah tudi veleslalom. Sedaj je jasno, da bosta pri nas na sporedu ponovno obe disciplini (v letošnji sezoni bosta tekmi 8. in 9. januarja), tekmovanje pa bo v Kranjski Gori 20. in 21. decembra 1984.
Bojan Križaj je kot član komiteja FIS na tem mestu zamenjal dolgoletnega člana, Mariborčana Dušana Senčarja, do spremembe pa je prišlo na predlog slovenske smučarske zveze. • V. S.
i5«i!i!M»
SMUČARSKI TEKI NA POKLJUKI
Polujuka, 11. decembra - Blizu petdeset nekdanjih borcev in aktivistov z vse Gorenjske se je v soboto spustilo po pokljuških tekaških progah. To so bili že 6. spominski teki, organizirani v spomin na padli 3. bataljon Prešernove brigade 15. decembra 1943 na Goreljku. S spominskimi smučarskimi teki so začeli že pred 8 leti, vendar dve zimi tekmovanj niso mogli organizirati zaradi pomanjkanja snega. Tokrat so tekmovali na 3 km dolgi progi. Vsa zahvala gre Športni zvezi Kranj za pomoč pri organizaciji tekmovanja.
Med starejšimi borci je bil 1. Gabrijel Pangerc iz Bodešč, 2. Janez Lušina - Mali iz Kranja in 3. Franc Medja iz Bohinja.
Mlajši borci so se uvrstili takole: 1. Milan Pivk iz Bohinja, 2. Ivan Jošt iz Nakla, 3. Ivan Cerkovnik iz Bohinja.
Med ženskami pa je bila 1. Cilka Ribnikar, 2. Ivanka Kokalj, 3. i Zora Konic, vse tri iz Tržiča. • D. Dolenc
Aleša Gartnerja ni več
Konec tedna je vse ljubitelje smučanja ter seveda svojce ln prijatelje presenetila žalostna novica, da je v Švici umrl znani smučarski trener in strokovnjak Aleš Gartner.
Aleš, doma iz Češnjice pri Železnikih v Selški dolini, je bil vse od mladosti športnik, tako rokometaš kot smučar. Kot navdušenega športnika in športnega pedagoga sem ga spoznala v škofjeloški gimnaziji, kjer je dobil eno svojih prvih zaposlitev.
Po študiju se je posvetil trenerskemu delu, po vodenju naše B in kasneje ženske A reprezentance pa se je kot trener uveljali tudi v tujini. Najprej je treniral kanadske smučarje, pred petimi leti pa je postal trener norveške reprezentance za tehnične discipline.
V soboto se mu je v Švici srce za vedno ustavilo.
V. S.
V malooglasni sluibi Gorenjskega glasa
KARTICE PODARIM - DOBIM
Tudi v jubilejni, deseti, vseslovenski akciji "PODARIM DOBIM" za podporo slovenskemu vrhunskemu športu Vam v malooglasni službi Gorenjskega glasa v Kranju, Bleiwei$ova 16, ponujamo nakup darilnih kartic.
V malooglasni službi Gorenjskega glasa smo Vam na razpolago vsak delavnik od 7. do IS. ure, ob sredah do 17, ure (za telefonska naročila malih oglasov pa neprekinjeno 24 ur po tel064/2l7-96Q).
NOGOMET
NOVOSTI ŠE TAJNOST
Posebno pretresljivih novic o prestopnem roku nogometašev za zdaj še ni. Novosti pa bodo znane konec decembra in prve dni januarja, ko poteče prestopni rok.
Naklo, 14. decembra - Slovenski nogomet je utesnjen v majhen slovenski prostor, prav tako pa tudi finančno še ni sposoben velikih podvigov v obliki nakupov tujih kakovostnih nogometašev. Tako se utegne tudi tokratni prestopni rok, ki bo končan prve dni januarja, vrteti okrog najboljših klubov in najboljših nogometašev. Jasne ambicije po okrepitvah izražajo SCT Olimpija, Mura, Branik Maribor in Potrošnik, pa moštva, ki se želijo rešiti izpada, predvsem Krka Novoterm iz Novega mesta. Med imeni, ki so zanimiva za slovensko nogometno stroko in javnost, je tudi naklanski nogometaš Sašo Vorobjov, za katerega se je slišalo in bralo, da ga želi Maribor, sedaj pa naj bi se v lov za njim spustil ambiciozni Potrošnik iz Beltincev.
Kako je z usodo igranja Vorobjova za Živila Naklo in kako bo v spomladanskem delu prvenstva z najboljšim gorenjskim nogometnim moštvom Živila Naklo, smo želeli izvedeti iz prve roke, pri predsedniku kluba Janezu Zupanu. Ostal je skrivnosten. Decembra in še ni konec in konec meseca bo vse jasno, je dejal. Spremembe v moštvu bodo, seveda na boljše, sicer bi bile brez pomena. Dogovarjajo se o nakupih in prodajah. Jutri imajo živilci sestanek vodstva kluba in igralcev, bo delovnega in prazničnega značaja, vendar bo zaprt za javnost. V kakšni podobi bodo spomladi igrali Naklanci, bo znano konec meseca in vesti iz naklanskega tabora ljubitelji nogometa z Gorenjske in drugje nestrpno pričakujejo.
Sicer pa se je v slovenski nogometni oraganizaciii zgodilo marsikaj novega. V Beltincih je bilo ustanovljeno Združenje
SrvoUgašev. Sodelovali so predstavniki večine prvoligašev razen lovana oziroma; Mavrice in AM Cosmosa iz Ljubljane. Nogometna zveza Slovenija bo postavila na novo svoje strokovne skupine vključno s selektorji in trenerji. Novost bo ta, da reprezentančni selektor ne bo mogel biti hkrati tudi klubski trener, kar je v razvitih nogometnih državah nekaj povsem normalnega. Le tako so reprezentance selekcije lahko dobro pripravljene. V petek, 17. decembra, ob 9. uri pa bo na Geodetskem zavodu v Ljubljani (Šaranovičeva 12) skupščina Nogometne zveze Slovenije. • J. Košnjek
v«f!!!tfflB
OKOiSSflRSTVO
Z G1ROM V DVAINDVAJSET DRŽAV
TUDI FUNKCIONARJI PO KOLESARSKI TRASI
Kranj, 9. decembra - "Giro dTtalia bo eden treh največjih zalogajev športnega programa TV Slovenije v prihodnjem letu. Podobna pozornost bo posvečena še Olimpijskim igram v Lillchammerju in svetovnemu prvenstvu v nogometu,'' je na prvi seji etapnega odbora kolesarske dirke Giro d'Italia minuli četrtek v Kranju poudaril urednik športnega programa slovenske televizije Marjan Lah. To pa bo hkrati tudi največja prireditev, ki jo bo svet (prenos bo šel v 22 držav) prihodje leto videl iz Slovenije.
Zato tudi ni čudno, da so se organizatorji sestali tako kmalu in predstavili že marsikatero podrobnost dela, ki jih čaka v naslednjih mesecih, vse do dneva, ko bo 3. junija prihodnje leto Giro odpeljal iz Slovenije.
V etapnem odboru bo sodelovalo kar štiriindvajset članov. Predsednik odbora je Jelko Kacin, njegov svetovalec je Beno Hvala, podpredsednika sta Janez Bohorič in Rok Lozej, generalni sekretar je Franc Hvasti, prav tako pa so v odboru predsedniki izvršnih svetov vseh dvanajstih občin, skozi katere bo Giro potekal in seveda predstavniki poste, policije, tiska, športnih zvez.... Prav tako že potekajo pogovori s člani častnega obdora, med katerimi prav gotovo ne bodo manjkali ministri za šolstvo in šport, za gospodarstvo, predsednik Turistične zveze in vsi, ki se zavedajo, da je dirka tudi velika priložnost za promocijo naše države. "Tako poceni reklame mesec dni pred turistično sezono še dolgo ne bomo imeli, zato povsem upravičeno pričakujemo, da bo tudi država finančno podprla prireditev, z določenimi deleži pa jo bodo podprle tudi občine, skozi katere bo prireditev potekala/ je dejal predsednik organizacijskega odbora Jelko Kacin.Ker so si organizatorji s podpisom pogodbe s slovensko televizijo že zagotovili veliko odmevnost dirke, pričakujejo tudi naklonjenost sponzorjev.
Da pa ne bo nič prepuščenega naključju, so se že na prvi seji etapnega odbora člani dogovorili, da bodo mesec dni pred Girom družno prekolesarili vso pot 12. in 13. etape po Sloveniji. Tako so tudi sklenili, da se na dirko ne bodo pripravljali le po organizacijski, ampak tudi po kondicijski plati, da jih na koncu ne bi preveč bolela zadnja plat.... • V. Stanovnik
Medama kot čestitka in spodbuda • "Ponosni smo, da imamo med seboj tako dobro športnico, ki dosega odlične rezultate na velikih tekmovanjih. Iskrene čestitke zasluži za dosedanje rezultate in številne rekorde, medaljo občine Radovljice pa izročam za osmo mesto na nedavnem svetovnem prvenstvu," je ha sprejemu mlade radovljiške plavalke Alenke Kejžar ter predstavnikov kluba, predsednika Jožeta Rebca in trenerja Cirila Globočnika, poudaril radovljiški župan Vladimir Čeme. Alenki je podaril medaljo občine Radovljica, za velik uspeh pa so ji čestitali tudi predsedik Športne zveze Radovljice Aleks Čebulj, predsednik sveta krajevne skupnosti Radovljice Lado Eržen, direktor Park hotela Bled Ludvik Kerčmar in direktor hotela Grajski dvor Mitja Bogataj. • V. Stanovnik, slika: J.Pelko
VATERPOLISTI TRIGLAVA SO IGRALI Z EVROPSKIMI PRVAKI
TRIGLAV ZADNJI KLJUB DOBRIM IGRAM
Budimpešta, 12. decembra - V glavnem mestu sosednje Madžarske se je končala osmina finala pokala državnih prvakov, kjer so poleg domače ekipe UTE nastopili še A.Z.PC, prvak Nizozemske, CN Cataluniva iz Španije in prvak Slovenije Triglav.
Po treh zaporednih zmagah so prvo mesto osvojili prvaki Španije, drugi so bili domačini, tretji Nizozemci in zadnji - četrti Triglavani.
Mlada in neizkušena ekipa Triglava je na turnirju prikazala dobro igro in si nabrala nekaj izkušenj za vnaprej. Izredno sta presenetila mlada Boban Anto-nijevič in Erik Bukovac in pokazala, da se pri Triglavu odlično dela z mladimi, za kar pa ima največ zaslug trener Rano Čer-melj. Poudariti je treba, da je imela vsaka ekipa v svojih vrstah kar nekaj reprezentantov, vse te reprezentance pa sodijo v prvo kategorijo Evrope. Pri domači ekipi je bil v ekipi tudi najboljši igralec zadnjega evropskega prvenstva Tibor Benedek.
Najlepše srečanje v osmini finala je bilo srečanje domačinov UTE in prvakov Španije CN Catalunvje, v katerem so z 10 : 9 slavili Španci.
UTE : TRIGLAV 16 . 8 (5:2, 2:2, 4:3, 5:1)
Strelci: Dala 6, Nitsovts 3,
Szabo, Fezekas, Vince 2, Bene 1 za UTE, Troppan 3, peranovič, Štirn 2 in Gantar 1 za Triglav. Sodnika Thibou iz Belgije in Auriemma iz Italije.
Mlada in neizkušena ekipa Triglava je srečanje začela izredno m v drugi minuti celo vodila 2 : 1. Nato so Madžari prikazali odlično igro in s trdo obrambo in hitrimi protinapadi zaključili četrtino s 5 : 2 v svojo korist. V drugi in tretji četrtini so bih Triglavani enakovreden nasprotnik prvakom Madžarske, v zadnji pa so jim pošle moči in Madžari so ponovno zablesteli in s hitrimi protinapadi pripravljali "kanonado" na odličnega vratarja Matjaža Homovca. Pri Triglavu sta veliko minutažo dobila mlada Boban Antonijevič in Erik Bukovac in pokazala, da se razvijata v prava vaterpolista.
TRIGLAV : c.n. CATALU-NYA 2 :14 (0:1, 0:4, 0:4, 2:5)
Strelci: Hernandez 4, Gočanin, Gomet, Granada 2, Pico, Paya, Abarca, Pedreroc 1 za C.N. Catalunvo, Balderman 2 za Tri-
glav. Sodnika Papazian iz Francije in Thibou iz Belgije.
Na srečanju so prvaki Španije pokazali, kako lahko s hitrim
Elavanjem in z odličnimi obram-ami tekmo dobiš. Kranjčani so bih enakovredni le prvo četrtino, nato pa so blesteli varovanci trenerja Dragana Andriča, ki se ga spominjamo kot kapetana bivše" reprezentance Jugoslavije. V golu so Španci imeli še izredno razpoloženega vratarja državne reprezentance Jesusa Rollana, ki je bil nerešljiva uganka za vaterpoliste Triglava. Edini, ki ga je premagal, je bil 17-letni Žiga Balderman, in to dvakrat.
A.Z.P.C. : TRIGLAV 13 : 8 (6:2, 2:2, 1:2, 4:2)
Strelci: V Vijk 3, Van de Kolk, De Groot 2, Bikkel, Van Es, Ten Kate, V Mil, VVagenaar 1 za A.Z.P.C., Troppan 3, Balderman
2, Grabeč, Štirn in Peranovič 1 za Triglav. Sodnika Papazian iz Francije in Auriemma iz Italije.
V zadnjem srečanju so Kranjčani v prvi četrtini naredili preveč napak in dovolili .Nizozemcem, da so pobegnili za štiri zadetke. V nadaljevanju so bili popolnoma enakopraven nasprotnik, le v zadnji četrtini, ko so jim pošle moči, so prvaki Nizozemske ponovno uspelipriigrati prednost, vendar to šele potem, ko je igro zaradi treh prekrškov zapustil Tadej Peranovič.
Triglav je v Budimpešti igral v Postavi: Matjaž Homovec, Branko Hajdinjak, Boris Margeta, Žiga Balderman, Boban Antonije vič, Grega Košir, Jure Gantar, Bojan Grabeč, Erik Bukovac, Igor Štirn, Tadej Peranovič, Primož Troppan, Uroš Cimžar, Klemen štromajer in Anaže Vidic • Jože Marinček
ITLON
........
BIATLONCI PRIHAJAJO NA POKLJUKO
LE GRAŠIČEVA ZAČELA S TOČKAMI
Prejšnji teden se je začela sezona tudi za biatlonce. Razen nedeljskega nastopa štafete, ki je osvojila 11. mesto in 24. mesta Grašiceve na prvi tekmi sezone v četrtek, našim ni šlo. Možnost za popravni izpit pa bo že ta konec tedna na naši Pokljuki.
Svetovni pokal v biatlonu na Pokljuki pa se je včeraj že začel z neuradnim treningom, prvi uradni trening pa bo jutri dopoldne in popoldne. V četrtek, 16. decembra, bodo tekmovali moški na 20 kilometrov in ženske na 15 kilometrov, petek bo ponovno namenjen treningu, v soboto bo tekma moških na 10 kilometrov in žensk na 73 kilometra, v nedeljo pa bodo nastopile še moške in ženske štafete.
Svečana otvoritev tekmovanj bo jutri ob 19. uri v TTC Bled. • V. Stanovnik
os©f flRKd mmmmm§mmnnn
LOČANKE PONOVNO SLAVILE
ODEJA MARMOR : SLOVAN 81: 60 (43 : 27) Škofja Loka • Športna dvorana Poden, gledalcev 100, sodnika
Mlinar (Cerknica) in Bremec (Kranj).
Odeja Marmor. Zupančič 2 (0:2), Stublla 18 (3:4), Budimir 4,
Luskovec 5 (1:2), Bizjak 8, Malacko 26 (4 :6), Frakelj 6, Pejič 4 (0:2),
Oblak 8 (0:4).
Kljub temu da pri domačih še vedno ni v ekipi Mateje Kržišnik, so Ločanke že v uvodnih minutah dale vedeti, kdo bo tokrat gospodaril na igrišču. Hitro so povedle s 13 točkami prednosti, tako da je silovite napade domačink prekinil gostujoči trener z minuto odmora. Z nekaj menjavami in pokrivanjem po celem igrišču so Slovanovke uspele prednost zmanjšati. Za kaj več pa niso bile pripravljene. Tako je bila prednost Ločank že v prvem delu srečanja "neulovljiva". To se je pokazalo tudi v nadaljevanju, kljub temu da so domače imele nekaj slabih minut, ko so se Ljubljančanke približale na 48:40. V 30. minuti pa je bila prednost ponovno dvajset točk in priložnost so ponovno dobile tudi mlajše igralke. Zadnjo tekmo pred svojim občinstvom Ločanke igrajo v četrtek zvečer ob 20.30 uri proti Rogaški Slatini. Tekma bo odločala o prvem mestu po prvem delu prvenstva, zato gre pričakovati nekaj več obiskovalcev, ki naj bi s svojim bodrenjem nadomestili poškodovano Kržišnikovo, ki letos najbrž ne bo več igrala.
KRANJČANKE V MODRI SKUPINI  ODEJA MARMOR OSTAJA NA VRHU
Končan je jesenski del rokometnega prvenstva. Najbolje so se od gorenjskih predstavnikov odrezale igralke Kranja, ki so napredovale v modro skupino, kjer igrajo najboljše slovenske ženske ekipe. Od moških ekip so jo najbolje odnesli Preddvorčani, ki so na koncu pristali na drugem mestu.
Prvoligaš iz Škofje Loke je pred prvenstvom pričakoval več, kot so dosegli v jesenskem delu. Nekaj opravičil Ločani sicer imajo, vseeno pa je potrebno najprej počistiti pred svojim pragom, žal pa so loški "Klooučniki" že preveč zaostali za desetim mestom, ki še zagotavlja prvoligaški ples. Seveda pa vse še ni izgubljeno.
Preddvorčani so po polovici prvenstva v drugi ligi na drugem mestu. Jeseni jim je spodletelo le enkrat, v Trebnjem, ta napaka pa jih kaj lahko stane napredovanja. Zdaj bodo čakali tudi na podobno napako vodilnih Kodeljevčanov, zmagati pa bodo morali tudi v Ljubljani.
Besnica in Center Zaplotnik sta igrala po svojih močeh. V negativnem smislu so presenetili Ločani, ki imajo v svojih vrstah igralce, ki imajo tudi drugoligaške izkušnje, iz nekdanje "Jugo lige". Besnica niti ni razočarala, varovanci trenerja Pokorna pa so imeli precej smole, saj so skoraj polovico tekem izgubili samo za gol. Slabo pa so izvajali sedemmetrovke. Vseeno pa za oba Ugaša le ni še vse izgubljeno.
Rezultati zadnjega jesenskega kroga: 1. liga moški: Presad : Šešir 23:21, Prevent : Ribnica 28:22, K. Slovan : Drava 21:17, Omnikom Rudar : Fructal 20:15, A. Jadran : V. Nedelja 27:16 in Gorenje : Celje Piv. Laško 12:21. Jesenski prvaki so Celjani, šešir je enajsti.
1. liga ženske-modra skupina: Mlinotest: Kočevje 35:26, Branik : Velenje 26:11, Krim Elekta : Belinka Olimpija 19:19. Prve so igralke Krima Elekte. Rokometašice pa v drugi del štartajo spet od začetka. V belo skupino sta izpadla Branik in Velenje.
L liga ženske-bela skupina: Kranj: Žalec 23:21, Drava : N. mesto 18:30, M-Degro Piran : Marcus Burja 25:26. Po zmagi z dvema zadetkoma so se igralke Kranja skupaj z Burjo uvrstile v modro skupino, prve pa so bile seveda Škofijke. • Martin Dolanc
BLEJCI NAPOLNILI MREŽO MARIBORČANOV
Bled, Ljubljana, Celje, 11. decembra • V 9. kolu drugega dela slovenskega hokejskega prvenstva ni bilo presenečenj. Ekipa Inntal Celja je doma premagala Triglav, ki pa se je načelu z novim trenerjem Kučerjenkom, dobro upiral domačinom in uspel iztržiti izid 9:4 (6:1, 3:2, 0:1).
Jeseničani so, kljub temu da so večinoma igrah brez prvega napada, premagali Slavijo z izidom 4:7 (1:2, 3:2, 0:3), edino srečanje na Gorenjskem pa je bilo v soboto na Bledu. Domačini so zasluženo visoko premagali goste iz Maribora, večina igre pa je potekala na en gol. Rezultat je bil 20:2 (6:0, 9:1, 5:1).
Prvenstvo se nadaljuje danes, pari pa so: Bled - Triglav, Acroni Jesenice - Leljak Maribor in Olimpija Hertz - Slavija.
• V. S.
ODEJA MARMOR : NOVO MESTO 92 102 : 63
Škofja Loka - Športna dvorana Poden, gledalcev 100, sodnika Slapnik (Kamnik) in Krautheker (Ljubljana).
Tudi v zadnjem nastopu pred svojim občinstvom (žal maloštevilnim) so loški košarkarji dokazali, da niso kar tako na vodilnem položaju na prvenstveni lestvici. Novomeščani so se jim upirali le do 12. minute. Gostje so celo povedli s sedmimi točkami, od 12. minute pa so bih bleda senca ekipe, ki naj bi se borila za uvrstitev med prvo peterico.  Dare Rupar
TRIGLAVANI ZAČELI Z ZMAGO
TRIGLAV: ROGAŠKA DONAT Mg 91: 81 (43:48)
Triglavani so v preveliki vnemi po zmagi naredili veliko preveč napak v podajah ter imeli nenatančen met iz igre in osebnih metov. Na drugi strani pa je Rogačanom uspevalo prav vse. Imeli so odličen met iz igre in osebnih napak. Gostje so kar nekaj časa držali deset točk razlike toda triglavani so na koncu polčasa razliko le zmanjšali na pet točk.
Na začetku drugega polčasa so krenili izredno agresivno in v 6. minuti drugega polčasa so uspeli rezultat izenačiti. Sledi izredno dobra igra Triglava v obrambi in razlika v njihovo korist je takoj narasla na 10 točk, ki sojo obdržali do konca srečanja. Pri Triglavu sta odlično zaigrala Milic in Prevodnik ter organizator igre Jeras. Pri gostih pa so dobro igro predvsem v prvem polčasu prikazali Sušin, Tišma in Jurkovič. • Jože Marinček
mijanje mmmmmmmm
LJUBELJ PORAŽEN DOMA
V 12. kolu 2. slovenske ligeje v Tržiču gostovala zadnja ekipa z lestvice A DRI A CONVENT iz Ankarana.
Po slabi igri celotne domače ekipe je zmaga pripadla gostom z rezultatom 2:6 (4872:4903). Ljubelj se je s tem porazom pridružil ekipam, ki se bodo v nadaljevanju bonle za obstanek v ligi, saj je razlika med 3. in zadnjim mestom le 5 točk.
Na lestvici vodi NORIK - Ljubljana z 19 točkami, Ljubelj je četrti z 12 točkami. Prvenstvo se bo nadaljevalo 29. januarja 1994 m upati je, da se bo ekipa Ljubelja vrnila v začetno formo. • Jože Pogačnik
TOČKA ZA LOG STEINEL
Kočevje, 11. decembra • V dvanajstem kolu medregijske lige v kegljanju je moštvo LOG STEINELA gostovalo v Kočevju, kjer so se kegljači iz Stražišča pomerili z ekipo Rika. Po zelo razburljivem srečanju sta se moštvi razšli z neodločenim rezultatom 4:4 (4.976 : 4.963).
Po prvem delu tekmovanja je na vrhu lestvice ekipa Slovana iz Ljubljane, pred LOG STEINELOM in Kamnikom.
S tem se je končal prvi del državnega prvenstva v vseh kegljaških ligah. Nadaljevanje drugega dela se bo začelo 29. januarja 1994, medtem pa bodo kegljači tekmovali za naslove državnih prvakov v konkurenci posameznikov in odigrali tekme za pokal Slovenije. M. Šiiar
MARKO ZADRAŽNIK, TRENER ODBOJKARIC ALPIN TRIGLAVA
v v
ODBOJKO ZE V OSNOVNE SOLE ™™ ™«™v
Kranj, 10. decembra - Odbojkarice kranjskega Alpin Triglava so presenečenje zadnjih dveh sezon. Lani so kot novinke v tedaj ustanovljeni drugi ligi zasedle tretje mesto, letos pa so z enim porazom druge in tako resne kandidatke za uvrstitev v prvo ligo. Ker nobena od igralk ni bila pripravljena na pogovor, sem zanj prosil njihovega trenerja Marka Zadražnika, ki se je z veseljem odzval povabilu.
Marko Zadružnik, ki je kot igralec nastopal za kranjski Triglav in za ekipo Bleda, se je kasneje odločil za študij na Fakulteti za šport in za treners- $ ko delo. V svoji karieri je treniral moške ekipe Triglava, Kamnika, Pionirja in Novega mesta in ekipo Tehno Mobil (sedanjo Viledo) iz Maribora ter žensko ekipo Polome Branika. Kot trener je v slovenski odbojki dosegel vse, saj je bil z obema mariborskima ekipama tako državni prvak kot tudi pokalni zmagovalec. Službene (zaposlen je na Fakulteti za šport) in družinske obveznosti, ter želja po magisteriju so ga pripeljali nazaj v Kranj.
Lani so kranjske odbojkarice za las zgrešile uvrstitev v prvo ligo. Mislite, da vam bo letos to uspelo?
"Prejšnjo sezono so o uvrstitvi odločale malenkosti, Triglavu pa žal ni uspelo. Do želenega cilja sta jim zmanjkali bori dve točki."
Mislite, da letos Triglavu uspel veliki met?
"Da, računam na uvrstitev v prvo ligo. Ekipa je ostala skoraj nespremenjena, z aktivnim igranjem odbojke je prenehala
le Sava Hafner, pa še ona nam je na najtežjih tekmah pomagala. Dekleta so dobro uigrana, kar je pe zasluga prejšnjega trenerja Matjaža Tilingerja. Z igro sicer še nisem zadovoljen, so pa rezultati zelo toliko boljši."
Sedaj ste na drugem mestu, Id še vodi v prvo ligo. Za prvimi zaostajate dve točki, prav toliko pa zaostajajo tretje. Kakšna je konkurenca v ligi?
"Na prvem mestu je zasluženo ŠOK Vi t al, ki se je močno okrepil in je tudi prvi favorit. Razočarala sta lanska prvoligaša Topolšica in Prevalje, dobro pa igrata ekipi Pomurja in Cimosa II, ki jima v boju za vrh manjkajo izkušnje. Ostale ekipe še precej zaostajajo. V zadnjih dveh kolih računam na dve zmagi, kar bi pomenilo drugo mesto s štirimi točkami prednosti pred zasledovalkami (Prevalje, ki zaostajajo dve točki so še enkrat proste op. p.). To je prednost, ki bi nam morala zagotavljati mirno nadaljevanje v drugem delu prvenstva.
Kakšne so vaše možnosti ob moebitnem napredovanju v višjo ligo?
"Razlika med prvo in drugo
Odbojkarice Alpin - Triglava letos nastopajo v novih kompletih, ki jim Jih je podaril Ivo Carman iz šiviljstva Carman pri Svetem Duhu. Foto: G. Šinik
ligo je ogromna. Ne samo igralsko, temveč tudi organizacijsko. Moje igralke se z odbojko ukvarjajo, ker jo imajo rade. O kakšnem denarju ne morejo niti sanjati. Včasih po tekmi ne dobijo niti večerje, saj do začetka sezone nismo vedeli, ali bomo finančno sposobni odigrati prvenstvo. Treniramo trikrat tedensko, kar je tudi premalo. V prvi ligi imajo boljše ekipe že tujke, trenirajo pa pet do desetkrat na teden. In tu se naredi razlika, kajti po tehnični podkovanosti kranjska
dekleta zelo malo zaostajajo. Če se uvrstimo v prvo ligo, nam bo šla na roko tudi sprememba tekmovalnega sistema. Prva liga bo razdeljena na dve skupini s po šestimi ekipami. Tako bi v lažji skupini igrali bolj enakovredno in ne bi bili le topovska hrana nasprotnicam."
Vse igralke so Kranj čanke, torej v klubu vzgojene igralke. Ali ste pomislili na kakšne okrepitve od drugod?
"Res se ie letos ponudila možnost, da bi dobili dve igralki iz Kamnika, vendar se je kasneje to izjalovilo. Sam mislim, da morajo biti igralke od drugod boljše od domačih, drugače je brez pomena, da jih klub vzame. Dobra igralka tudi stane, klub pa trenutno ne zmore takega bremena. Če bi kakšno igralko plačevali, bi porasli tudi apetiti domačih igralk. Dekleta so tudi v zasebnem življenju dobre prijateljice in igralka od drugod bi klapo lahko razbila, vse to pa bi se odrazilo na slabših rezultatih."
Kakšna je prihodnost kranjske odbojke?
"Prej ali slej bo ta ekipa razpadla, saj je prvi cilj igralk seveda šola oziroma služba ali pa družina, ker se pač od odbojke ne da živeti. Zato igralke prenehajo z igranjem dokaj mlade. Bolj bi se morah posvetiti delu z mladimi, s katerimi se gled ena razmere dobro dela.Najpomembnejše pa bi bilo, da bi odbojka prišla na osnovne šole, kjer je precej zapostavljena." • Grega Košir
SAMO ŽIROVNIČANI PRAZNIH ROK   NOV KOMBI ZA SKAKALCE
Potem ko so ugodili želji ekipe iz Murske Sobote za zamenjavo domačinov, so igralci iz Žirovnice na Jesenicah gladko izgubili s favorizirano ekipo Vigros Pomurje.
Ekipa Minolta Bled po gladki zmagi proti Topolšici ostaja na 4. mestu. Rezultati - L DOL moški: Minolta Bled : Topolšica 3:0 (4, 7, 12), Žirovnica : Vigros Pomurje 0:3 (-3, -11, -7), TAD Europe Kamnik : Granit Preskrba 3:0, Ljutomer : Pionir 2:3, Fužinar : Olimpija 0:3. Vrstni red: Olimpija 16, Vigros Pomurje 12, TAD Europe, Minolta Bled in Ljutomer 10, Pionir 8, Žirovnica 6, Fužinar, Topolšica in Granit Preskrba 2 točki. Igralke Autohit Bleda so se z gladko zmago nad novinkami v ligi po točkah izenačile z drugouvrščeno ekipo Gornjega Grada. Rezultati - 1. DOL ženske: Autohit Bled : Mislinja STELL 3:0 (4, 2, 5), Novo mesto: IIP Ilobbv Branik 3:0, Cimos : Gornji Grad Brokat 3:0, HIT Casino: Krim 3:0, LIK Tilia: ŠD Tabor 3:1. Vrstni red: Cimos 16, Gornji Grad Brokat in Autohit Bled 12, HIT Casino in LIK Tilia 10, Novo mesto, Krim in HP Hobby Branik 6, Mislinja STELL 2 in ŠD Tabor 0 točk.
V II. DOL ženske so kranjske odbojkarice kljub slabi igri gladko zmagale, igralke Mehanizmov Kropa, pa so, brez štirih igralk, komaj premagale zadnje uvrščeni Ptuj. Rezultati: Alpin Triglav : Branik Rogoza II 3:0 (9, 6,10), Ptuj : Mehanizmi Kropa 2:3 (12, -14, -12,2. -13), Cimos II: Topolšica 3:0, Pomurje : Mežica 3:1, ŠOK Vital: SD Tabor II 3:0. Vrstni red: ŠOK Vital 18, Alpin Triglav 16, Cimos II in Prevalje 12, Pomurje 10, Topolšica, Mehanizmi Kropa in ŠD Tabor II8, Mežica 6, Branik Rogoza II2, Ptuj 0 točk. Rezultati 3. DOL zahod - moški: Bled II: Kamnik II 3:0, Termo Lubnik : Olimpija III 3:0, Triglav : Plamen 3:1, ČIB Bovec : Bohinj 3:0, Mokronog : Portorož 2:3, Branik Sadex : Prvačina 0:3. Vrsnti red: Termo Lubnik 20, Prvačina 18, Portorož 16, Triglav 14. Plamen 10, Mokronog^ Olimpija III. Bled II in Kamnik II 8, ČIB Bovec in Bohinj 4, Branik Sadex 2 točki.
Rezultati 3. DOL zahod - ženske: Šentvid : Piran 3:0, Julči Vital II: Šenčur 0:3, Solkan : LIK Tilia II 3:0, Jesenice : Novo mesto II 3:0, Cimos III : Bohinj 3:0. Vrstni red: Šentvid 20, Jesenice 16, Solkan in Šenčur 14, Bled II10, Piran 8, Bohinj 6, Cimos III, LIK TILIA II in Novo mesto II 4, Julči Vital II 0 točk. • M. Branko
KK3KUZM TEMS«3333Xnn
BOŽIČNO NOVOLETNI TURNIR V KRIŽAH
Križe, 13. decembra - Ta konec tedna, v soboto in nedeljo, bo v telovadnici osnovne šole v Križah, sedaj že tradicionalni, 3. mednarodni božično - novoletni turnir v namiznem tenisu. Oba dneva se bo tekmovanje začelo ob 9. uri. • V. S.
USPEL SMUČARSKI SEJEM
Tržič - Letošnji Zimskošportni sejem 93, ki so ga v Tržiču uspešno pripravili in izvedli člani Področnega zbora vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja, je bil spet tak, kot smo ga bili vajeni pred leti, ko so bile zime še "zime", saj se je v dveh dneh tam zvrstilo izredno veliko obiskovalcev, naprodaj pa je bilo več kot 700 kosov smuči, palic, smučarskih čevljev, drsalk in oblačil, ki so v večini tudi zamenjali lastnika.ttevilni pa so se odločili tudi za nakup nove opreme, drsalk in oblačil, ki so jih ponujali nekateri tržiški zasebniki in družbe. Ob tem je treba pohvaliti prizadevno delo vseh aktivnih članov Področnega zbora, organizatorji pa se zahvaljujejo tudi Osnovni šoli Bistrica za odstopljeni prostor.
• Janez Kikel
Tržič - Smučarji skakalci, člani Smučarskega kluba Tržič, so v teh dneh dobili v uporabo nov kombi, ki jim je bil že nujno potreben za redno opravljanje dejavnosti oziroma prevoze na treninge in tekme. Dalj časa so člani te sekcije SK zbirali denar, vse donatorje pa so objavili v posebnem Biltenu skakalcev SK Tržič, ki so ga sedaj ponudili tudi vsem občanom Tržiča po ceni 300,00 tolarjev. V Biltenu so zapisali nekaj o zgodovini tega športa v Tržiču, nanizali lepe uspehe v lanski sezoni ter načrte za letošnjo. Predstavih so tudi svoje najuspešnejše člane oziroma reprezentante, med katerimi moramo vsekakor omeniti skakalca Robija Meglica in Dejana Jekovca ter kombinatorca Francija Jekovca in Romana Perka in obetavnega mladinca Jaka Grosarja. Sicer pa je v klubu trenutno 36 aktivnih registriranih tekmovalcev. Z nakupom Biltena v Tobakovi trafiki na Trgu svobode boste simbolično sodelovali pri nakupu kombija ter postali donator tega uspešnega športnega kolektiva. • Janez Kikel
NOV SKAKALNI CENTER V ZAH0MCU
Zahomc, 12. decembra - V kraju olimpijskega zmagovalca Karla Šnabla so prejšnjo sredo odprli sodoben skakalni center.
Ob 40-Ietnici Športnega društva Zahomc so ob odprtju nove 75-metrske skakalnice pripravili tudi tekmovanje, ki se ga je udeležilo več kot sto tekmovalcev iz Avstrije, Češke, Francije, Italije, Nemčije in Slovenije. Prvi rekorder skakalnice je postal avstrijski mladinec Schwarzenberger, ki je skočil 77 metrov in zmagal v kategoriji mladincev do 18 let. Tudi naši tekmovalci so na novi napravi skakali zelo solidno, omeniti pa gre zlasti rezultat Primoža Peterke (Triglav Teling), ki je v kategoriji mladincev do 16 let dosegel drugo mesto. • J. Bester
NA IGRE V SLAPARSKO VAS!
Tržič - Komisija za športno rekreacijo pri ŠZ Tržič seje glede na ugodne snežne razmere v Grahovščah in Slaparski vasi nad Lomom pod Storžičem odločila pripraviti dve zimskošportni prireditvi, ki bi morali biti na sporedu že preteklo zimo, pa jih zaradi pomanjkanja snega niso uspeh pripraviti. Tako bodo v soboto, 18. decembra, pripravili prvenstvi tržiških delavcev za leto 1993 v sankanju in tekih na smučeh. Sankanje bo v Grahovšah -Slaparski vasi in se bo začelo ob 9. uri zjutraj, ob 11. uri pa bodo tam še teki na smučeh. Prijave za obe tekmovanji, ki ju bodo izvedli člani ŠD Lom pod Storžičem, je potrebno oddati v pisarni Športne zveze Tržič ali na samem prizorišču tekmovanja pred začetkom posamezne tekme, prijavnina pa znaša za vsako tekmo po 250,00 tolarjev. Sodelujoči bodo razdeljeni v pet starostnih skupin med moškimi in 4 med ženskami. Za najboljše so pripravljena častna priznanja, rezultati pa bodo veljali tudi za točke v Delavskih športnih igrah 1993. Vabljeni tako na tekme kot na treninge, saj so tekaške proge v Slaparski vasi lepo urejene.
__ Janez Kikel
MAJA
SALON POHIŠTVA
Kranj, PREDOSLJE 34 (kulturni dom), tel.: 241-031
Tržič - Šahovsko društvo Tržič je tudi decembra pripravilo redni mesečni hitropotezni šahovski turnir, na katerem je tokrat nastopilo deset prijateljev kraljevske igre. Zmagal je Andrej Loc s 7,5 točke, drugi je bil Boris Kogoj s 7 točkami, tretji Štefan Gubic 6,5, četrti Herman Kisilak 5,5 in Dare Primožič 5,5 točke itd. • Janez Kikel
MENCINGERJU HITROPOTEZNI TURNIR
Škofja Loka, 10. decembra - Na rednem hitropoteznem šahovskem turnirju članov Šahovskega društva Škofja Loka v začetku decembru je nastopilo 14 šahistov. Zmagal je Borut Mencinger, drugi je bil šmid, tretji pa Dolenc. Po štirih tekmovanjih v skupnem seštevku vodi Miha Šmid, pred Mencingerjem in Rozmanom.
Šahovsko društvo Škofja Loka pa svoje člane in ostale ljubitelje šaha obvešča, da vsako prvo nedeljo v mesecu od devete ure dalje v hotelu Alpetour organizira bitropotezne turnirje na pet minut. • V. Rozman
ŠAHOVSKA ŠOLA
V prostorih Fakultete za organizacijske vede Kranj, Tomšičeva 7, se bo 8. januarja začela šahovska šola za začetnike in vse, ki si želijo v šahu napredovati. Tečaji bodo vsako soboto od 9. do 12. ure in bodo trajali deset sobot. Dodatne informacije po tel.: 328-547 do 8. ure dopoldne in popoldne, od 17. ure dalje po tel.: 327-142. Cena tečaja je 12.000 SIT. Vpišete se lahko do 5. januarja ah na dan začetka šole. Organizator tečaja je podjetje Monet, d.o.o., Kranj.
KOVAČIČ MOJSTRSKI KANDIDAT
Kranj, 10. decembra - V 8. kolu prvenstva ŠS Tomo Zupan Kranj je Rudi Osterman preložil partijo z Marjanom Butalo. Brez tega rezultata pa sta vodstvo zadržala Matej Sušnik, ki je uspel izgubljeno pozicijo pretvoriti v remi z Matjažem Slibarjem in Aleš Drinovec, ki ni uspel realizirati figure več proti Petru Kovačiču. Boštjan Markun je izkoristil nenatančno igro Simone Orel, Emil Mun je premagal Milana Goljo, Bojan Planinšek pa je nekoliko precenil svoje možnosti proti Zlatku Jeraju in izgubil. Uroš Kavčič je v lepo vodeni igri presenetil Draga Rabiča, Maja Šorli pa je ob veliki materialni prednosti spregledala mat.
Vrstni red po 8. kolu: 1.-2. Matej Sušnik in Aleš Drinovec po 5.5, 3. Rudi Osterman (5/-1), 4.-7. Peter Kovačič, Matjaž Šlibar, Boštjan Markun in Emil Muri po 5, itd.
SERMEK ZMAGOVALEC VELIKE NAGRADE OPTIMIZMA
Postojna, 12. decembra - V Hotelu Jama je postal znan prvi zmagovalec Velike nagrade Optimizma. Po ciklusu 16 predtekmo-vanj in 4 polfinalnih turnirjev se je pomerilo še 16 najboljših. Z105 zbranimi točkami je Dražen Sermek (ŠD Murka Lesce) za pol točke zmagal pred Zvonkom Meštrovičem (ŠK Triglav Krško) in za točko pred tretjim, Leonom Gostišo (ŠD Vrniha). Od ostalih gorenjskih predstavnikov je bil Vojko Mencinger (Murka Lesce) s 7.5 točkami na 7. mestu, Rudi Osterman (ŠS Tomo Zupan Kranj) pa s 7 točkami na 9. mestu.
Nagrade je podelil direktor Optimizma Vladimir Slejko in obljubil podobno serijo turnirjev z nadaljevanjem komercializacije šaha tudi v prihodnjem letu. V letošnjem letu je nagradni sklad znašal 13 tisoč nemških mark.
PIONIRSKO PRVENSTVO KRANJA
V soboto ob 9. uri bo v OŠ Jakoba Aljaža na Planini pionirsko prvenstvo občine Kranj v šahu. Igralo se bo v 8 konkurencah. Fantje in dekleta do 10 (1984 in mlajši), do 12 (1982 in mlajši), do 14 (1980 in mlajši) in do 16 (1978 in mlajši) let. Iz vsake šole lahko nastopajo po trije igralci in igralke v vsaki konkurenci. Igralni čas je 15 minut na igralca. Vabljeni. • Aleš Drinovec
676.20 SIT t
aW"
GORENJSKA
K    R     A     N i
SAMO V TRGOVINI GORENJSKE MLEKARNE SIR J0ŠT PO TEJ CENI!
SMLEDNISKA1 GORENJSKA MLEKARNA KRANJ
MALI OGLASI g 217-960
APARATI STROJI
PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, telefaxl In telefonske centrale, zelo ugodno. 0632-595 2*205
OVERLOCK PFAFF In SINGER nova nerabljena, ugodno prodam. «215-
650 27323
Enoročno kuhinjsko belo BATERIJO, prodam. « 422-388, popoldan. 28215
PRALNI STROJ In HLADILNIK Gorenje, prodam, « 217-226  2821 o
Prodam nerabljeno PEČ za centralno ogrevanje 35000 ccal. »723-155
28242
KOLEKTORJE IMP, nove, 4 kose. cena 2500 DEM. «212-546 28249
Prodam nov VIDEO FUNAI HQ, VPS, SCART, 4 glave. «874-355, zvečer
28256 _
5.5 KW ELEKTROMOTOR starejši, zelo ugodno prodam. «50-423 28261
Prodam SKRINJO LTH 380 litrsko, dobro ohranjeno. «733-920 28263
Prodam stroj za toplotno lepljenje na malice - Sifon, centelin. «242-888
28270
Etažno centralno 23 N nerabljeno prodam. Cena 50.000 SIT. «83-085
28286_
Ugodno prodam električno RAZDELILNO OMARICO. «632-933 26291
Prodam NINTENDO, nov. Cena 210 DEM. «82-819_26319
Prodam RAČUNALNIK amstrad 464 z monitorjem. «328-412 28326
STROJ za kemične čistilnice FIRBA-TEX - ekološko čist, prodam. «329-
102 28327
Prodam barvni TV, star 3 leta.
«326-821 26326
Prodam termoakumulacijsko PEČ 4 KW. «217-531_28340
Prodam dva PRALNA STROJA znamke Obodin. «324-121 28341
Prodam COMMODORE 64, dva
Sjstlka, kasetar, transformator In sete. «623-175 28342
Prodam PEČ VVEBASTO za ogrevanje delavnice aH vikenda. «70-
009 28360
PEČ etažno Emo central 23, poceni prodam. «681-653 28352
Prodam AVTORADIO špalad, Nas. SI. černeta 14, Kr. gora 28355
Prodam VIDEOGAME. Grega
170-115,
28357
HLADILNIK In kupperbusch, prodam. ■ 324-874 28382
TERMOAKOMULACUSKO PEČ 2 KW, malo rabljeno In barvni TV nT NOKIA, ekran 55 cm, s 7TX In daljinskim upravljalcem, prodam. «
713-397 26383
Sušilni stroj El NIŠ, malo rabljen, prodam. «81-404 26408
Ugodno prodam FAMELIE-COMP-JUTER In 4 igrice. «59-112 2S4ie
Prodam nov MIZARSKI PONK.
«64-188 28420
Za 300 DEM prodam pletllnl stroj s stojalom. «712-315 26426
GLASBILA
SINTESIZERJI, KAVVAJI, ROLAND, CASIO In HOHNER, po najugodnje-iih cenah. Zahtevajte prospekte in Informacije. SINKOPA, d.o.o. Žlrovnl-ca 87, «802-216_26871
Klavirsko harmoniko Melodija 80-basno, ugodno prodam. «84-610
26037_
Ugodno prodam 48 basno klavirsko harmoniko. «41-087_26231
Posojamo kvalitetno ozvočenje za ansamble. Prodamo mešalno mizo Dlnamlx. «631-748_26281
Poceni prodam nov glasbeni stolp z daljinskim upravljanjem, gramofonom in dvema zvočnikoma. «51-
729_26295
SYNTHESIZER ROLAND E 36 (avtomatska spremljava), prodam. «221-321, Int. 35-49 26419
GR. MATERIAL
LEKERO, MILJE pri KRANJU vam nudi keramične ploščice In granlto-gres vseh vrst, sanitarno keramiko, kopalniško pohištvo, lepila, fuglme mase najuglednejših tujih In slovenskih proizvajalcev. Bogata ponudba stavbnega pohištva KLI Logatec In LIKO Vrhnika, opaž, ladijski pod, zaključne letve, senčila vseh vrst.
«43-345 27968
Predam garažna VRATA lip bled, 30 m2 mecesnovega opaža za strop.
«78-581 26236
Prodam OKNA 60 x 60, 2 kosa. Vreček, Smlednlška c. 112, Kranj
28240
Prodam 3 kom komplet notranjih hrastovih vrat, novih. «57-509 28348
Ugodno prodam dvokrilna starinska VRATA s stekli In mrežo. «633-862
26414
IZOBRAŽEVANJE
Instruiram matematiko za osnovne In srednje šole. Poučujem harmoniko. «311-353_27999
INSTRUIRAM matematiko in nemščino za srednje in osnovne šole. « 332-366_26221
INSTRUIRAM angleščino za OS In Sš, ter predšolske otroke. « 242-
135_28306
Instruiram nemščino in matematiko.
«311-197 26424
KUPIM
LOKALI
OBLAČILA
ŠPORTNA DVORANA PODEN ~ IGRA ANSAMBEL: NAGEL) ^   CENA SAM01000 SIT
PRODAJA VSTOPNIC MENJALNICA INVEST
TITOV TRG 4a ŠKOFJA LOKA
ODKUPUJEMO: starinsko pohištvo, umetnine, ure, nakit, porcelan, steklo in podobno. Omenjene predmete tudi strokovno ocenimo. Svetujemo pri opremi stanovanj In lokalov. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva ul. 7, Kranj, «221-037, 48-546 26217
Odkupujemo STARINSKO POHIŠTVO in vse ostale starine, poleg tega pa nudimo tudi restavratorske usluge. «53-401 26696
Kupim traktor gosenlčar, gozdno opremljen. «725-563 29227
Kupim 10 dni starega teleta. «738-
876 28236
Kupim TELETA slmentalca starega 10 dni. «421-774 29209
Kupim JELŠEVE HLODE aH plohe debeline 50 mm. «45-096 282M
Kupim lepe suhe orehove PLOHE, debeline 50 mm. «45-096 26300
Odkupujemo smrekovo ln bukovo HLODOVINO, po ugodnih cenah, možnost plačila takoj. • 311-773,
PO 19. Uri. 26306
Odkupujemo hlodovino smreke,
Sike, bora, bukve, hrasta, kostanja celulozni les smreke In jelke. «064/620-749 ali 621-849 od 7. do 15. ure 26307
Stare predvojne razglednice slovenskih krajev, kupim. «70-516
26344_
Kupim BIKCA slmentalca, težkega do 80 kg. «738-922 26346
Karamboliran R 4 od letnik 1987 kupim. «682-737 28351
Kupim 1 teden starega BIKCA slmentalca. «401-165 28359
Kupimo zazidljivo parcelo cca 500 m 2 v okolici Kranja. «312-527 28375
Kupim REPO primerno za kisanje. «422-267 26406
ELECTRONICS I
POSEBNA PONUDBA TEDNA VIDE0REK0RDER samo 42.075 SIT • 5% POPUST
Iz ostalega programa: TV37cmTTX 39.990 SIT
TV51cmfTX 47.430 SIT
TV55cmrTX 55.845 SIT
TV 72 cm m, stereo 103.275 SIT HIFI STOLPI z COod     45.135 SIT
POSESTI
Ugodno prodam STANOVANJSKO HIŠO z gospodasklm poslopjem v okolici Daruvarja. ■ 52-158 28219
GARAŽO na Zlatem polju prodam al) dam v najem. «212-469po 28246
Starejšemu vozniku oddam v najem garažo v Hrastju. «324-418 28335
RAZNO PRODAM
Prodam suhe butare.
28223
r421-739
C.Talcev 3 Kranj Tel.: 212-367 od 9. do 12. in od 15. do 19. ure
S tem kuponom vam ob nakupu poklonimo 2 VIDEO KASETI
I
Prodam skoraj novo moško GORENJSKO NARODNO NOŠO. «691-161
28421
Ugodno prodam zimsko MOŠKO SUKNJO. Bukovnlk, Preska 18, Tržič
28425
OTR. OPREMA
Prodam otroški AVTOSEDEŽ 100 DEM. «718-476 28255
Prodam postlane posteljice In pižamce za punčke Barblke. «59-
.157 28260
Prodam otroški voziček - športni.
«52-134_28268
Prodam previjalno mizo, stolček za hranjenje in nahrbtnik. «631-746
26282__
Prodam otroški stolček TRIP-TRAP, nov. «621-414 28379
Prodam PEČ na olje, plinski ŠTEDILNIK kekec, OKNA 140x140. ŽAGO husquarno. «242-433 28233
Prodam mešana DRVA suha, razrez, dostava. «46-675 28258
Prodam telečje strojene KOŽE in novo okno 140 x 110. «48-647
28273_
Stadler, peč za centralno, glasbeni center, splngel, kompresor, TV Grundlng, prodam. « 57-977 29303
Prodam nov umivalnik In domače žganje. «311-228 2M10
Prodam večjo količino GOB • blanširane In v kisu - raznovrstne. «633-862 26417
Ugodno prodam SMETNJAKE In dvokolesne SAMOKOLNICE za silažo ali žaganje. Kveder Bojan, Pre-
dOSlje 132 26436
V najem oddam skladišče 40 m2 v Naklem. «50-852 28152
Najamemo In kupimo najrazličnejše lokale za znane kupce. Oddamo skladiščne prostore v Domžalah, pisarne 57 m2, centralna, telefon za 38500 DEM. V Kranju in Tržiču oddamo pisarne, cena m2 od 14 do 16 DEM. FRAST LEASING NEPREMIČNIN, del.čas od 9. do 12. in od 18. do 18. ure. «064/242-651 a*o*
Takoj najamemo lokale za trgovino in bife na Gorenjskem. Oddamo In prodamo pisarne v Kranju s CK In tel. (2x30 in 2 x 25m2) ter skladiščne prostore v bližini Kranja In Tržiča. APRON NEPREMIČNINE, «214-674,218-693 26442
OBVESTILA
Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko, dne 18. decembra 1993. «49-442_274»
VERITAS - obiščite Izposojevalnico poročnih oblek z dodatki na Jenkovi 1 v Kranju. «312-207 29275
VSAK PETEK nakupovalni Izlet v Munchen. Cena 59 DEM. «82-104
26284
OSTALO
DRVA, razžagana, trske, smrekov žagan les, opaž, leseni izdelki, z dosta vol «325-488 26396
Prodam novo ČELADO nolan N 27, zelo ugodno. «725-128 28237
Ugodna ponudba najrazličnejših PARCEL v okolici Kranja 200 do 1000 m2. Hišo novejšo z lokalom v Kranju prodamo za 200.000 DEM. Lukovica pri Domžalah ob magistralni cesti Lj-Celje prodamo hišo za nadomestno gradnjo na parceli 1000 m2 za 38000 DEM, primerno za gostinsko dejavnost. FRAST NEPREMIČNINE, del.čas od 9. do 12. In od 16. do 18. ure, «064/242-651 28403
Prodamo novejše hiše v Šk.Loki, pri Žirovnici, v Kranju, v Begunjah in druge. PARCELE PRODAMO: v Radovljici (400 m2), v Lescah In na Jezerskem (2200 m2), pri Kranju 650 m2 In do I. plošče: travnike, pašnike in gozdove na Gorenjskem. APRON NEPREMIČNINE, ~
STAN. OPREMA
Ugodno prodam dva raztegljiva
KVr"
693
214-674 In 218-
28440
BOŽIČKOVO OBLEKO bi potreboval za 24. decembra - dopoldan. Nudim nagrado oz. odškodnino. « 45-516
28217_
Prodam ženski PLAŠČ - ovčji velur
(42). «77-100_26235
Delovne HLAČE iz najkvalitetnejšega blaga lahko naročite na «65-775
28264_
Prodam JAKNO naravno, rjava lisica za močnejšo osebo. «633-129 mao
Ugodno prodam ženski črni krzneni pjak št. 47 (perzijaner). «328-720
Nov Bizam KRZNEN PLAŠČ, št. 42-44, prodam. « 211-882 28364
Na relaciji KranJ-škofja Loka prodamo HIŠO z gospodarskim poslopjem na parceli 1500 m2. «214-674,218-
693 26441
PRIREDITVE
Ansambel "GORENJSKI NAVIHAN-Cl" za vašo zabavo, ohcet, Itd., uoodnol «064/715-920 po 20. uri
Na zabavah, porokah IGRA TRK) s pevci. « 403-873 28220
SILVESTROVANJE vpizzerill v Zg. Besnicl - rezervacije! «403-196
28356
TRK) igra na porokah, obletnicah aH lokalih. Cena ugodna. «70-01528422
Prodam GOBELIN-družina jelena uokvirjen 92+64. «714-519 28272
Kataloška prodaja starih slovenskih
28$?" BukVama' J0Senlce> P-P- 65
Umetno usnje primerno za grt. 25 m2 prodam za 12000 SIT. A. Kodra 4, Cerklje 28366
PRIDELKI
Prodam Jedilni KROMPIR po 20 SIT, možna dostava. «310-010 26371
KAVČA in tepih. «47-844
Poceni prodam sedežno garnituro, štedilnik in pralni stroj. «51-400
28265_
Prodam novo SPALNICO še nerabljeno v mahagoniju. «45-391 26279
Poceni prodam manjšo KUHINJO dobro ohranjeno. «78-736 26299
Prodam novo govejo ustrojeno kožo.
«66-306 26315
Prodam tesen polkrožni ŠANK ter barska STOLČKA v naravni barvi. •861-459 26320
Poceni prodam skoraj nove vrata s podbojem mahagonl. 059-109 29323
Ugodno prodam POHIŠTVO primerno za mlad. sobo In zakonsko posteljo. «218-102 28356
NOVO - prodam JOGI ORTOPEDI-CO 190 x 90, cena 11000 SIT, količina omejena. «217-167 26434
STORITVE
J In J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del. čas: 9. do 17. ure, « 329-886 10251
POPRAVILO - MONTAŽA - pralni stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne in elektroinstalaclje. « 325-815 22293
RTV- SERVIS BALTIČ, Sr Bitnje 65. Popravila vseh vrst TV, RA, video aparatovi Vaše želje sprejemamo non-stop na «325-589 24029
Roletarstvo BERČAN nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese. « In fax: 061/342-464 ali 061/342-703, stanovanje 26162
'x na r-i y\
VELEBLAGOVNICA   ŠKOFJA   LOKA d.o.o.
SATELITSKI
sistemi" Amstrad"
■ «>«> KANAI.OV TV IN RADIJSKI PROGRAMI
NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO ID GARANCIJA, OBROKI  ma {%/\r\'U
Z MONTAŽO SAMO QOTJtM
* SISTEMI ZA VEČ STRANK* •VRTUIVI SISTEMI*
SAT-VR HOVNIK
<>K.I/)KA, GODRŠrČ 125
TEL: 064 633-425
VŽIGALNIKI s tiskom po 40 SIT in ŽEPNI KOLEDARČKI po 20 SiT. « 43-244, od 8. do 10. ure. 25730
LE DO SERVIS - servisiramo hladilnike, skrinje, pralne stroje, štedilnike, hitro in poceni. «214-780 20139
PODJETNIKI! Zagotavljam vam strokovno vodenje računovodstva.
«217-570_28220
Izoliram cevi centralne kurjave in vodovodne z AL pločevino in stekleno volno. Hitro in pocenil «061/485-360, zvečer 26906
Ugodno In kvalitetno izdelam novo ali obnovim obstoječo elektrolnstala-cljo. Izvedba manjših gradbenih del, polaganje parkete, polaganje keramike, pleskanje, izvedba vodovodne instalacije. Jože Benedičič, Elektroinstalaclje, Prezrenje 22, Podnart,
«70-482 27759
SATELITSKE ANTENE, vrhunske nemške, 449 DEM, garancija, montaža, servis. «310-223 29164
I
NOVOLETNA PONUDBA ZABAVNE ELEKTRONIKE
SET VIDEO IGER 17.990 SIT
SINTESIZERJI OD 13.850 SIT
VIDEO KAMERE OD 97.790 SIT
TV 51 cm TTX SAMSUNG 48.550 SIT
VIOEOREKORDERJI OD 39.990 SIT HI-FI MINI SISTEMI
NESCOOD 33.990 SIT
mescoi
I THE SCANDINAVIAN BRAND I
TEHNIČNA TRGOVINA
MARJAN
VODOPIVĆEVA 17, MOHORJEV KLANEC TEL.: 214-788
I
od 10. dO 12. ure in od 15.30 do 19. ure sobota od 9. do 12. ure
I
SERVIS šivalnih strojev In gospodinjskih aparatov. «82-544 28244
Kvalitetna montaža raznih stenskih in stropnih oblog. «061/823-127
28253__
KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna, vrata, vam izdelamo po naročilu. «82-104 28265
SMETNJAKE pocinkane izdelujem in ugodno prodajam. Dostava brezplačna. «324-457 26290
Vodenje poslovnih knjig hitro in ugodno. V/IGOR, d.o.o., «715-585,
int. 2201 28293
ELEKTROINSTALACUSKA In ELEK-TROVZDRŽEVALNA DELA opravljam kvalitetno in hitro, tt 681-320 29304
VODOINSTALATER nudi obrtniške storitve na adaptacijah in novogradnjah. «65-882 28317
Kombi prevozi vseh vrst tovora.
«215-211_28322
Servis in popravila vseh pralnih strojev. «329-102 26330
Sodni tolmač za angleški Jezik prevaja dokumente In pogodbe.
«76-922_26343
SATELITSKI SISTEMI od 415 DEM z montažo, možen kredit. Skupinski in vrtljivi sistemi, dekoderji. «719-014
VODOINSTALACUE vseh vrst: novo, popravila, predelave, čiščenje boj-lerjev. «218-427_26373
TV ANTENE, montaža, servis, dograditev A KANALA, M MTV KANALA.
« 310-223 26361
Na računalniku tipkam vse vrste besedil. «47-419, popoldan    26411
STANOVANJA
Prodam 2-sobno STANOVANJE šoriijeva Kranj. Cena 950 DEM/m2. Šifra: UGODNO_26246
Zaradi zdravja Iščem začasno prebivališče na višji nadmorski višini.
«061/571-410 28252
Prodam 3-sobno stanovanje. Plačilo po dogovoru Pergarec Jože, Podkoren 53 a 26276
Prodam 3-sobno STANOVANJE v bližini Prešernove šole. «212-992
26333_
Zelo ugodno prodam prit. 2-sobno STANOVANJE 63 m2, toplovod, cen.kur. ter priključek kabelski TV, s komplet opremo ali brec, cena 65000 DEM - 60000 DEM. «323-596 26372
PARKIRAJTE NA GLOBUSU. ZA VAS VEDNO PROSTO
PARKIRNO MESTO. UPRAVUALEC HRIBAR -BLESK, d.o.o.
Mlad slovenski par s službo najame GARSONJERO ali 1-sobno STANOVANJE, vsaj delno opremljeno, šifra: KRANJ ALI OKOLICA_26399
Jesenice 58 m2 2-sobno komfortno, staro 6 let naprodaj po 770 DME/m2, Kranj 2-sobno 59,8 m2 komfortno 970 DEM/m2 In superkomfortno popolnoma opremljeno 2-sobno 60,2 m2 po 1.160 DEM/m2. 4-sobno mansardno 90 m2+ 20 m2 komfortno za 81000 DEM, Lesce 33 m2 1-sobno, lastni vhod, Škofja Loka 1-sobno, 2-sobno in 3-sobno, Domžale polkletni stanovanjsko poslovni prostori komfortno po 660 DEM/m2 prodamo. 1,5-sobno delno opremljeno komfortno 400 DEM mesečno. 1,5-sobno nekomfortno za 130 DEM mesečno, polovico hiše za 400 DEM mesečno, 6-sobno- etaža za stanovanje ali poslovne dejavnosL FRAST NEPREMIČNINE, dl.čas od 9do 12. in od 166. do 18. ure, «064/242-651
28402__
Najamem opremljeno STANOVANJE na Jesenicah. «84-508_26409
2-sobno komfortno STANOVANJE na Jesenicah, prodam po ugodni ceni 850 DEM/M2. «061/1313-144 Int. 45-46_26439
V prodaji imamo komfortna stanovanja po ugodni ceni v Kranju in Sk. Loki (od garsonjer do 3-sobnlh). POSEBNA PONUDBA: prodamo GARSONJERO 29 m2 V Škofji Loki. 2-sobno 56 m2 v Žireh in 2-sobno 45 m2 v Gorjah. ZAMENJAMO večja komfortna stanovanja v Kranju za manjša. APRON NEPREMIČNINE, «214-674, 218-693_26443
VOZILA DELI
CITROEN rabljeni rez.deli In odkup avtomobilov Citroen za avtoodpad. «692-194_27621
Prodam komplet PREDNJE PREME z dromeinom in zadnje blatnike za OM 40 ali za Z 35. «311 -791 28250
SATVSERVKl
-RTV SERVIS - TV antene
-HTimfene W>M)
Prodam zimske GUME s platišči Michelin XM+S-100 135 R 13.
«880-028 28259
Prodam nov zaprti PRTLJAŽNIK "montana" 20% ceneje. «891-029
26262_
Prodam vse rabljene rezervne dele za Z 750. «64-438_28274
Desna vrata in sprednji odbijač za SAMARO, prodam. «881-390 26316
Prodam zimske gume na platiščih 165x13 in poškodovan avto 128.
«323-077_28337
Prodam masko, odbijače, prage in pod za Fička. «681-413 26389
Prodam SNEŽNE VERIGE za gumo 750 x 16 za 7000 SIT. «631-420
28416_
Prodam 5 stopenjski MENJALNIK za JUGO 55 aH Z 101, 5 platišč AL 5" X 13 " Z in kompresor Jugodent.
•212-181 26439
VOZILA
AVTO'SAN podjetje za prodajo in odkup rabljenih vozil. Ugodni pogoji, prepisi vozil, brezplačen vpis v evidenco. «217-528_29920
Prodam JUGO 55 KORAL, letnik 12/ 88, prvi lastnik. Suha 5, Kranj mm
MAG INTEKS, Stegne 11, Ljubljana, NUDI LEASING za rabljena vozila na 2 leti 13% obrestna mera OPEL KADETT, let. 85. 86, 87, 88, HONDA, letnik 86, VVOLKSVAGEN PAS-SAT, VW POLO, letnik 1986 In 88, UNO 86, 87, TI PO, cena ugodna. «061/1592-212 int. 421 od 9. do 16. ure 26160
SATELITSKE ANTENE
nemške  in angleške
NEUHAUS in PACE
Z  montažo  že od
469 DEM
možnost ■
NA OBROKE
GARANCIJA, SERVIS in KVALITETA
064-422-585 i   j 421-108
LANCIA PRIZMA, letnik 1986, prodam ali menjam za manjši avto.
«217-085_28162
Odkup, prodaja, kreditiranje in Prepis vozil. «331-171 Int. 12, vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 17. ure
»175
GOLF GTI, letnik 1985, nekarambo-Hran, lepo ohranjen, prodam, fi 241-
016 28189
ZASTAVO 101, letnik 1980, neregistrirano, lahko tudi za dele, prodam.
» 64-212_28222
Prodam FORD FIESTO, staro 5 mesecev, črne barve, z dodatno opremo in LADO NIVO, letnik 1988, rdeče barve. «880-884_28226
Prodam Z 101, letnik 1986 in 126 P. Plesec, Zg.BItnje 176_28228
Prodam 126 P. letnik 1981. 041-227, popoldan 28230
Prodam 126 P/80, registriran, potreben manjšega popravila. 0327-
349 28239
Prodam CIRKULAR in ŠKODO 120 L, letnik 1984, registrirano do 9/94. «622-631_28241
GOLF CL dlesel, I. 1991/6, rdeč, 41000 km, reg do 6/94, prodam. «84-024 do 16. ure 28247
ZX 1,4 avantage, 28000 km, letnik 10/91, kovinsko zelen, kot nov, prodam. «631-245_28254
Prodam FIČOTA 850, letnik 83, registriran do 205.94 za 850 DEM. Sučur, Groharjevo nas. 5, šk. Loka
28266___
Prodam VVARTBURG, letnik 88. Kalan Metod, bukovica 20 28267
ATX 50 C, letnik 9/90, dobro ohranjen in z dodatno opremo, prodam. «332-465_28271
Prodam SAMARO, letnik 8/90, 38000 km, 1300, 3 vrata. «721-009
26277_
Ugodno prodam FIAT 126 P, letnik 1980. «213-831_26278
Prodam R 5 CAMPUS, letnik 6/88, bel, 3 v, 71000 km, garažlran. 077-
985 28263
GOLF, letnik 1980, prodam. Dolenc, Zg. Lipnica 19, Kamna gorica 28287
Prodam Z 750, letnik 1979, ugodno, registracija do marca 94. Rakovec, Zminec 7, Škofja Loka 28289
Prodam R 5 CAMPUS, 5 v, letnik 1990, reg. do 8/94, metalno siva barva, tonirana stekla. «78-611
»292
Z 101, letnik 1976, prodam. 0326-
386 28297
Prodam IMV KASONAR s cerado za 2800 DEM. «310-061_28298
Prodam GOLF dlesel S paket, letnik 24.5.84, ohranjen. Mesec, Gorice 15 a, Golnik 29301
SEAT IBIZA 1.7 D, letnik 1989, ugodno prodam. « 218-048 28306
GOLF, dlesel, letnik 2/89, 3 vrata, bele barve, cena po dogovoru, prodam. « 43-461, Visoko 7?e. 29310
GOLF JGL, letnik 1981, registriran do 1994, bele barve (prva barva), prevoženo 95.000 km, prodam ali zamenjam za cenejši avto. « 218-
647 28311
Prodam FORD FIESTO, letnik 1979, prvi lastnik. «65-443 28314
Ugodno prodam Z 101, letnik 1982. «874-381_28321
Prodam Z 101 comfort, letnik 1979, reg. 5/94. «84-739_28325
Prodam R 9, letnik 1983. Informacije torek, sreda po 12. uri na «76-355
28331__
Prodam dobro ohranjeno Z 101 GTL, letnik 1984, 1700 DEM. «85-249
28347_
Ugodno prodam BMW, letnik 1970 in BMW, letnik 1976. «622-479 28354
TAVERNA
BAKHUS
OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O NAŠI PONUDBI IN
KVALITETI OD 5. DECEMBRA DALJE IMAMO ODPRTO VSAK DAN OD 12.-02. NEDELJA 12.-24.
ŽE&JAVKA 12, K PATI J,
IEI.OG4 -49 0G8
Prodam JUGO 45, letnik 1984.
«422-221 28377
Predam dobro ohranjen R 4. letnik 1990, ogled popoldan. Ješe, šemp-terska 17, Kranj 28378
Z 101, letnik 1979, reg. do 1/94, cena 450 DEM, prodam. O 216-256
28380
HUNDAI PONY 1.3 L, temno modra metalna barva, letnik 1990, reg. do novembra 1994, prodam. «736-686
28301_
Odkup In prodaja avtomobilov. AVTOPRIS, d.o.o., «312-255 26392
Prodam Zastava 101 GTL, letnik
1989. «312-255 26393
Prodam SUBARU 1.2 4 WD, letnik
1990. «312-255 28394
Prodam R 4, letnik 1991. «312-255
28395
Prodam GOLF GX, bele barve, letnik 1990/1, 50000 km, cena 13500 DEM.
«621-303_28396
Predam GOLF dlesel, reg. nov/94. «211-015 ali 214-889 28397
Prodam POLONEZA, 1000 DEM. C. Staneta Žagarja 10, Kranj 28399
Prodam JUGO KORAL 55, letnik 10/ 1989, registriran. «725-363 29413
MOSKVIČ 1500 SL, letnik 1987, prodam. «876-039 29415
Ugodno prodam SAAB 99, reg. do junija 94. «725-291 28423
VVARTBURG LIMUZINA, letnik 1986, prodam. Cena po dogovoru. 0325-
981 28427
R 4 GTL, letnik 1984. Kokalj, Tupaliče 48, Preddvor 28430
Prodam R 4 GTL, letnik 1986. Britof 120, Kranj 29431
BMVV 316, letnik 1983, prodam ali menjam za manjši z doplačilom.
«217-906_26433
Ugodno prodam SIMCO HORI-ZONT. «241-127_26435
Ugodno prodam FORD SIERA 20 I GHIA, letnik 1987, reg. celo leto. Kveder Bojan, Predoslje 132 28437
ZAPOSLITVE
Z prodajo mladinskega programa imate možnost, dobrega zaslužka in dodatno stimulacijo. « 84-662 in 328-265 _25716
Če ste komunikativni in imate čas, ki bi ga dobro izkoristili, lahko postanete zastopniki Mladinske knjige. Vabljeni tudi vodje skupin. 0212-260, «50-846 27895
Imate boljšo vizijo v prihodnost pa nimate denarja, z voljo in delom si to zagotovite 100 %. Pokličite « 46-623 ne bo vam žal. 27979
Gostišče Tulipan zaposli NATAKARICO. « 715-416 28143
TELEFONI ISKRA TEL. CENTRALE, VTIKAČI VTIČNICE, BREZŽIČNI TELEFONI, TELEFAKSI ATESTIRANI, NAJCENEJŠI V SLOVENIJI LE- TEHNIKA, HRASTJE 75, KRANJ TEL064/331-101 OD 6. DO 20.
ZANIMIVA PRODAJA. Ugodno pla-čilo takojl tt 323-147_29194
Iščemo resno in pošteno dekle za pomoč k družini na Dunaj. Znanje nemščine. «77-329, od 16. do 19.
Ure 28225
Honorarno zaposlim prodajalko.
«45-522 28248
Za pomoč v strežbi v klubu SKALA honorarno zaposlimo dekleta ali fante, ki imajo dopolnjenih 18. let. Informacije dobite osebno v diseote-
kl. 29302
Potrebujem 2 x tedensko pomoč v gospodinjstvu. «312-527 26376
Prodaja novega knjižnega hita -novega velikega UGANKARSKEGA SLOVARJA vam zagotavlja dobro plačilo - pokličite «632-3301 26386
Prodam odojke, prašiče za zakol ter teden dni starega BIKCA črnobelega. Visoko 71, «43-210_28390
Prodam več BIKCEV, starih 10 dni. Urbane, Gorice 24 28408
Prodam 10 dni starega črnobelega BIKCA. «45-336_28407
Prodam BIKCA slmentalca, 120 kg teže. «65-458 29412
Prodam belega perzijskega MUCKA, starega dva meseca. «325-293
28428
Prodam visoko brejo TELICO.
«736-454 26429
ŽIVALI
ODOJKE za zakol In PRAŠIČE za nadaljno rejo prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, «733-232 17794
Prodam PRAŠIČE od 20 do 150 kg. «062/797-106_27529
Prodam težkega PRAŠIČA. Hafner Vinko, Dorfarje 22, Žabnlca. « 633-
309 27925
Prodam PRAŠIČA za zakol ali za dopitanje. Jenko, Trata 19, Šk.Loka,
«631-991 27939
Odojke in večje prašiče za rejo ali zakol, prodam. «712-222 28224
Kupim teleta slmentalca do 10 dni starega in prodam TELICO za meso.
«46-256 28226
Prodam PRAŠIČE težke 20 - 90 kg. Globočnik, Voglje, Letališka 7 28232
Oddam dva PSIČKA, mati škotska ] ovčarka. «241-241 28234 '
Oddam mladiče ROTVVAILARJE. Sp. Brnik 63, «421-171, popoldan 28243
PODARIMO 4 mesece stare simpatične mucke. «801-308 28257
Prodam 100 kg težko TELIČKO.
«401-228 28294
Lepe črne KUŽKE - Nemške ovčarje, ; dobri čuvaji, prodam. « 78-708
26309_
Podarim PSA MEŠANCA « 633-
884 29312 '
Prodam enoletne KOKOŠI, cena 150 SIT. «64-226 28316
Ugodno prodam čistokrvne ' NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, stare 7 tednov. «891-660 25324
Oddam mlado PSIČKO mešanko.
«217-233 28329
Prodam teden dni starega BIKCA Logonder, Žabnlca 6 29332
Prodam dva PRAŠIČA za zakol, \ domača reja. Švab, Alpska 1, Lesce
28334
Prodam 8 mesecev brejo TELICO. Prevc, Dražgoše 6, 066-931 28336
Prodam 14 dni staro TELIČKO slmentalko. 045-304 29349
Predam TELIČKO slmentalko 10 dni. Žabnica 37 29360
Prodam TELETA. 049-088 28362
Prodam TELICO 500 kg za zakol.
0632-390 28363
Prodam 10 dni staro TELIČKO slmentalko. Podbrezje 45, Duplje
28364
PRAŠIČA za zakol prodam. Praprot-na pol. 11, Cerklje 28366
Oddam majhno mlado PSIČO mešanko in prodam MED. 0422-291
28367
Prodam PRAŠIČA za zakol, domača krma. 0632-553 28369
ZAJKLE z mladiči, breje za pripust ter mladiče, prodam. 045-532 28370
Prodam PRAŠIČA za zakol. Zadraga 18, Duplje, 058-405 28385
TELIČKO slmentalko, staro dva meseca, prodam. 065-173 28387
Prodam polovico KRAVE. 064-218
28388
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dobre mame, babice, prababice, sestre, tete in tašče
MARIJE MOHORIČ
roj. Bohinc, iz Martinj vrha 18
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in ostalo pomoč, ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Možganu, sestri Minki in g. kaplanu za obiske na domu, hvala tudi g. župniku g. Bohincu in p. Rafaelu za lepo opravljen obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
VSI NJENI
Martinj vrh, 30. novembra 1993
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, dedka in tasta
FELIKSA KORENA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem ter sodelavcem za darovano cvetje, sveče ter izrečeno ustno ali pisno sožalje. Posebej se zahvaljujemo za vso zdravstveno pomoč, nego in človeški odnos osebju Kliničnega centra - Klinike za torakalno kirurgijo, Splošne bolnišnice Jesenice - interni oddelek, dr. Mencingerju ter Zdravstvenemu domu Kranjska Gora. Zahvaljujemo se ga. Mariji Baloh in dr. Janku Kersniku za zdravstveno pomoč in obiske na domu. Hvala tudi pevcem LD3 Bled za občuteno zapete žalostinke ter župniku g. Urbaniji za spodbudne besede in opravljen obred.
VSI NJEGOVI Dovje, Kranj, Ljubljana
ZAHVALA
Zaspal si mirno utrujen od bolečine, za teboj ostala je praznina, a v naših srcih bolečina.
V petek, 3. decembra 1993, smo se poslovili od našega dragega
JOŽETA REBOLA - PLANINCA
Iskreno se zahvaljujemo za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, govornikom za tople poslovilne besede, so borcem in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali.
VSI NJEGOVI Lesce, Gechingen, Rodine 1993
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
EDMUNDA CUGELJA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in sveče in izrečeno sožalje. Zahvala g. župniku Grđenu za pogrebni obred, pevcem iz Nakla, trobentaču za zaigrano Tišino. Zahvala zdravnikom in osebju Onkološkega inštituta Ljubljana. Še enkrat vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na zadnji poti in sočustvovali z nami,
iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta in starega očeta
JOŽETA SLEKOVCA
s Planine pri Kranju
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, mu poklonili cvetje in sveče in ga v tako velikem številu
E>spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gre kolektivu Sava, osebju Torakalne rurgije UKC, dr. Jenkovi in vsemu zdravstvenemu osebju za lajšanje bolečin, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Klas za zapete žalostinke, trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta in starega očeta
JANEZA TOMŠETA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom iz Dupelj, sodelavcem iz Merkurja, kolektivu SAVE in Gorenjskega muzeja, prijateljem in znancem za izrečeno pisno in ustno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku z Brega za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, gasilcem IGD Sava za spremstvo in g. Sušniku za besede slovesa. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Perčičevi, sosedom iz Drolčevega, posebno Rogljevim, Rožajevim in Dabičevim za pomoč ob njegovi bolezni. Vsem in vsakemu še enkrat
hvala.
Sin Jani z družino in Cvetka
Goreljek na Pokljuki, 11. decembra - 15. decembra 1943 je 3. bataljon Prešernove brigade, obkoljen v Lovčevem hotelu na Goreliku, bil svoj zadnji boj s sovražnikom. Padlo je preko sedemdeset borcev. Le redki so se rešili. Eden od njih, Marjan Male iz Kopra, se je v soboto v svojem govoru spominjal zadnjih ur življenja soborcev, ki so izkrvaveli v tem neenakem boju. Slovesnosti se je kljub slabemu vremenu udeležila množica Gorenjcev, spomin padlih pa je počastil tudi vod slovenske vojske z Bohinjske Bele. V kulturnem programu je nastopil moški komorni pevski zbor iz Podnarta pod vodstvom g. Egija Gašperšiča. Slovesnost se je nadaljevala v šport hotelu, kjer se je odbor Skupnosti borcev Prešernove brigade s spominskimi plaketami zahvalil številnim sodelavcem pri organizaciji vsakoletnih spominskih svečanosti na Goreljku. • D.Dolenc
IM	ES	R	EČ	E
Pešci pogoste žrtve
Kranj, 10. decembra - V zadnjih dveh mesecih je bilo na Gorenjskem deset žrtev prometa, od teh je bilo kar sedem
fešcev. Vsi so bili starejši (od 56 do 88 let). Prometni inšpektor JNZ Kranj Ivan Demšar zato svetuje vsem, zlasti starejšim, ki se ponoči peš odpravljajo na cesto, naj tudi sami bolje pazijo nase, če že vozniki ne. V temi, pogosto tudi na mokri ali celo spolzki cesti, vozniki kaj lahko spregledajo v temno oblečene pešce, brez kresničk, tudi reagirajo v takšnih razmerah počasneje.
Minuli teden je bilo na gorenjskih cestah deset hujših nezgod, po tri v kranjski in jeseniški občini, dve v loški, po ena pa v radovljiški in tržiški. Ranjenih je bilo trinajst udeležencev, dva sta še v kritičnem stanju, med temi kar pet pešcev.
Veseli december do konca leta
Ljubljana - Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bodo jutri, 15. decembra, odprli sejem Veseli december. To bo
Ervi in pravi prodajni sejem, ki o trajal do 30. decembra, vsak dan pa bo odprt od 10. do 20. ure. Na njem bo letos na 5 tisoč kvadratnih metrih sodelovalo prek 350 raztavljalcev s praznično ponudbo daril, igrač, knjig, nakita, modnih dodatkov, kozmetike tekstilnih in drugih izdelkov. Za najmlajše so pripravili različne igre, od igralnice Muce Copatarice, mini vlaka, otroške avto šole
do tekmovanj v igricah Nintendo in srečanja z dedkom Mrazom. Vstop na sejmišče bo brezplačen. • A. Ž.
Izlet v Palmanovo
Društvo upokojencev Šenčur organizira v Četrtek, 16. decembra 1993, izlet v Palmanovo. Prijave z vplačilo sprejema Cilka Ravnik, Pipanova 80, Šenčur, telefon 41-510. • L. C.
Društvo za pomoč duševno prizadetim vabi
Društvo za pomoč duševno
[mzadetim Kranj vabi na novo-etno srečanje, ki bo 16. decembra 1993 ob 15. uri v telovadnici
Osnovne šole Helene Puhar v Kranju, Kidričeva 51. • L. C.
Tat spet v Utokovi trgovini
Bled - V noči s 5. na 6. december ie neznanec vlomil v trgovino TJtoka Kamnik v blejskem hotelu Park. Odnesel je več krznenih oblačil, vrednih okrog milijon tolarjev. To je že drugi vlom v to Utokovo prodajalno v zadnjem času.
V isti noči je neznanec vlomil tudi v trgovino z oblačili Replav nasproti Parka, v zgradbi Casi-noja. Tat je odnesel več kav-bojk, srajc in drugih oblačil, vrednih skupaj približno milijon tolarjev. • H. J.
Trčil v drog
Bled - V torek deset minut po polnoči ie 55-letni Franc Fon s Sp. Brnika z oplom aseono vozil od centra Bleda proti Lescam. Ko je pripeljal v bližino hiše št. 39 na Ljubljanski cesti, je iz neznanega vzroka nenadoma zavil v levo in trčil v drog javne razsvetljave pol metra od roba ceste. Voznik, ki ni bil pripet z varnostnim pasom, je ostal v avtu, huje ranjenega so odpeljali v jeseniško bolnišnico.
Peš po sredi ceste
Dovje - V torek ob 18.25 sta šla 31-fetna Hasnija Durakovič z Jesenic in 42-letni Mladen Banovce iz Kranjske Gore peš po magistralni cesti od Hrušice proti Kranjski Gori. Hodila sta po sredi desnega voznega pasu, drug poleg drugega, nobeden ni imel kresničke, ko je nekaj pred spodnjim odcepom za Mojstrano za njima z v i so pripeljal 34-letni Tonček Čebulj z Dovjega. Voznik je pešca prepozno opazil (nasproti je vozila kolona avtomobilov), skoraj 25 metra od desnega roba ceste je zbil Banovca. Tega je vrglo na pokrov motorja, nakar je obležal v avtu z glavo na prednjem desnem sedežu in z nogami na armaturni plošči. Huje ranjen se zdravi v jeseniški bolnišnici, medtem ko je imela ženska, ki jo je Čebul-jev avto oplazil po levi nogi, dobila le sled poškodbe.
?ADi
SPREJEM BOŽIČNO NOVOLETNIH ČESTITK VSAKDAN OD 11. D013. URE
Zbil deklico
škofja Loka - V sredo ob 15.45 je šla sedemletna I. B. z Godesiča z materjo peš po cesti mimo Tehnika do prehoda za pešce prek regionalne ceste pod Petrolom. Deklica je stopila na prehod v trenutku, ko je iz smeri Spodnjega trga z dostavnim avtom pripeljal 49-letni Franc Božnar iz Moškrinja. Božnar ni uspel pravočasno ustaviti pred prehodom, umikal se je sicer v levo in zaviral, vendar je deklico zbil. Hudo ranjeno (zlom lobanjskega dna) so odpeljali v Klinični center.
Spolzka cesta v Tabrah
Gozd Martuljek - V soboto, 11. decembra, ob pol petih
Eopoldne je 20-letna Kranjčan-a Darja Košnik s citroenom AX vozila odGozd Martuljka proti Jesenicam. V Tabrah je bila cesta močno poledenela, spolzka, na njej je bilo tri centimetre novega snesga. Voznica je zapeljala iz kolesnic proti sredini ceste, kjer jo je začelo zanašati, ko je hotela nazaj, je avto zaneslo na bank-ino, ga po sunkovitem zavoju v levo obrnilo, da je bočno drsel skoraj 29 metrov naprej, nato pa trčil v varovalno ograjo. Vozilo ie "zleelo" s ceste po nasipu 30 metrov globoko in se z zadnjim delom ustavilo v reki Savi. V nezgodi je bila Košni-kova hudo ranjena, sopotnika Petra Kom ovca iz Kranja, starega 44 let, je vrglo iz avta in je zelo hudo ranjen, druga sopotnica, 21-letna Staša Likozar iz Kranja ima le sled poškodbe, tretji sopotnik pa je odnesel celo kozo. Vse so odpeljali v jeseniško bolnišnico.
V Tabrah počilo še drugič
Le 500 metrov stran je spet počilo v nedeljo ob 19.20. 25-letna Dušanka Zupan iz Podkorena je z R 18 peljala od Jesenic proti Kranjski Gori. Ko
je bila že na ravnem delu ceste, je avto zaneslo na nasprotni vozni pas, nato na bankino, po kateri je drsel 30 metrov, dvignilo ga je v zrak, da je trčil v usek, po katerem je drsel še dobrih dvanajst metrov, poeni ga je spet dvignilo, po osmih metrih se je ustavil ob deblu smreke. V nezgodi je bila voznica zelo hudo ranjena, zdravijo jo v jeseniški bolnišnici, njen sopotnik Peter Cizelj iz Podkorena pa lažje.
Nezgoda na prehodu
Kranj - 10. decembra ob 18.10 je 20-letni Simon Kranjc iz Žirov peljal z Z 128 od križišča pri zavarovalnici Triglav proti avtobusni postaji v Kranju. Po prehodu za pešce pri "kanarčku" ie z njegove leve cesto prečkala 12-letna Maja P iz Podbrezij. Voznik ni uspel pravočasno ustaviti in je deklico zadel v bok. Hudo ranjeno so odpeljali v jeseniško bolnišnico.
Dva pobega
Kranj - V soboto zjutraj je bila nezgoda na izvozu z avtomobilske ceste na regionalko Kranj-Brnik. Neznani voznik tovornjaka s priklopnikom (na strehi kabine imaveč luči, cerada ie temnejše barve) je pripeljal z avtomobilske ceste od Podtabora ter na regionalki izsilil prednost vozniku juga 45, ki je pripeljal iz smeri Kranja. Ta se je trčenju s tovornjakom izognil tako, da je zapeljal v levo, nakar ga je zaneslo s ceste v jarek, kjer se ie prevrnil na streho in bok. Voznik tovornjaka je peljal naprej.
Druga nezgoda s pobegom je bila v nedeljo ob 17.50 na viaduktu Lešnica. Neznani voznik osebnega poltovomega avtomobila renault ali cimos, rdeče barve, je vozil v strnjeni koloni od Radovljice proti Kranju. Na viaduktu Lešnica je kljub polni črti začel prehitevati osebni avto z začasno modro avstrijsko tablico. Tedaj je nasproti pripeljal drug osebni avto, njegov voznik je začel močno zavirati in se umikati proti desni, pri tem pa je zadel v varovalno ograjo, od koder ga je odbilo na nasprotni pas, kjer je trčil v avto z avstrijsko tablico.
Tudi v tem primeru je pravi povzročitelj nezgode mirno peljal naprej.Policisti prosijo oba, prav tako pa morebitne priče nezgod oziroma ljudi, ki pozna-
1'o vozili povzročiteljev, na pok-ičejo na št. 92. • H. Jelovčan
PODJETJE ZA TRGOVINO, PREVOZE IN PROIZVODNJO
Hrastje 52,64000 Kranj Tei/Fax: 064/331-719 delovni čas^sak dan od 9-19h sobota od 9-12H
prodaja novih in rabljenih strojev (kovina, les, plastika)
• prodaja strojnega orodja in naprav.
• borza strojev
'manjše in večje proizvodne linije (testenine, kava, svece, pivo...)
• inženiring proizvodnih programov
vese'e urice za vaše otroke!
(UĆ 15. cfo 1$. one
popoldan in sobotah dopold
an
<ul tO. d* 12. utte
PTT
PODJETJE SLOVENIJE, p.o.
PE PTT KRANJ
ŽELI VSEM KRAJANOM SDEČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1994
■0 Vili/	minivlak	
TC DOM	J Maklo \	
		
Za starše novoletni okraski: kroglice, glazbene lučke, sneg, svečke,
pa NOVOLETNI PRODAJNI PROGRAM:
že od 682 SIT; gerlande, od 177 SIT; perle, od 223 SIT, umetne smrečice, naravne smrečice v lončkih,
in   dobra   izbira igrač
NPTT97