ZIVUENJE
glasilo delovne shupnosti tovarne ohntve a.lpiixa. živi
LETNIK 14
ŠTEVILKA 1
Zmi, JANUAR 1975
NOVOLETNA POSLANICA
Predsednik skupnega delavskega sveta IVAN URSIC:
Bliža se novo leto in \"si delamo obračun za leto, ki je za nami. Pretresamo, kaj je bilo dobrega in kaj bo v prihodnosti treba popraviti. Pojavljale so se organizacijske težave. Bile so razne težave v proizvodnji, ki so zmanjševale doseg proizvodnega plana, s tem pa tudi finančni in OD, ter povzročile veliko nereda. Zato moramo z Novim letom potegniti črto in paziti, da se take napake pojavljajo v čim manjši mori, oziroma se sploh ne pojavljajo.
Loto 1974 je bilo leto velikih sprememb in težkih preizkušenj. Ustanoivili smo TOZD, s čimer smo omogočili delavcem večje neposredno odločanje. Sprejeli smo vrsto pravilnikov, kateri urejajo vprašanja v TOZD, s tem tudi boljše odnose v kolektivu ter organizacijo v podjetju. To se pravi, delavci imajo več možnosti o odlo-
čanju o vseh važnejših vprašanjih v podjetju.
Tudi volitive, ki so bile decembra bodo omogočale večji vpliv delavnih ljudi v krajevni skupnosti in v občini. Tako bodo delegati za-
stopali delovne ljudi, povečalo se bo samoupravljanje v krajevni skupnosti in občini.
Vodno, ko se vrnemo po prchojoni poti, glodamo tudi naprej. Vidimo, da nas čakajo težke naloge. Ce pogledamo samo naše tržiš&, vidimo, da se pojavlja huda konkurenca, kd nas sili k zmanjševanju cene proizvoda. V marsikaterem primeru pa to že ni več mogoče.
Proizvajalci drugih držav prihajajo na tržišče s cenejšimi proizvodi ter nas lahko izpodrivajo z našega tržišča, kjer smo se že uveljavili. Zato bo v letu 1975 treba izboljšati proizvodnjo, povečati storilnost, seveda pa ob tem ne smomo pozabiti na kvaliteto, saj, kot vedno, je to naša boleča točka. Mislim, da bo ravno v tem veliko pripomogel novi pravilnik o OD, ki je v pripravi, saj bi ta moral stimulirati vsakega posameznika, da dobro opravi svoje delo, da bo za dobro delo bolje nagrajen, za slabo pa slabše.
V letu 1975 imamo zastavljene velike načrte, gradnjo skladišča v Zireh, gradnjo proizvodne hale na Colu. Vse
to pa bo zahtevalo veliko sredstev, požrtvovalnosti in truda vsega delovnega kolektiva. Zato želim vsemu kolektivu srečno in uspešno novo leto 1975!
Predsednik delavskega sveta TOZD PROIZVODNJA PETER JEREB:
Minilo je leto dni, ko smo se organizirali v dveh TOZD. Ko pogledamo in se zamislimo nazaj, kako smo v tem letu dni upravljali in gospodarili v podjetju, vidimo, da smo imeli iste in celo večje težave kakor pred reorganizacijo. Saj smo morali, poleg ostalih problemov, kot so materiali, priprava dela, proizvodnja in tako dalje, urediti vrsto samoupravnih aktov, brez katerih v današnjih časih podjetje ne more in ne sme biti. Ko človek premišljuje in analizira delo za nazaj, mu pride večkrat na misel, zakaj tako, zakaj je treba toliko delati, toliko papirja
JANEZ SEDEJ: Zimska pokrajina
шшш
■т«ш



in razprav. Treba je nanovo vnašati spremembe, ko se še nismo navadili na določen pravilnik ali statut. Spet moramo po vseh zakonskih predpisih obravnavati, spre-
J^em srečno novo leto 1975!
jemati spremembe in končno potrjevati na delavskem svetu. S tem mislim reči, da bi morali naši zakonodajalci misliti malo naprej ne samo od danes do jutri. Saj nam vsaka sprememba da ogromno dela v režiji, izgubljenega časa v proizvodnji, ko imamo za vsako stvar zbore delavcev po oddelkih in končno šc dolge seje delavskih svetov.
Se nekaj o proizvodnji. Kakor vsi vemo, smo tudi v proizvodnji imeli v preteklem letu mnogo težav, tako da uspeh podjetja ne bo tak kakršnega smo pričakovali oziroma želeli. Da ne bi ponavljal starih stvari, naj omenim samo to, da sedaj lahko primerjamo proizvodnjo izvoza za Sovjetsko zvezo lahke izdelave (salonk) in zimskih škornjev. S tem mislim na pripravo dela in materiale. Vemo, kakšne probleme smo imeli spomladi in poleti, ko smo delali omenjene salonke, slabo pripravljene v razvojnem oddelku. Pa tudi materiali so bili slabi. Vse to vpliva na kvaliteto in majhno proizvodnjo, na koncu pa na uspeh in veliko slabe volje. Ko primerjamo jesensko-zim-sko sezono, vidimo, da smo z malo boljšo pripravo in z boljšimi materiali dosegli tudi v proizvodnji mnogo boljše rezultate, saj smo napravili veliko več po količini in tudi kvaliteta je bila mnogo boljša, čeprav Se vedno ne najboljša. Preveč je še škar-ta.

(Nadaljevanje na 2. strani)
NOVOLETNA POSLANICA
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ko smo začeli delati spomladansko obutev, smo na žalost pri prvih artiklih naleteli zopet na iste težave, kakor lani, gornji deli so zopet premajhni, ne odgovarjajo kopitu, na katerega so namenjeni. Problem bo v proizvodnji, zopet bo z več truda delavcev na traku manjša in slabša proizvodnja. Občutek imam, da v našem podjetju nismo sposobni narediti nekaj res finega. Izgleda, da smo še vedno navajeni na bolj trpežne in težje izdelave, pa čeprav imamo veliko mladih strokovnjakov.
Iz tega je mogoče sklepati, da bo naš strokovni kader v bodoče še bolj in pravočasno moral reševati in odpravljati napake. Delavci v proizvodnji pa še z večjo voljo do dela in natančnostjo delati kvalitetno in količinsko, kajti le na ta način bomo v bodoče dosegli boljše uspehe.
Predsednik delavskega sveta TOZD PRODAJA MIRKO RIBIC:
Još jcdna poslovna godlna ostala je iza nas. DaU je 1974 godina bila za naš kolektiv uspješna ili ne, dali smo začrtane si zadatke na počotku godine ispimili ili ne, stvar je svih nas radnih ljudi u kolektivu da damo realnu i objoktivnu oqjonu našeg udjeJa u radu i da bu-demo i samokritični kod su-miranja rezultata rada, te da izvučemo maksimum iskustva iz svega onoga što smo tre-bali j oš uraditi i odkloniti da bi rezultati rada bili još mnogo bolj i i uspješniji.
V
TOZD Prodaja si je zacr-riti što veči promet, smanjiti tala kao glavne zadatke ostva-što više zalihe in to zalihe starih modela, te sprovesti u ?ivot i djelo začrtane pro-mjene po ustavnim amand-manima. Dali smo i koliko u tome uspjeli i>okazat če ko-načnd godiŠnji rezultati ali uvjerana sam, da su rezultati našeg rada očita, te da smo izvukli maksimum s obzirom na uvjote rada i po-težkoče koje su nas u toku čitave godine pratile.
Plan če biti ispunjen i prc-bačon, a zalihe osjetno manje ■ nego su-bile, u 1973 godim. Da ni je bilo neplaniranog, za-kašnjenja prpizvotoje, po-sebno jeseiiške ! koleikcije
promet bi ostvariLi još veči a analogno tome zalihe sma-njUi još više. Pored zakaš-njenja naših modela veliki utjecaj na sJabiju prodaju imalo je to što je veči dio naših modela kako muški tako i ženski izradjeni od do-sta nekvalitetnih materijala, tako da su cipele bile pretvr-de i što je zabrinjavajuče sa ogromno reklamacija. Da nismo naišli na iste nepredvidene poteškoče naši rezultati rada bili bi još bolj i pa prema tome i konačan uspjeh poslovanja još povoljniji.
Usporedno pračenjem kre-tanja prodaje i rješavanjem gornjih problema R. S. TOZD Prodaje radio je vrlo inteziv-no po pitanju dalj n jog usavršavanja radničko-samo-upravnih odnosa, usavršava-nje i sprovođenje u rad po novim Ustavnim amandma-nima, kakove su nam oba-veze i dužnosti kao odvojeni TOZD Prodaje, što treba u daljnjom radu poduzoti da bi ostvarili još bolje rezultate, kako uskladiti sve takuče probleme sa TOZD Proizvod-гцот i drugo.
Pored rješavanja tih općih problema odnosno obaveza koje su vrlo značajne za naš kolektiv Alpine, a u interesu zajedničkog usklađivanja naših obaveza, potreba i mo-gučnosti bez, razlike na koji se TOZD odnosilo, naš R. S. TOZD Prodaje intenzivno je radio na poboljšanju život-nog standarda radnLka u trgovini. Imajuči u vidu sva-kodnevno poskupljonje, a samim tim ugrožavanje život-nog standarda R. S. TOZD Prodaje je radio na izmjeni tarifnog pravilnika, koji stu-pa na snagu 1. 1. 1975 godine. Kod izmjene posebno se vodilo računa da se smanje razlike u primanjima, te da bude svaki radnik stimuliran odnosno nagraden prema ulo-ženom radu, što je po mojem osobnom mišlenju is-pravno i zakonski opravdano.
R. S. TOZD Prodaje več je 5. 12. 1974 godine na svojoj sjednici razmatrao i usvojio plan prodaje za 1975 godinu. Predloženi plan od 25 milijardi starih dinara vrlo je ambiciozan a istovremcno i velika i odgovorna obaveza svih zaposlenih u trgovini. Da bi plan ispuniU odnosno realizirali potrebno je da s vi zajodnički kako prodaja tako i proizvodnja na čelu sa ru-kovodstvom dajemo svoj maksimum te da proizvodnja dade svoju garancij u da če nam na vrijeme i kvalitetno izrađenu robu dostaviti u prodavaonice. Bez te garancije, bez zajedničkog dogo-vai^ja, bez j edinstvenih želja, bez medusobnog razu-mjevanja nemojmo očekivati realizaciju zacrtanog plana.
To je ujedno i moj apel kao predsjednika R. S. TOZD Prodaje svim radnim ljudima našeg kolektiva Alpine da se u 1975 godini zajedničko založimo, da damo svaki maksimum za ostvarenje našeg cilja, da naš kolektiv bude još bolj i i sn^niji, te da međuljudsld odnosi, među-sobno razumjevanje i 3ogo-varanje budu glavni nosioc rada-u našem kolektivu Alpi-•
na, jer samo tada sa рило opravdanosti možemo očekivati bolju i srotniju buduč-nost u našem kolektivu i van njega.
I na kraju u ime TOZD Prodaja od srca želim svim radnim ljudima našeg kolektiva, kao i njihovim famili-jama puno sreče, zdravlja i osobnog zadovoljstva u
NOVOJ 1975 GODINI!
Predsednik sveta DELOVNE SKUPNOSTI SLUŽB
ALOJZ ŽAKELJ:
Za nami je Jato dela in tudi leto povečanih naporov, da vse nove stvari, ki nam jih prinaša ustava, čim koristneje prenesemo v prakso. Za nami je tudi leto prvih resnejših stabilizacijskih ukrepov. Tudi v našem podjetju že čutimo posledice, ki jih prinaša današnje nemirno gospodarsko vrenje v svetu. Ostajajo pa dejstva, ki jih ne moremo in ne smemo prezreti kadar ocenjujemo naše minulo delo. Ta dejstva pa so nam lahko porok, da se bomo tudi v bodoče uspešno borili in premagovali vse težave, ki bodo še nastopale v novih poostrenih pogojih gospodarjenja.
Smo velika tovarna. Naše proizvode prodajamo po vsem svetu. To so dejstva, ki nas silijo, da se tudi pri nas resno spoprimemo z vsemi težavami, ki jih prinaša dinamični razvoj naše samoupravne družbe. Organizirali smo se v TOZD, volili smo svoje delegate v SIS, odprta so nam pota na vseh ravneh odločanja, tako v tovarni, kakor tudi v KS in občini. Od vseh nas pa je odvisno, kako bomo znali izkoristiti
ravneli dola bomo kos vsem težavam.
Ce se bomo vsi zavedali nalog, ki jih pred nas postavlja naša družba in naša delavna skupnost, nas ne sme biti strah prihodnosti tako, da bomo ob naslednjem novem letu lahko ugotovili, da so na&i skupni napori obrodili dobre sadove. Pri premagovanju vseh težav v lotu 1975 pa želim v imenu sveta delovne skupnosti skupnih služb pri našem skupnem delu celotnemu kolektivu veliko delovnih uspehov.
Direktor delovne organizacije
IZIDOR REJC, dipl. oec.:
Staro loto je za nami. Ni bilo lahko in ne moramo biti preveč zadovoljni z njim. Na dosti vloženega dela smo pri-

čakovali več in boljši rezultat. Ni pa spet bilo loto brez vidnih uspehov. V samoupravnih odnosih smo napravili velike spremembe, delegatski način družbenega dela je zaživel. Dobili smo dolgo vrsto dokumentov notranje
zakonodaje in — statute, pravilnike, poslovnike. V končni fazi je pravilnik o delitvi sredstev za OD. Izvršili smo registracijo DO po novi Ustavi. V tehnologiji smučarskega čevlja smo napravili odločilni korak. Osvojili smo proizvodnjo plastike. Na računalnik smo spravili vse trgovine.
Prispevali smo svoj delež k politiki povezovanja: smo v Združenju obutvene industrije in v prvih dneh decembra je bil prvi zbor delegatov z volitvami samoupravnih organov in potrditvijo programa dela združenja.
Napravili smo že velike načrte za leto 1975. Enotni smo, da bomo morali napraviti več in bolje. Edino po tej poti nam bo optimizem upravičen. Stalno moramo zmanjševati režijo in stroške. Odločili smo se, da velja poglavitni poudarek borbi za konkurenčnost in boljšemu rezultatu, ki ga moramo doseči na vseh področjih dela.
Družbeni načrt razvoja nas še posebno obvezuje, za posluh do vseh kvalitetnih sprememb, ki smo jih že deležni po novi Ustavi. Nov4) 1975. leto, je lato, ko bomo morali dokazati svojo pravo vrednost. Ta vrednost pa bo v kvantiteti in kvaliteti. Zato nam bodi vsak dan pomemben, vsak delovni čas dobro izkoriščen, vsak na svojem delovnem mestu odgovoren In prizadeven. Ko se bomo tako videvali In srečevali vsak dan, bo zagotovo v na-š.ih mislih prepričanje, da smo na pravi poti in da izpolnjujemo svojo dolžnost do družbe delovne organizacije in sobe.
Želim vsem skupaj zdravja, uspehov In osebne sreče v novem lotu 1975!
Sindikat razširja svojo dejavnost
monžosti, ki jih omogoča nova ustava. Mislim, da smo v novem samoupravnem organiziranju šele na začetku. Tudi v naši tovarni čutimo, Ца so nekateri proti hitrejšemu uveljavljanju novih ustavnih določil. Vse to pa se odraža tudi pri poslovnih uspehih našega podjetja. Mislim pa, da ne glede na vse težave, ki nas še čakajo) moramo ostati optimisti. Z vso resnostjo se "moramo posvetiti tako samemu delu v proizvodnji,. kakor tudi poslovanju podjetja kot celote. Le s skupnimi močmi dn s povečano odgovornostjo na., vseh
Približujemo se novemu letu in spet je bila v razpravi nova sindikalna lista ki naj bi nekako poenotila življenjske razmere slovenskih delavcev.
Lahko ugota\ijamo, da kljub kratkemu roku, saj je bila sindikalna lista pri nas v razpravi le nekaj dni, pripomb članov kolektiva ni manjkalo. Preko 200 delegatov je tako ali drugače izrazilo svoje mnenje.
Največ razprav je bilo okrog % za minulo delo in stalnost. Kaže, da so v večini ostalih podjetij v Sloveniji imdi to do sedaj slabše urejeno, posebno za starejše delavce. Večina delavcev, ki so dali pripombe, je zahtevalo, da pri nas ostanemo pri takih merilih, ki ne bodo nikogar prizadeli.
Izvršni odbor sindikalne organizacije, ki je zaključeval razpravo, je sklonil, da originalni predlog delavcev pošlje preko ObSS na republiške organe Zveze sindikatov.
Vprašanje je seveda, če bo predlog lahko upoštevan, kajti, kakor smo že omenili, drugje so imeli prav pri tem nižji "/o ali pa ga sploh ni bilo.. ,
Po mnenju vodstva sindikalne organizacije v Alpini je sindikalna lista sicer zelo v redu in bo mnogo pripomogla k dejanskemu urejevanju nekaterih življenjskih vprašanj slovenskih delavcev.
Pred našo sindikalno organizacijo se postavljajo še nove in nove naloge.
Pravkar pripravljamo občne zbore sindikalnih organizacij, ki jih bomo iz\'cdU že po novi organizaciji.
Predvidevamo najmanj 3 sindikalne organizacije, ki bi se na ravni podjetja povezovale z delegati v konferenco.
V ta namen je 10 osnoval 3 skupine. Prva bo pripravljala osnovne načrte o tem kako bomo v prihodnje organizirani, druga bo pripravila teze za prihodnji program dela, tretja pa bo občne zbore pripravila po kadrovski plati.
Prosimo vse, da pomagate tem skupinam s predlogi, saj bo izredno pomembno, če se bomo organizirali dobro in delali res to in tako, kot jo v' interesu' veČine delavcev.
Sindikalna organizacija .	Alplqa
Franc leskošek - Luko v Alpini
Delegati o delegatskem sistemu
25. novembra 1974 nas je obiskal tovariš Leskošek-Luka član sveta Federacije, član CK ZKS in častni predsednik Zveze zdruienj borcev NOV.
Z velikim zanimanjem si je ogledal proizvodnjo obutve.
temeljitost v odnosih. Industrija ostaja nosilec materialne baze naše driiibe in kot taka se mora odločno spoprijeti z nalogami, ki jih druiba nalaga. Povedal je, da moramo posebno skrb posve-

z zanimanjem si je tov. LESKOSEK ogledal proizvodnje prostore In se z delavci veliko pogovarjal...
plastike in se pogovarjal o načrtih in rezultatih uaSega dela. Tovariš Leskošek ima posebne zasluge za izgradnjo ALPINE in začetek industrije v Zireh. Kot prvi povojni minister za industrijo in rudarstvo je odločilno vplival na tedanji razvoj industrije v Sloveniji in direktno tudi
... in bil presenečen nad našim razvojem
v Zireh. Bil je tudi na otvoritvi naše tovarne in jo predal namenu.
Po tolikih letih je bil prijetno presenečen nad naJSim razvojem in dejavnostmi, ki jih razvijamo. V daljšem razgovoru je povedal iz svojih bogatih izkušenj veliko zanimivosti, ki so dober in koristen napotek za nadaljnji razvoj. Zanimila ga je naša notranja samoupravna organizacija. Poudaril je predvsem
V novi ustavni ureditvi zlasti s pomočjo delegatskega sistema in z uresničevanjem delegatskih razmerij delovni ljudje dobivajo ustavno — pravno in dejansko možnost, da demokratično, neposredno in enakopravno odločajo o vseh družbenih vprašanjih — od neposrednega okolja v katerem delajo in živijo, do zadev, ki so v pristojnosti federacije. Delovanje delegatskega sistema in uresničevanje delegatskih razmerij pa bo močno odvisno tudi od usposobljenosti posameznega delegata in celotne delegacije za opravljanje njihovih nalog, pravic in dolžnosti. Le resnično usposobljen delegat bo lahko uspešen pri odločanju v naših skupščinah.
Iz gornjih razlogov so sc Občinska konferenca SZDL Skofja Loka, Občinski sindikalni svet Skofja Loka in Delavska univerza Skofja Loka odločili, da delegate usposabljajo s seminarji. Za delegate s področja Zirov je bil seminar organiziran 14. decembra 1974.
Dva delegata pa sta o dosedanjem delu delegacij in delegatov povedala naslednje:
titi mladini, njihovi pravi vzgoji in se zavedati, da nas ne .■ime nobena stvar uspavati.
Pohvalil je delovno vzdušje. Rekel je, da je prav presenečen nad tem, kako so člani delovne skupnosti vestno delali, ko je šel skozi obrate. Potrdil je pravilnost
naše samoupravne poti in dejal, da je treba tako naprej, pa da moramo seje skrbno pripravljati in skrbeti, da bo delovni čas res dobro izkoriščen.
Ob koncu je zaielel vsem članom delovne skupnosti mnogo uspehov in čimhitrejši napredek. Mi pa smo se mu zahvalili za obisk, zaieleli zdravja, in obljubil je, da se kmalu še kaj oglasi pri nas.
I.R.
Stanko MRLAK — delegat iz TOZD Proizvodnja:
»Letos aprila smo tudi v naši temeljni organizaciji zdruienega dela izvolili delegacijo za občinski zbor zdruienega dela. Delegacija TOZD proizvodnja šteje 34 delegatov. Sestaja se enkrat mesečno. Na sestankih obravnavamo gradivo, ki je pripravljeno za sejo občinske skupščine. Zavzemamo določena stališča do moinih vprašanj, katera zanimajo delavce. Določimo tudi delegate, ki naj bi zastopali stališče ima pravico poslati na vsako delegacije na seji občinske skupščine. Naša delegacija sejo občinske skupščine 3 delegate. Naj navedem nekaj misli, za katere je delegat za svoje delo odgovoren svoji samoupravni organizaciji dela. Delegati imajo doli-nosti in pravice določene z ustavo, zakonom in statutom. V skupščini lahko predlagajo osnutke odlokov, priporočil, odredb, navodil, odločbe in drugo. Sklepajo o vseh zadevah, za katere je pristojna občinska skupščina. Moinosti za dobro delo delegatskega sistema je veliko, samo izkoristiti jih bomo morali. Sama zamisel sistema je po mojem mnenju dobra. Priznati pa moramo, da smo šele na začetku dela, da se še vsi učimo. V bodoče se bomo morali bolj povezati z drulbeno-političnimi organizacijami. Do sedaj ni bilo nobenih pravih stikov. Smatram pa, da je prav Socialistična zveza, kot najširša drulbenopolitična organizacija dolina usmerjati delo delegacij. Teiave so tudi v tem, da teiko skličem sejo delegacije, da bi bila udeleiba pol-noštevilna, ker ljudje delajo v dveh izmenah. Prosim vodje proizvodnih oddelkov, da omogočijo delegatom ude-leibo na sejah. Obenem pa opozarjam tiste delegate, ki bi se seje lahko udeleiili, pa se je ne, da se zavedajo odgovornosti do vseh članov
TOZD proizvodnja. Uspeh dela delegacije je zagotovljen le s sodelovanjem vseh delegatov.«
Marijan BOGATAJ — delegat iz DSSS:
»O delu delegacij in uvajanju delegatskega sistema je bilo ie precej napisano, zato ne bom povedal nič novega.
Občinska skupščina se sestaja enkrat mesečno, gradivo — obrazloiitev posameznih točk dnevnega reda dobimo pravočasno. Predsedniki delegacije so dolini to gradivo, ki ga ni malo, prebrati in se pripraviti za sestanek delegatov, zdruienih v posamezne
konference. Ravno pri tem pa nastaja problem, ker bi moral predsednik delegacije poznati vso problematiko z vseh področij, katere se obravnavajo na sejah skupščine. To pa je delo posameznih sliiib ali delavcev, ne pa nas amaterjev. Tako nekatere točke obravnavamo zgolj informativno, katere pa zadevajo kraj pa bolj temeljito. Na sestanku delegatov sestavljamo tudi delegatska vprašanja in seveda določamo člana oziroma delegata konference, ki se bo udeleiil seje občinske skupščine.
V zvezi z obravnavo gradiva ali problematiko določenega problema v krajevnem merilu pa imam naslednjo pripombo. Menim, da bi se vprašanja, katera se nanašajo na našo krajevno skupnost, morala obravnavati skupno in ne razcepljeno po delegacijah. Na ta način bi vsi delegati kraja na seji občinske skupščine zastopali enako oziroma določeno stališče. Naslednji problem pa je tudi v tem, da gre na sejo zmeraj drugi delegat, tako da v konferencah z večjim številom delegatov pride na vrsto vsak delegat šele v enem letu in pol. Delegat, ki pa bo v celotni štiriletni mandatni dobi samo trikrat na seji občinske skupščine, pa vemo, da ne bo preveč uspešen.
Udeleiba delegatov na sestankih je različna, vendar pa je v naši konferenci precej upravičeno odsotnih delegatov. Obveščenost delegatov je zadovoljiva in pravočasna, vendar pa je novi sistem predrag, tako v občinskem, kakor v krajevnem merilu.«
Samoupravna kronika
od 15. novembra do 15. decembra 1974
21. 11. Delavski svet TOZD Proizvodnja
Odobreno izredno izplačilo osebnih dohodkov in sicer vsakemu članu kolektiva 1.20000 (za nepreJcinjuno 10-mesočno zaposlitev v letu 1974).
Sklonjeno, da v soboito 23. 11. 1974, ki je po delovnem koledarju prosta proizvodni oddelki in DSSS rodno delajo in s tem nadomestijo dedovni dan ponedeljek 30. 12. 1974.
Odobrena nabava prezračevalnih naprav za oddoleJc plastike.
Odobrena potrebna sredstva za gradnjo hale v Zireh in na Colu.
5.12. Delavski svet TOZD Proizvodnja
Potrjen predlog odbora za osebno odgovornost, da se Vinku Albrehtu izreče zaradi težje kršitve delovne obveznosti ukrep prenehanja last-
nosti delavca v združenem delu s pogojem, da se ta ukrop ne bo izvršil, če delavec v onem letu ne stori nove krSitve obveznosti.
Sprejet predlog komisije za pripravo pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke, da se izvrši izravnava norm med oddelki in tudi med posameznimi fazami in naj komisija pripravlja pravilnik v tej smeri.
Sprojot sklop, da se članom kolektiva, ki so vložili vlogo za odobritev posojila po II. natečaju zbora vlaga-teOjov za območje občine Skofja Loka dovoljuje, da sodelujejo na tem natečaju.
2.11. Odbor za osebno odgovornost
Opravljena javna obravnava zaradi ugotovitve domnevne kršitve delovne obveznosti zoper Vinka Albrehta zaradi prinašanja alkohola v podjetje, vinjenosti na delovnem mostu ter povzročitve večje materialne škode. Sprejet predlog ukrepa zaradi gornje kršitve.
Vsega kar prodajamo, ne moremo delati sami
Iz prodajne službe
Za dopolnitev asortimana v maloprodajni mreži smo pri-morani dokupiti od drugih dobaviteljev skoraj polovico obutve. Sami izdelujemo za potrebe našega tržišča le tretjino potrebnih artiklov. To pomeni po količini približno polovico potreb, po vrednosti pa nad polovico. Cilj širjenja maloprodajne mreže je da bi bila naša maloprodajna mreža sposobna prodati toliJco obutve, da bi v kritičnih primerih lahko vsrkala in prodala vso pri nas izdelano obutev in še nekaj dokupa. Mislim, da je taka politika prodaje pravilna in nam dzye jamstvo za uspešino poslovanje tudi v slabših časih. V sedanjem času, ko veliko izvažamo, se nam ne splača širiti že tako širokega asortimana proizvodnje. Ce pa bi hoteli zadovoljiti potrebam našega tržišča z nagimi proizvodi, bi morali proizvodni program korenito spremeniti in bi bili naši proizvodi zelo dragi. V prevelikem strahu za prihodnost veidno nastaja problem v odnosu med prodajo domače Alpina obutve in dokupom. Res je, da smo imedi v lanskem letu veliko zalog domače obutve, a smo kljub temu morali dokupiti tisto obutev, katere pri nas ne proizvajamo. Tako politiko prodaje bomo vodili tudi še v naprej. Pri naročilih dokupa se vedno zavedamo, da ima prednost naša proizvod-
nja in da je bila zaradi tega ustanovljena maloprodajna mreža.
Postavlja se vprašanje, zakaj pri dokupu tudi uvažamo obutev, še celo preko posrednikov. Po sklopu delavskega sveta TOZD Prodaja uvažamo samo tiste vrste obutve, katere niso konkurenca naši proizvodnji in jih ne dobimo na domačem tržišču. Lotos smo uvozili manjšo količino mokasink od firme Joko Italija preko Derme Zagreb. S tem uvozom smo porajali reklamacijo prejšnjega leta. Uvozili smo tudi copate od Donda Trst, ker takih vrst obutve primanjkuje na našem tržišču. Moram povedati, da smo vso obutev, katero smo uvozili v zadnjem času, tudi takoj prodali. Da pa uvažamo preko posrednikov, je več vzrokov: V preteklosti, ko smo uvažali sami, je,bilo vedno veliko pripomb zaradi vezave sredstev in tudi na carini se je vedno zatikalo. Sedaj, ko uvažamo preko posrednikov nimamo nobenih težav. Provizija znaša od 2 do 3 %, če bi najeli kredit bi plačali zanj 12 % obresti. Gledano s stališča celotnega poslovanja podjetja, je tudi ta poslovna odločitev v skladu z uspešnostjo poslovanja, saj s tem omogočimo našim potrošnikom izbiro več vrst obutve in pri tem tudi zaslužimo.
Ivan CAPUDER
\1 še zaključena prodajna sezona za prodajo kolekcije jesen-zima 1974/75 v prodajni in tehnični službi, že so v teku priprave kolekcije jesen-zima 1975/76. Čimprej je treba izdelati vzorce za kolekcijo in naročiti obutev, da bi le to lahko pravočasno proizvedli in jo ponudili potrošnikom že pred začetkom nove prodajne sezone.
Končno težko pričakovano kvalifikocija
Prod nedavnim nas je dobra četrtina delavk na Colu uspešno opravila izpdte in postale smo kvalificirane preši-vaike. Sicer je na nek način razumljivo, da se je vse skupaj tako zavleklo. Imeli smo težave z učnimi prostori, pa oddaljenost predavateljev, delo na dveh izmenah itd.
S teoretičnim poukom smo pričeli že spomladi 1972, nadaljevali pa v dolgih in kratkih presledkih vse do 9. novembra 1974. Ta dan smo imeli končne izpite. Veliko prostih sobot in nedeljskih dopoldnevov je bilo treba prebiti v šolskih klopeh. Doživele smo vse tisto, kar se doživlja v šoli: trema pred spraševanjem, navdušenje spoznati nekaj novega, včasih naveličanost in dolgočasno zehanje. Sicer pa je bila učna snov zanimiva. Predvsem nas je zanimala tehnologija izdelave in spoznavanje materialov. S to šolo smo si pridobile predvsem teoretično znanje, ker praktično znanje smo si večinoma pridobivale že od samega začetka obstoja obrata. Sedaj pa bomo teoretično znanje skušale čimbolj smotrno povezati s prakso ter na ta način zbolišati kakovost, kot tudi količino svojih izdelkov. Naša žal j a je bila dokazati, da smo tudi delavke na Colu sposobne narediti izdelek kvalitetno in samostojno.
Res je bila dolga pot, prodno smo postale kvaliKoiranc piešiivalke, vendar nam ni žal truda, ki smo ga v to vložile. Upamo, da bo znanje, ki smo si ga pridobile koristno, tako nam osebno, kot celotni delovni organizaciji. Zavedamo se da mora biti naše delo predvsem kvalitetnejše, izdelki pa lepši in boljši. Velik delež k temu bi pripomo^ novi delovm prostori, ki so sedaj za toliko ljudi sigurno več kot neprimerni. Prav tako nimamo urejenih ostalih pomožnih prostorov, sanitarij, pisarne za svoj obračun, topile malice itd.
Naj na koncu še izrazim željo nas vseh, ki ni samo želja, pač pa potreba — velika potreba. Želimo si novih delovnih prostorov. Prostorov, kjer bo naše delo potekalo hitreje in še bolj uspešno.	ANICA TRKMAN
V tem sestavku se bom omejil le na naročanje obutve za našo maloprodajno mrežo. Vsi dobro vemo, kako pomembno je, da naročimo pravilne količine obutve. Ce bomo za prihodnjo prodajno sezono naročili premajhne količine obutve, to pomeni, da ne bomo izkoristili vseh možnosti na tržišču. Zaradi slabe poslovne odločitve bo nastal oportunitetni strošek (strošek izgubljene priložnosti). Ce pa bomo za prihodnjo prodajno sezono naročili prevelike količine" obutve, nam bo bremenila obratna sredstva. Kakšno coklo v poslovanju pomenijo previsoke zaloge, pa dobro vemo, saj smo se s tem problemom v preteklosti v Alpini že večkrat srečevali.
Iz navedenega vidimo, da je pri naročanju obutve za našo maloprodajno mrežo količina zelo pomembna. To pa pomeni, da je treba odločitvam o količinah obutve posvetiti vso pozornost in uporabiti vse razpoložljive informacije.
Doslej so obutev za našo maloprodajno mrežo naročali poslovodje prodajaln v glavnem na osnovi tistih informacij, kolikor so jih lahko sami zbrali. Z uvedbo elektronske obdelave podatkov pa smo dobili možnost dobiti take informacije, ki nam po »peš obdelavi« niso dosegljive v tako kratkem času kot imamo na razpolago od zaključka ene prodajne sezone, do naročanja obutve za naslednjo prodajno sezono.
Gre za »Sistem napovedi prodaje«. Bistvo tega sistema je v naslednjem:
1. V prvi fazi zberemo podatke o prodaji posameznih skupin obutve v preteklih sezonah v naši maloprodajni mreži in podatke o zalogah posameznih skupin obutve v naši maloprodajni mreži ob koncu zadnje prodajne sezone. Ti podatki so osnova za izračun napovedi prodaje po skupinah obutve za maloprodajno mrežo kot celoto. Pri tej napovedi prodaje poleg podatkov o pretekli prodaji in zalogah, upoštevamo še:
a)	vpliv dobavnih rokov na prodajo obutve v prejšnji sezoni,
b)	vpliv proizvedenih količin obutve na prodajo v prejšnji sezoni,
c)	vpliv načina preskrbe prodajaln na prodajo v prejšnji sezoni,
č) vpliv predvidenih sprememb cen na prodajo v primerjavi s cenami konkurence,
d)	vpliv kvalitete naših izdelkov na prodajo v primerjavi s kvaliteto izdelkov konkurence.
e)	vpliv ustreznosti naših modelov na prodajo,
f)	vpliv povečanja števila prodajaln na prodajo v prihodnji sezoni, ipd.
Na osnovi podatkov o prodaji v preteklih sezonah in o zalogah ob koncu zadnje sezone in s kvantitativnim upoštevanjem vseh faktorjev od (a do f) izračunamo napoved prodaje za posamezne skupine obutve za maloprodajno mrežo kot celoto.
2.	V drugi fazi se na osnovi štveila in ustreznosti naših modelov v posamezni skupini obutve odločimo, koliko od napovedane količine za skupino bomo naročili naše (Alpina) obutve in koliko obutve bomo naročili od tujih dobaviteljev.
3.	V tretji fazi izračunamo napoved prodaje po skupinah obutve za vsako posamezno prodajalno. Upoštevamo pa prodajo posamezne skupine obutve v prodjalni v preteklih sezonah, zaloge posamezne skupine obutve v prodajalni ob zaključku zadnje sezone in vse faktorje, ki smo jih navedli v prejšnji točki.
Napoved prodaje po skupinah obutve bo na konferenci dobil vsak poslovodja za svojo prodajalno. V okviru napovedi za skupino obutve bo potem naročal posamezne artikle. To bo vsekakor tudi za poslovodje nova Informacija, ki bo lahko pomagala, da bodo naročila bolj pravilna.
Pomembno je, da posamezne faktorje pri napovedi prodaje tudi pravilno upoštevamo. Celoten izračun za MPM kot celoto in za vse prodajalne bo opravil računski center.
Vsekakor lahko trdim, da bomo na tak način pri naročanju obutve upoštevali več faktorjev, ki vplivajo na prodajo, kot pa smo jih upoštevali doslej. To pa pomeni, da od tega sistema naročanja lahko pričakujemo bolj pravilne rezultate. Nevarnost za pojav velikih posezonskih zalog obutve se s tem znatno zmanjša.
Računamo torej, da nani bo izdelani sistem napovedi prodaje hkrati z elektronsko obdelavo podatkov omogočil naročati bolj pravilne količine obutve.
S tem smo se pri reševanju tega problema že približali konceptu sodobne obdelave informacij s pomočjo računalnika. Cilj mora biti namreč ta, da organiziramo tak pritok in obdelavo informacij in da dobimo take podatke, da s pomočjo le-teh lahko izboljšamo ključne poslovne odločitve.
Tomaž Košir, dipl. oec.
Iz obrata na Colu — v letošnjem letu si Je 20 delavk pridobilo kvalifikacijo
Kadrovske novice
Koledarsko smo tik pred zaključkom leta. Navedla bom nekaj podatkov, ki so za nas vse zanimivi. Čeprav razpolagam s podatki le za 11 mesecev, podatki za december še niso zaključeni, moram poudariti, da je bila fluktuacija v letošnjem letu manjša kot v preteklem letu.
V letu 1973 smo sprejeli 144 delavcev, odšlo pa jih je 123. Število zaposlenih se je povečalo samo za 21 delavcev. V 11 mesecih letošnjega leta smo zaposlili 123 delavcev, z delom je prenehalo 67 delavcev. Število zaposlenih pa se je povečalo za 56 delavcev.
Število zaposlenih je v začetku leta bilo naslednje:
Skupaj
2iri
Gor. vas
Col
Prod. mreža
1523
1015
194
79
235
Po stanju 30.11.1974 pa je število zaposlenih naslednje;
Skupaj
2iri
Gor. vas
Col
Prod. mreža
1579
1050
188
80
261
Skupno povečanje števila zaposlenih, kot sem že omenila je 56 delavcev, razdeljeno po obratih pa je stanje naslednje: 2iri + 35, Gorenja vas — 6, Col + 1 in prodajna mreža + 26.
Ce podatke analiziramo po mesecih, so naslednji:
Sprejeti delavci po mesecih in obratih:
Mesec	Skupaj	Ziri	Gor. vas	Col	rroa. mreža
Januar	12	8	1	—	3
Februar	1	—	—	—	1
Marec	4	1	—	—	3
April	10	5	—	1	4
Maj	6	2	—	—	4
Junij	11	9	—	—	2
Julij	19	8	—	3	8
Avgust	25	13	4	—	8
September	15	8	1	2	4
Oktober	8	4	—	—	4
November	• 12	5	—	1	6
SKUPAJ	123	62	6	6	47
Kvalifikacijska struktura sprejetih delavcev je naslednja:
Kvalifikacijska struktura sprejetih delavcev je naslednja:
	Skupaj	Ziri	Gor. vas	Col	Prod. mreža
Visoka strok, izobrazba					
Višja strok, izobrazba	2	2			_
Srednja strok, izobrazba	8	5		1	2
Nižja strok, izobrazba					
Visokokvalificirani Kvalificirani	3 69	26	3	3	3 37
Polkvalificirani	—	—	—	—	—
Nekvalificirani	39	29	3	2	5
Odjavljeni delavci po mesecih in obratih:
Odjavljeni delavci po mesecih in obratih:
Marjanu Mačku v spomin

Vse prehitro se redčijo vrste naših upokojencev.
Komaj smo se poslovili od Franca Guzelja, že Je neizprosna smrt spet posegla v njihove vrste.
Poslavljamo se od Marjana Mačka, rojenega v Zlreh 28. aprila 1913. V podjetju se Je zaposlil v marcu 1948 kot prikroje-valec. V začetku 1958. 1. Je bil premeščen v skladišče zgornjega usnja kot pre-vzemalec In kontrolor gornjega usnja. Kmalu nato Je bil premeščen v nabavno službo, kjer Je opravljal delo nabavnega referenta skoraj 2 leti. Ob koncu 1959. leta Je zopet prevzel dolžnosti kontrolorja v prlkrojevalnlcl gornjih delov obutve. Nato Je bil v letu 1967 premeščen na delovno mesto kontro-
lorja končnih Izdelkov v montaži lahke obutve. S tega delovnega mesta je aprila 1969 odšel v pokoj.
Marjan Je bil strokovno razgledan človek. Poleg Izpita za kvalificiranega delavca je pred vojno opravil več knjigovodskih tečajev in mojstrski Izpit. Vse to mu Je dajalo sposobnost prevzemati dela na različnih delovnih mestih.
Poleg dolžnosti v podjetju je bil vnet In agUen član žlrovskega gasilskega društva.
V zasebnem življenju pa smo Marjana poznali kot vedrega In veselega človeka. N1 ga več med nami, ostal pa nam bo v trajnem spominu.
Mesec	Skupaj	Ziri	Gor. vas	Col	Prod. mreža
Januar	7	2	1	—	4
Februar	4	1	2	—	1
Marec	2	—	1	1	—
April	6	2	—	—	4
Maj	5	3	1	—	1
Junij	5	3	1	1	—
Julij	9	2	2	2	3
Avgust	8	4	1	1	2
September	8	5	1	1	1
Oktober	4	2	—	—	2
November	9	4	2	—	3
SKUPAJ	67	28	12	6	21
TOZD PROIZVODNJA	1069
TOZD PRODAJA	297
SKUPNE SLUŽBE	186
Porodniški dopust in sl(ra|šani delovni čas po novih predpisih
v 48., 49. in 50. členu ZAKONA O MEDSEBOJNIH RAZMERJIH DELAVCEV V ZDRU2ENEM DELU IN O DELOVNIH RAZMERIJ MED DELAVCI IN ZASEBNIMI DELODAJALCI sta obravnavana porodniški dopust in
skrajšani delovni čas mater:
48. člen
(1) Po preteku nepretrganega porodniškega dopusta v trajanju najmanj 105 dni ima delavka, če to zahteva, pravico:
1. nadaljevati izrabo po-
Kvalifikacijska struktura odjavi j enih delavcev:
	Skupaj	Ziri	Gor. vas	Col	Prod. mreža
Visoka strok, izobrazba					
Višja strok, izobrazba	1	1			_
Srednja strok, izobrazba	5	4		_	1
Nižja strok, izobrazba	1	1		_	
Visokokvalificirani Kvalificirani	6 25	9	3	1	6 12
Polkvalificirani Nekvalificirani	2 27	2 11	9	5	2
SKUPAJ	67	28	12	6	21
Vzroki prenehanja dela:					
	Skupaj	Ziri	Gor. vas	Col	Prod. mreža
Kvalifikacijska struktura odjavi j enih delavcev:
Z rednim odpoved.					
rokom	27	11	7	3	6
Brez odpoved.					
roka	15	8	3	3	1
JLA	6	3	—	—	3
Po odločbi					
za določen čas	7	—	—	—	7
Upokojeni	10	5	2	—	3
Po zakonu	1	—	—	—	1
Zaradi smrti	1	1	—	—	—
SKUPAJ	67	28	12	6	21
Ob zaključku naj vam posredujem še stanje zaposlenih po naslednji delitvi:
TOZD PROIZVODNJA	1069
TOZD PRODAJA	297
SKUPNE SLUŽBE	186
F. A.
rodniškega dopu&ta še 141 dni ali
2. delati štiri ure na dan do dvanajstega meseca otrokove starosta.
(2)	Podaljšan dopust po prvem odstavku toga člena v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih ima lahko namesto matere oče otroka, če otroka neguje in če sta se roditelja tako sporazumela.
(3)	V primeru smrti matere pridobi pravico do preostalega dopusta po prvem odstavku oče otroka oziroma tisti, ki otroka neguje.
(4)	Delavka, ki izrabi porodniški dopust po 1. točki prvega odstavka, ima pravico do nadomestila osebnega dohodka po posebnih predpisih.
49.	člen
(1)	Delavka, ki dela štiri ure na dan do dvanajstega meseca otroke starosti, ima v temeljni organizaciji pravico do udeležbe pri delitvi sredstev za osebne dohodke za štiri ure na dan, za delovni čas nad štiri ure na dan pa pravico do nadomestila osebnega dohodka po posebnih predpisih.
(2)	Delavka, ki dela štiri ure na dan od dvanajstih mesecev do treh let otrokove starosti, ima pravico do udeležbe piri delitvi sredstev za osebne dohodke po dejanskem delu.
50.	člen
Ce se otrok rodi mrtev ali če umre pred potokom porodniškega dopusta, ima delavka pravico ostati na dopustu še toliko časa, kolikor ji je po zdravniškem izvidu potrebno, da se opomore od poroda in duševnega stanja zaradi izgube otroka, vsekakor pa najmanj še 42 dni.
Ti predpisi bodo začeli veljati s 1. januarjem 1975. Ko bomo prejeli natančnejša p<> jasnila, kako jih izvajati, vam jih bomo sporočili v našem glasilu. Jelica Diklić
Kronološki pregled važnejših dogodkov v letu 1974
v poslovanju Alpine
16.	1. Na zborih delovnih ljudi potrjen SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU TOZD V DELOVNO ORGANIZACIJO
17.	1. Volitve delegatov v SKUPNI DELAVSKI SVET, DELAVSKI SVET TOZD PROIZVODNJA, DELAVSKI SVET TOZD PRODAJA, SVET DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB, In v ODBOR DELAVSKE KONTROLE
19.	I. Konstituirani novoizvoljeni organi samoupravljanja
27. 2. Potrjen zaključni račun za leto 1973
27. 2. Izvoljen izvršilni odbor SDS
27.	2. Za direktorja delovne organizacije ALPINA imenovan IZIDOR REJC, dipl. oec.
4. 3. Ponovno odprta adaptirana in na novo opremljena prodajalna obutve ALPINA v Beogradu, ulica Maršala Tita 36
28.	3. Izvoljene delegacije za zbor združenega dela Skupščine občine Skofja Lo-
34 članska iz TOZD PROIZVODNJA
5	članska iz TOZD PRODAJA
6	članska iz DSSS
3. 4. Izdelana najmanjša dnevna količina parov v letu 1974: 2.930 parov obutve
10.	4. Ponovno odprta adaptirana prodajalna obutve ALPINA v 2ireh
15. 4. Sprejet pravilnik o delovnih mestih, na katerih se opravlja zunanje trgovinski promet
26. 4. Podeljena spominska darila članom delovne skupnosti, ki so v letošnjem letu dosegli 20 let delovne dobe v ALPINI
29.	4. Ponovno potrjena registracija za opravljanje zunanjetrgovinskega prometa
13. 5. je stekel novi montažni trak v oddelku 525 (športna obutev)
20.	5. Uvedeno kompletlra-nje smučarskih čevljev v montažnem oddelku po tehnološkem zaporedju delovnih operacij
20.	5. Za vodjo TOZD PRa IZVODNJA imenovan ANTON KLEMENCIC
21.	5. Za v. d. vodje TOZD PRODAJA imenovan IVAN CAPUDER
15. 6. 23 naših delavcev diplomiralo na Srednji tehnični čevljarski šoli Kranj — oddelku za odrasle 2irl
29. 6. Je opravilo 30 delavcev Iz obrata 2irl izpit za kvalificirane čevljarske delavce. Od tega 3 delavci za sekalce gornjih delov, 27 delavk za šivaike gorenjih delov
11.	7. Podpisan samoupravni sporazum o ustanovitvi poslovne Interesne skupnosti ZDRUŽENE OBUTVENE INDUSTRIJE
15. 7. V montažnem oddelku 527 (lahka) v celoti uveden nov način cvikanja na sodobnih strojih firme USM 15. 7. Pri skupini tanjšanja v obratu Gorenja vas uvedeno zapisovanje opravljenega dela v minutah na dnevni obračun dela
15. 7. Osebni dohodki prvič izplačani preko hralnilnlh knjižic pri Ljubljanski banki — poslo\mcm mestu Ziri
15. 7. Ponovno odprta preurejena prodajalna obutve v Zagrebu, Illca 74
8.	8. Prevzete vse prodajalne na strojno obdelavo na računalniku
23. 8. Odprta nova sodobna prodajalna obutve ALPINA v Murski Soboti
9.	9. Na skupni seji organov samoupravljanja sprejet:
PRAVILNIK O UCENCIH V GOSPODARSTVU
PRAVILNIK O PRIPRAVNIŠTVU
PRAVILNIK O UPORABI SREDSTEV SKUPNE PORABE
PRAVILNIK O UPORABI SREDSTEV ZA REPREZENTANCO
PRAVILNIK O SAMOUPRAVNI DELAVSKI KONTROLI
PRAVILNIK O LJUDSKI OBRAMBI
PRAVILNIK O ORGANIZACIJI IN NAČINU VODENJA KNJIGOVODSTVA
PRAVILNIK O UREJANJU IN IZDAJANJU GLASILA DELOVNE SKUPNOSTI
PRAVILNIK O UREJANJU IZDAJATELJSKIH RAZMERIJ MED ORGANIZACIJO ZDRUŽENEGA DELA »ALPI-N0« IN ČASOPISOM »DELO ŽIVLJENJE.
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJNI VSEBINSKI ZASNOVI GLASILA DELOVNE SKUPNOSTI »ALPINA«
SAMOUPRAVNI SPORA ZUM O OBVEZNOSTIH DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU
8. 10. Prometna nesreča našega tovornjaka pri Babini gredi, v kateri se je huje poškodoval naš nabavni refent Tone KOLENC
11.	10. Izdelana največja dnevna količina parov v letu 1974: 5390 parov
4. 11. V šivalnici lahke obutve v celoti uveden nov način obračuna opravljenega dela z zapisovanjem minut na dnevni obračun dela
8.	11. Na zborih delovnih ljudi potrjen STATUT TOZD PROIZVODNJA OBUTVE, STATU TOZD PRODAJE OBUTVE In STATUT DELOVNE ORGANIZCAIJE ALPINA
9.	11. 20 delavk v obratu Col opravilo izpite za kvalificirane šivalkc gornjih delov
12.	11. Obravnavan predlog družbenega plana razvoja občine Skofja Loka za obdobje 1975 — 1980
12. 11. Sprejeti pravilniki; O GIBANJU TUJCEV O POVRAČILU POTNIH IN DRUGIH STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM
O DELU DELEGACIJE NA SO ŠKOFJA LOKA
O PISARNIŠKEM POSLOVANJU
O ZAPOSLOVANJU IN RAZPOREDITVI DELOVNIH INVALIDOV
O SOCIALNI POMOČI V DELOVNI ORGANIZACIJI
20. 11. smo pričeli izdelovati prvo polskusno serijo smučarskih čevljev z brizganim PU notranjim čevljem
20. 11. V obratu COL uvedli obračunavanje OD v samem obratu
25. 11. Alpino je obiskal tovariš Luka Leskošek
27. 11. Ustanovljen klub zdravljenih alkoholikov
5.	12. Volitev delegatov v samoupravne interesne skupnosti
6.	12. Prvi zbor delegatov Združenja obutvene industrije In Izvolitev organov samoupravljanja združenja
16. 12. Pri Okrožnem gospodarskem sodišču Ljubljana vpisano konstituiranje delovne organizacije ALPINA tovarne obutve Žlri pod številko registrskega vložka 670/00.
Vpisano konstituiranje TOZD PROIZVODNJA OBUTVE ŽIRI pod številko registrskega vložka 670/1
Vpisano konstituiranje TOZD PRODAJA OBUTVE ŽIRI pod številko registrskega vložka 670/02
27. 12. Odprta nova prodajalna obutve ALPINA v Ajdovščini
Proizvodnja po mesecih	
v letu 1974	
	parov
Januar	98Л52
Februar	91.135
Marec	90Л77
April	94370
Maj	60.650
Junij	94.250
Julij	51.221
Avgust	103 J88
September	100.814
Oktober	110.670
November	101.757
December	41.605
	(do 15.12.74)
V družbenopolitičnih organizacijah »Alpine«
Sindikalna organizacija »ALPINA«
—	7. februarja — zakl juček sodelovanja sindikata Alpine v zvezi neposrednim organiziranjem Temeljnih organizacij združenega dela. Sindikalna organizacija je zlasti razpravljala o samoupravnem sporazumu o združevanju.
—	4. oktobra — zaključek večmesečnih razprav o internih sporazumih in pravilnikih, kjer je sindikalna organizacija bila najpomembnejši razpravljal ec.
—	6. oktobra — zaključek razprarv o tezah za kongres slovanskih sindikato\'
—	11. decembra — zaključek razprav o sindikalni Usti 75
—	začetek razprav in priprav na občno zbore sindikalnih organizacij Alpine
Mladinska organizacija
18. 5. Udeležba na П. zboru usnjarske in usnjarsko predelovalne industrije.
25. 5. Reorganizacija mladinske organizacije: izvolitev predsednika 00 ZSMS v de-
Za nami so volitve v samoupravne interesne skupnosti, tako v organizacijah združenega dela, kakor v krajevni skupnosti.
Pravo vrednost bodo nove skupščine samoupravnih interesnih skupnosti pokazale le, če bomo dosledno vztrajali na njihovi teoretično zasnovani vlogi, tudi v praksi. O tem bo zanesljivo še tekla razprava, zato danes samo še rezultati volitcw
V ALPINI smo v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti izvolili naslednje splo^ ne delegacije:
TOZD ALPINA Proizvodnja:
1.	KAVCIC FRANCKA
2.	RUPNIK JANKO
3.	MLAKAR ANTONIJA
4.	PISLER ZDRAVKO
5.-^.	GRUDEN CVETO 5.-6. KAVCIC MARICA
7.	KOGOVSEK FRANC
8.	BOGATAJ JOŽE
9.	POLJANSEK SLAVKA
10.	MOLE MARTA
TOZD ALPINA Prodaja:
1.—2. GOVEKAR MIHAEL 1,—2. PODOBNIK ANTON
3. ARHAR JANEZ 4.-6. DEMŠAR CIRIL 4.-6. KAVCIC MILAN 4.-6. VIDMAR FRANČIŠKA 7.—10. KAVCIC LEANDER 7,—10. MRAVUE SILVA 7.—10. OSREDKAR FRANCKA 7.—10. PETERNEU SLAVKA
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB:
1.	PIVK VLADIMIR
2.	ŠTRLI C MARIJA
V letošnjem letu sta bili na novo odprti 2 prodajalni in sicer v Murski Soboti in Ajdovščini.
Adaptacija in izdelaiva nove opreme pa je bila izvedena v prodajalni Beograd I, Zagreb II in Žira.
Tekoča vzdrževalna dela pa so bila izvršena pri prodajalnah in to po sledečih mestih: Novi Sad, Novo mesto, Ptuj",
lovni organizaciji ALPINA. Sprejeta pravila o organiziranosti OO ZSMS v delovni organizaciji. Sprejet odlok o pobiranju članarine. Sprejet program dela za naslednje mandatno obdobje.
September: Izvedene priprave za kongres ZSMS.
Oktober: Razprava in sprejetje kongresnih dokumentov.
November: Organizacija plesnih vaj. Priprave za volitve novega predsednika.
3.	KOPAČ ZORAN
4.	KOPAČ MINKA
5.	DRMOTA VERENA 6.-7. GOVEKAR ANICA 6.-7. MOČNIK MILAN
8.	TREVEN MARTA
9.	KASTELEC MARIJA
10.	2AKEU PAVEL
V Krajevni skupnosti Ziri pa so za člane splošne delegacije samoupravnih interesnih skupnosti izvoljeni:
1.	Bogataj Matija
2.	Bogataj Metka
3.	Car Stane
4.	Coplak Franc
5.	Dolenc Bernarda
6.	Dolenc Jožefa
7.	Erznožnik Darij
8.	Jorob Matevž
9.	Jereb Matija
10.	Jerob Pavel
11.	Justin Tomaž
12.	Kokelj Anton
13.	Križnar Adolf
14.	Mlakar Stane
15.	Pečnik Boris
Volili smo tudi člane zbora Krajevne skupnosti in izvolili naslednje:
1.	Albreht Roman
2.	Bogataj Marijan
3.	Entko Jože
4.	Erznožnik Metod
5.	Ka\-čič Milan
6.	Kogovšek Stanko
7.	Maček Viktor
8.	Oblak Anton
9.	Oblak Niko
10.	Petomelj Jože
11.	Pivk Anton
12.	Pivk Karel
13.	Podobnik Vinko — ml.
14.	Strlič Leopold
Sarajevo, Sisak, Slavonska Požega, Sombor, Split, Subo-tica in Skofja Loka I.
V toku so še investicije za novo prodajalno v Velenju in Ljubljani v Avtohiši.
Iz zgornjih podatkov je razvidno, da je bilo v letu 1974 danega več poudarka adaptacijam in vzdrževanju obstoječih prodajaln.
Rajko SUBIC
Volitve v samoupravne interesne sl(upnosti so začetek novega dela
Več obnovljenih kol novih prodajaln
Ugriznili smo v zadnji krajec našega veka, ki ga karakte-rizira iskanje odgovorov na vprašanja;
—	kako zagotoviti nadaljnjo gospodarsko rast, to je več hrane za vedno številnejša usta, in pri tem ne porušiti močno razmajanega ravnovesja v naravi, in drugič:
—	kako ustvarjene dobrine pravično razdeliti; torej gre za odpravo sistema ki temelji na izkoriščanju delavca in dela.
Kje naj metla pesem poje?
Razvoj medicine je pnipo-mogol do spoznanja, da se mora vsak kronični bolnik, ki boleha za dolgotrajno boleznijo, podrobno seznaniti z naravo bolezni, kako naj zdravi svojo bolezen in preprečuje njeno poslabšanje ali ponovitev že minulih bo-lezonskiih znamenj. Isto velja tudi za alkoholika, ki sam pripomore k svojemu zdrav-Ijeiyu. K temu v veliki meri pnisipovajo poskusi, kako vključiti bolnika v terapevtski proces, ki so v glavnem izvedljivi v skupinskem po-
stopku. Zato smo začcdi razmišljati o postopku, ki bi bil strokovno pravilen in hi alkoholika aktivno vključil v zdravljenje, omogočil pa naj bi tudi zdravljenje in rehabilitacijo čim večjemu štcvUu bolnikov.
2e vse omenjeno očitno kaže, da je klub takšno združenje zdravljenih alkoholikov, katerega prvenstvena naloga je zdravljenje lastnih članov in vzajemna pomoč članov, da vztrajajo pri trajni abstinenci. Člani kluba lahko postanejo vsi tisti, ki na kakršenkoli način pomagajo pri tej osnovni nalogi in ki so u^ešno končali zdravljenje v bolnišnici ali dispanzerju. Razen zdravljenih alkoholikov pa so člani kluba mdi njihovi svojci in terapevtski team, ki ga sestav-
Nesporno je, da si vsaka družba utira lastnim možnostim ustrezno pot. Toda res je tudi, da hote ali nehote iščejo odgovore v socdalistič-nom nauku, katerega temelje so postavili razumniki prejšnjega stoletja. Vodno manj je
Ijajo zdravnik patronažna sestra in socialna delavka. Očitno je, da klub ni kakršnakoli družbena organizacija, temveč psihoterapevtsJca sku-pdna, se pravi skupma, ki se usposablja, da v čedalje večji meri prevzame svoje lastno zdravljenje in to celo v primeru, ko zaradi objektivnih ali subjektivnih težav ni možna prisotnost posebej šolarah terapevtov. Velik pomen pri dolu v skupini je namreč ravno v tem, da zdravljeni alkoholik ne rešuje probleme sam, individualno, temveč s
pomočjo organizirane skupine. Zdravljenega alkoholika bo najpreu in najbolje razumel alkoholik, ki se zdravi tudi sam. Ta ima namreč za seboj iste težave, med zdrav-i! j on jem je naletel na podobne probleme in ovire in bo s svojimi izkušnjami veliko pripomogel sotovarišu v skupini.
V ta namen smo tudi v Zireh začeJi razmišljati o ustanovitvi kluba in dne 27. novembra je bila ustanovna skupščina kluba zdravljenih alkoholikov »ALPINA« iZiri. Vodstvo in samoupravni organi so seznanjeni s problemom alkoholizma v podjetju in pokazali so precej razumevanja, saj so se precej številno udeležili ustanovne skupščine. V naših samoupravnih odnosih je človek
tistih, trezno politično mislečih ljudi ki bi zanikali ustreznost poti, ki smo jih izbrali doma.
To moramo vcdoti, če hočemo razumeti dogajanja zadnjih nekaj let pri nas in katerega vrh predstavlja za
inamroč prost in svoboden, v alkoholiziranem stanju pa •postane od alkohola zasvo joa deluje neracionalno, ogroža sam sebe in svojo okolico, človek ni več sposoben za delo in upravljanje. Mar nismo dolžni človeku, ki je zaradi svoje zasvojenosti odrinjen na rob družbe pomagati, da ponovno zaživi normalno življenje in se vključi v družino in delovni proces?
Cilj kluba zdravljenih alkoholikov »ALPINA« je v prvi
vrsti abstinenca članov samih ter da bi delovnemu okolju, svojim najbližjim in celotni družbi pokazali, da je alkoholizem kot bolezen ozdravljiva in da je z aktivnim delam v klubu možno abstini-rati. Le z abstinenco bomo počasi odpravljali predsodke in negativna stališča do zdravljenih alkoholikov, ki jih naša družba še ima.
Z^edati pa se moramo, da je zdravljenje dolgotrajen proces. Vse tisto, kar se je pri alkoholiku pojavljalo vrsto let, se ne more popraviti kar čez noč, oziroma v roku 2—3 mesecev. Zaupanje in pomoč samoupravnih, organov družbenopolitičnih organizacij in vodstva, bomo upravičili z abstinenco in uspešnim delom.
Marta TREVEN
konska odprava klasičnega parlamentarizma in ustoličen je združenega dela.
Pravkar smo izvolili nove organe krajevne skupnosti. To sta: zbor delegatov in svet krajevne skupnosti kot izvršilni organ zbora delegatov. S tem smo rekli potrebni »a« tistemu, kar nas čaka v naslednjih lotih. To pot mi ne gre zato, da bi kritično vrednotil dejanja preteklosti ali opozarjal, kaj vse nai pride v plan za naslednja leta. Osvetlil bom le plati iste medalje, katere ena stran je denar, ki ga bomo morali zbrati, če hočemo zadovoljiti svoje potrebe in drugo plat so kadri, ki so v končni konsekvend tudi denar.
74. člen Ustave SRS določa kako zbrati sredstva »za zadovoljevanje in uresničevanje skupnih potreb in interesov«. Toda denar moramo najprej ustvariti! Nič novega ne povem, če rečem, da bo treba napoti vse sile, če hočemo, da bo naše žirovsko gospodarstvo našlo pot iz slepe ulice v kateri je. Doseči bo treba akumulativnojšo proizvodnjo, ki je edina lahko podlaga za zadovoljevanje naših potreb v smi%ly Ustave. Varljivo je pričakovati ne vem kakšne pomoči občinske ali celo širše družbene skupnosti ker nas je le osmino celotnega prebivalstva naše občine, ki jih, tako kot nas, tarejo podobne ujme.
Geografski položaj kraja, ne razveseljiva strukturira-nost našega gospodarstva ob vseh slabostih, ki jih imamo, naravnost kričijo po večji stopnji organiziranosti, če bomo hoteli uspeti v vsak dan trših pogojih gospodarjenja. Ziivo delo neposrednih proizvajalcev bo treba oploditi z znanjem, če se hočemo posloviti z dna dohodkovne lestvice, kjer smo že dalj časa rodni gostje. Mačehovski odnos do strokovnih kadrov v preteklosti, ki ga še nismo povsem preživeli, gre v cvet. Stopnja nevednosti je tolikšna, da se imamo le izredni marljivosti in skromnosti naših ljudi zahvaliti, da ni slabše. Toda razkorak med potrebami in možnostmi se vsak dan veča in verjetno v prihodnje ne bomo mogli ljudi odpravljati z obljubami ali jih slepiti s prefinjeno demagogijo.
Nekateri naši krajani, ki se jim ni treba bati vsakoletnih razpisov lastnih delavnih mest, konkurence pa v Zireh ni povsem mirno brlijo v svojih brlogih, čeprav od sebe »ne dajo nobene fige«, pa bi jo lahko ali celo morali, le slabšajo že itak slabo.
Dogovarjanje in sporazumevanje, besedi za današnjo rabo, pa sta nam tuji kot le malo kaj. Malokje so politi-kantske metode, iz časov »čukovstva« izpred štiridesetih let, tako v rabi kot pri nas. Za Dolomitsko izjavo, to osmrtnico slavonskega strankarstva, nočemo vodoti, pa tudi iz krvavih vojnih lot se nismo ničesar naučili. Svoje slaboumje potrjujemo s trošenjem letakov, ki naj kompromitirajo koga izmed nas, si pišemo anonimna pisma (v obupni slovenščini,
da o vsebini niti ne govorimo), ščuvamo svoje otroke k rasizmu (spomnite se parol o vočvrodnom Gorenjcu, zadnji incidenti pa so vam tako in tako znani), da ne omenjam drugega.
To omejenost bo treba prerasli, če bomo hoteli kakšen meter asfalta več, imeti boljšo in več vode in vse ositalo česar sd želimo. Doumeti bo treba, da smo »družbena bitja« in poleg las.tnih interesov videti še vsaj krajevne, če več ne zmoremo. Samo večja socializi-ranost, politična organiziranost in duhovna razgibanost lahko privedejo do dvosmerne ceste, ki ima simbolični in dejanski pomen.
V družbeni plan naše občine smo zapisali tudi tole: »Za dosego socialnih ciljev, ki jih v tem družbenem planu postavljamo na osrednje meslo, pa bo mimo materialnih količin potrebna velika angažiranost zavestnih subjektivnih sil (mimogrede: v Zireh je njih delež, zaradi absolutne neorganiziranosti in drugih vam znanih razlogov, ničen). Osveščeni delavec, njegovo znanje in objektivni samoupravni položaj, možnost suverenega dogovarjanja in odločanja, solidarnost, vzajemnost in drugI človeški elementi so temeljni faktor in izhodišče prizadevanja na vseh področjih družbenega življenja.«
To bo treba verjeti! Miselnost menjati, če si ne želimo novih razočaranj. Naj zima prinese duhovno prenovo da hi imedi ob letu kaj žeti!
Viktor 2AKEU
Dobračeva 99
Pieteta
Tokrat — brez nepotrebnih okraskov — prav do vrha — kar v prvem odstavku.
Socialistično bi mc^oče bilo, spoštljivo pa ni; to je naše mnenje o sestavku, ki je hil pod naslovom PIETETA objavljen v prejšnji številki našega časopisa. Socialistično morda — zato, ker smo se navadili motati ta pojem na gnoj, ki smo ga prav v ta namen zvozili na rob ledine, ki je nikakor nočemo zora ti. Brez posledic!
Spoštljivo pa ne, zakaj ta družba je prav nenavadno dobrohotna...
Da ne bo pomote. Spoštovanje do mrtvih sodi v kulturo človeka ...
Zares, za vse kar imamo, se lahko zahvalimo tej družbi in njeni zgodovini, našim skupnim dobrim delom. Ze dolgo nazaj smo se dogovorili, da socializma ne bomo delili
—	vsakomur svojo svečo
—	zato je neobveščenost in naivnost pisca še toliko bolj osupljiva.
Preseneča tudi nepozornost odgovornih, ki so znali biti že tako pronic-Ijivi in presneto ob6itljivi. Sekretar OO ZK Alpina
Ustanovna skupščina kluba zdravljenih alkoholikov
Na ustanovni skupščini je bila udeležba presenetljivo velika
Kako bo z rudnikom urana v Žirovskem vrhu?
Tako vprašanje je uredništvo postavilo načelniku odelka za gospodarstvo Skupščine občine Škofja Loka tov. TRŽA-NU.
Bilo je mnenja, da je to tema, ki bi bralce »Dela-življenja« prav gotovo zanimala, saj smo Zirovskemu vrhu, ki zadnje čase zaradi urana ni več nepoznan kraj, dokaj blizu.
»Zadeva Je pomembna,« je povedal tovariš Tržan, »vendar o njej nI tako enostavno govoriti, ker je še vse v razvoju. Točne j šl program še ni izdelan. Razvoj rudnika niti ni zajet v dolgoročnem programu razvoja naše občine, ker smo se pri obravnavi tega dogovorili, da bomo rudnik posebej obravnavali.
V oktobru je bil o rudniku obširen razgovor v Gorenji vasi. Sodelovali so predstavniki Republiškega izvršnega sveta, Gospodarske zbornice SRS, Krajevne skupnosti Gorenja vas, strokovnjaki Geološkega zavoda iz Ljubljane in seveda tudi predstavniki škofjeloške občine. Mi smo v tem razgovoru predvsem poudarili stališče in zahteve občine, da mora biti investicija kompletna, celovita. Poleg gospodarskega mora biti v celoti rešeno tudi socialno področje. O tem razgovoru je pisalo tudi slovensko časopisje in prineslo zanimive podatke in jih zato tu ne bi ponavljal. Podrobnejše informacije pa bodo znane v nekaj mesecih.
Omenim naj še to, da ugotavljamo, da je prebivalstvo naše občine o tem premalo obveščeno in bomo morali tudi v tej smeri več napraviti.«
Tovarišu Tržanu se za odgovor lepo zahvaljujemo in pričakujemo dobro sodelovanje tudi v naprej.
pod svojo površino skrivajo uran tudi nekateri predeli v okolici Škofje Loke ter nekatera štajerska področja.
Investicijski program rudnika, ki je bil izdelan že pred časom, kaže, da je rudnik v Žirovskem vrhu smotrno odpreti. Skupna investicija bi po tem programu znašala 380 milijonov din: 237 milijonov za osnovna sredstva, 32 milijonov za obratna sredstva, 96 milijonov za družbeni standard itd.
In število zaposlenih? Rudnik naj bi zaposloval 464 ljudi, predelava 58, za vodilna delovna mesta pa bo potrebnih 53 strokovnjakov; skupno torej 575 delavcev.
V Gorenji vasi in dolini je trenutno v načrtu gradnja 250 družinskih stanovanj s površino od 50 do 65 kvadratnih metrov na družino ter samski dom za 150 delavcev. Seveda se pri tem predvideva, da bo med zaposlenimi tudi večje število domačinov. Trenutno je na delu v rudniku okrog 50 prebivalcev kraja in okolice.
Med kreditnimi sredstvi je 75 odstotkov domačih in 25 odstotkov tujih. Domači krediti bodo znašali 285 milijonov, tuji pa 95 milijonov din.
Ker je Zirovski vrh prvi
VENCUU JENKU, delavcu iz obrata Gorenja vas želimo ob odhodu v pokoj veliko zdravja in zadovoljstva.
Poročili so se:
Rozika NAGLIC in Mir j ana GROŠELJ
Iskreno čestitamo!
Objavljamo pa tudi del zapisa o razgovoru v Gorenji vasi, o katerem je govoril tov. Tržan. Zapis je pripravil novinar Janez Govekar, prinesel pa ga je časopis GLAS 29. oktobra 1974:
... Uvodoma so predstavniki ljubljanskega Geološkega zavoda predstavili svoj 1200-članski kolektiv in njegovo delo. Potem so spregovorili o Žirovskem vrhu, področju, kjer so doslej napravili že okrog 16 kilometrov vrtin v notranjost hriba.
Delo ni enostavno, so dejali. Uranove rude ni moč zaznati s prostim očesom, odstotek urana se ugotavlja šele na podlagi radioaktivnosti. Ko so spregovorili o velikosti rudnika, smo izvedeli, da Zirovski vrh brez dvoma spada med večje, po kvaliteti pa med srednje rudnike urana na svetu. Trenutno je v Žirovskem vrhu še veliko neraziskanih področij, poleg tega pa je ugotovljeno, da
rudnik urana v Jugoslaviji, nastajajo še toliko večje težave. Pravih izkušenj ni! V prvi fazi izdelave načrta bo zajeto predvsem varstvo okolja in bazični inženiring. Sele po pregledu tega in na podlagi dovoljenj ustreznih republiških institucij bo mogoče začeti z drugo fazo dela. Ce bi vse potekalo po načrtih, bi bila prva faza dela končana čez šest mesecev.
V drugi fazi je na vrsti detajlno projektiranje in izdelava projekta. Za to pa je potrebno najmanj osemindvajset mesecev. Rudnik naj bi torej začel z rednim obratovanjem konec leta 1978!
... Nova cesta! Da ali ne? Odgovor na to vprašanje je posredoval direktor republiške skupnosti za ceste inž. Lojze Blenkuš. Cesto je nujno treba rekonstruirati, je dejal. Treba bo izbrati polono-ma novo traso. Idejni projekt je naročen in bi moral biti izdelan že septembra, a je v zamudi. Pričakujemo ga decembra! Rekonstrukcija odseka škofja Loka — Gorenja vas bi veljala 140 milijonov din. To pa je 125 odstotkov sredstev, kolikor jih je prihodnje leto namenjenih za ceste v vsem slovenskem prostoru. Kje dobiti denar? To je zdaj glavno vprašanje.
Se podatek: iz Jeprce do Gorenje vasi se bo za potrebe rudnika dnevno prevažalo 130 do 150 ton raznoraznega materiala...
Šahisti dosegli iep uspeli
Začelo se je tekmovanje v gorenj Siki ligi. Ziravska ekipa je v 1. kolu, čeprav zolo oslabljena, dosegla lep uspeh. Igrala je neodločeno z ekipo Škofje Loke, ki je bila nesporen favorit.
Tudi sicer je šahovsko življenje pestix). Prvenstvo Zirov prinaša presenečenje, le največji favoriti se nekako izognejo najhujšega — porazov. Trenutno vodita Franci Peče-lin in Tone Eniko.

Zapišite, da sem jim hvaiežen !
Pride v pisarno tovariš Tone Trček, naš delavec.
»Vselil sem se v novo hišo, pa bi se rad zahvalit vsem, ki so mi pomagali, da je naša drtdina dočakala srečni trenutek. Saj se spomnite, da ste člani kolektiva ALPINA v tireh in Gorenji vasi, na pobudo sindikalne organizacije, februarja 1974 prispevali sredstva za našo gradnjo, nekateri pa so mi kasneje pomagali še z delom. S to pomočjo in seveda tudi z lastnimi sredstvi in našim trdim delom smo hišo toliko dogradili, da smo se pred zimo vselili. Uredili smo si topel dom, ki smo ga dosedaj zelo pogrešali.
Bi lahko torej objavili zahvalo v našem časopisu?''
»Bomo, Топе.х
TONE TRCEK SE V SVOJEM IMENU IN V IMENU DRUŽINE NAJLEPŠE ZAHVALJUJE VSEM, KI SO MU Z DELOM ALI DENARJEM POMAGALI PRI GRADNJI STANOVANJSKE HISE. OBENEM VSEM ZELI SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO.


S kolesom no Triglav
Od kje mi ta ideja? Porodila se mi je ie pred leti, ko sem se vrnil s kriiarjenja po Sloveniji. Takrat me je pot peljala v Prekmurje in čez Pohorje domov. Nisem mislil, da se bo vlekla tako dolgo, preden bo ta ideja izpeljana. Letos sem se pa odločil na hitro. Dan, dva sem se posvetil kolesu, nekaj malega prtljagi. Na pot sem odrinil 1. avgusta ob 6 uri zjutraj. Vse do Škofje Loke me je spremljala gosta megla. V Loko sem prispel celo malo premraien, od megle pa moker. Do Kranja pa je sonce ie pokazalo svojo moč. Tako sem se lahko preoblekel v udobnejšo obleko. Naslednja etapa je tekla do Bleda po stari cesti. Tukaj sem poskrbel za popotnico, jedačo in pijačo. Do tu sem ,se skoraj celo pot peljal, nadaljevanje pa je kazalo drug obraz. Najprej sem si ogledal edinstveno sotesko Vintgar pri Bledu. Krajši sprehod po soteski mi je povrnil moči. Z Vintgarjem pa je bilo za nekaj časa konec lepih cest in asfalta. Najlaije nadaljevanje bi bilo po dolini Radovne, a jaz sem imel drugo smer. Vse nadaljne dni mi je bila vodič Gorenjska partizanska planinska pot. Tu pa je od tu zavila skozi gozdove Meiak-Ije do njenega vrha. Tu me je doletelo prvo razočaranje: planinski dom je bil zaprt in tako sem ostal brez žiga. S kolesom na samem sem se skozi gozd spustil v Zg. Ra-dovno. H kovinarski koči v Krmi sem prispel ie v poznih popoldanskih urah. Tu sem naletel na prve domačine — Zirovce, ki so prišli v kraljestvo gora. Ko sem vsem prisotnim razgrnil svoj načrt, so me gledali precej čudno, posebno, ko sem omenil še kolo. Pri upravniku sem se pozanimal o nadaljevanju poti proti Kredarici. Do Kredarice je bilo še precej ur hoda, vendar me to ni odvrnilo od nadaljevanja, kljub pozni uri, saj se je bli-ialo šesti zvečer. Z nahrbtnikom na hrbtu in kolesom okrog vratu sem zakorakal proti Zgornji Krmi in mraku naproti. Razgleda mi je zaradi teme zmanjkalo, pot pa mi je ob zvokih četrtkovega večera krajšal tranzistor. V trdnem mraku sem prispel do pastirske staje v Zg. Krmi. Pastir me je zelo toplo sprejel in postregel z večerjo. Tu sem tudi prespal. Ko sem se
zjutraj zbudil me je vse po-malem bolelo, najhuje pa je bilo okrog vratu in ramen. Pot proti Kredarici sem nadaljeval zelo počasi, saj me je prtljaga preveč vlekla k tlom. Med potjo se mi niso čudili samo ljudje, ampak tudi gamsi, kateri so me opazovali z bliinje skale. Da bi jih fotografiral mi ni uspelo, kajti preden sem aparat pripravil, gamsov ie ni bilo več. Ko sem prispel na Kredarico, so tamkajšnji obiskovalci ravno lezli iz toplih postelj. Za moj prihod je vedelo le nekaj ljudi, sa jih je bilo okrog koče zelo malo. Ko prideš v kočo je običaj, da se vpišeš v knjigo gostov. To nisem storil ne prvič, ne zadnjič, zadnjič je verjetno bilo s pripisom »S kolesom na Triglav«. Privoščil sem si obilen zajtrk. Med obedom pa sem prisluškoval komentarjem na moj pripis. Nekateri so samo komentirali, drugi so se pa hoteli prepričati, če je to res s tem, da so šli ven gledat, če je v bliiini kakšno kolo. Ko so ugotovili, da je res, so se začeli spraševati, kdo bi bil ta, za kakšnega so me imeli ne vem, ki hoče s kolesom na vrh. Kazalo je, da sem jih bodel v oči, ker sem bil sam za mizo. Resnice jim pa nisem tajil. Po enournem postanku sem se pričel odpravljati na odhod. Najprej je bila potrebna priprava nahrbtnika s kolesom. Do Kredarice sem prinesel kolo tako, kot je, sestavljeno. Naprej pa se nisem upal tako. Zato sem kolo razstavil, odvil kolesa, potem pa vse skupaj navezal na nahrbtnik. Na moj odhod je čakalo precej ljudi, seveda s fotoaparati. Nekaj je bilo celo tako dobrih, da so mi pomagali oprtati prtljago. Pravo teio nahrbtnika sem občutil šele sedaj. Odhod je bil burno pozdravljen in posnet na filmski trak domačih in tujih planincev. Na pot sem jo mahnil kar sam. Do vrha sem porabil precej časa, predvsem zaradi pozi-ranja mimoidočim. Vsakdo me je vprašal, za kakšno stavo gre. Odgovor je bil: »Za nobeno!*
Na vrhu sem kolo zopet sestavil ter se po vrlu Triglava zapeljal nekaj metrov. Ob tem sem si pa mislil, verjetno je malo ljudi, ki bi se na taki višini in Triglavu vozili s kolesom.
(Nadaljevanje na 10. strani)
■t/"- .sV
Dedek Mraz poklanja našim najmlajšim literarni prispevek, ki ga jc napisal Leopold Suhaclolčan. Njegovo ime sodi med imena najbolj branih mladinskih pisateljev. Rodil se je v Zireh 10. 8. 1928, danes pa prebiva na Koroškem, v Prevaljah. Ta prispevek smo odkrili v knjigi Mornar na kolesu.
Knjiga ima več krajših del in zasledimo v njej opis njegovega otroštva, ki ga je preživel v našem kraju. Tudi starejšega bralca bo prispevek z zanimanjem pritegnil k branju
Pivi škoinji
Najdalj v mladost mi sega vesel spomin. Čeprav sem pozneje doživljal tudi žalostne trenutke, je bil prav ta veseli dogodek kot svetla špranja, ki je zmerom nekje odprta. In tako se danes bolj natanko spominjam veselih kot žalostnih dogodkov. Rodil sem se v Zireh, in taki so žirovci: skozi življenje gredo s tihim, zadržanim nasmehom.
Hiše, v kateri sem se rodil, danes ni več; na njenem mestu so zgradili novo. Meni je ostala v spominu stara hiša, naslonjena v breg, s slamnato streho, s hišo zgoraj, s črno kuhinjo, z atovo delavnico in s hlevom pri zemlji. Za hišo proti Goropekam je stal kozolec in nekoliko više nad potjo čebelnjak.
Tu je bil moj svet: na sončnem hribu za hišo, v starem kozolcu pri kravi in konjih, na skladovnici drv in desk, pri čebeljnjaku, na bližnji poseki pri malinah.
Mislim, da mi je bilo pet ali šest let, ko mi je ata prinesel škornje. Sedel sem na skladovnici drv, ko je prihajal po poti iz 2irov. Bil je v uniformi finančega stražnika. Dopoldne je še deževalo, zdaj je nenadoma posijalo vroče sonce, drva so se komaj posušila. Ata se je ustavil pred mano, snel z glave službeno kapo in si brisal potno čelo. Potem je odprl papirnato škatlo, ki jo je nosil pod pazduho, in pokazali so se mi novi svetli škornji; njihova črna guma se je lesketala v soncu.
Ker se še zmerom nisem premaknili je ata rekel:
»No, pridi in jih pomeri«.
Zlezel sem s skladovnice in prijel z vsako rokp en ško-, tenj. Dišala sta po'komaj pe-I čeni barvi. Potem sva oba z
atom pogledala na moje bose noge. Bile so blatne do kolen.
»Pojdi in si jih umi j.«
Odšel sem s škornji v rokah do vode, sedel na kamen ter postavil škornja vsakega na eno stran. Nekaj trenutkov sem jih samo gledal. Takrat jih še ni bilo tako lahko dobiti kot danes, ko jih trgovine ponujajo vseh velikosti, barv in oblik. Umil sem si noge in si jih posušil na soncu.
Ko sem se obul, sem se vrnil proti hiši. Stopal sem počasi, se ustavljal, si škornje zmerom znova ogledoval ter se kdaj pa kdaj sklonil in jih pogladil z roko. Mama in ata sta stala na pragu in me čakala, štela sta moje korake. Ustavil sem se pred njima in ju pogledal. Ata se je nasmehnil in dejal; »Narobe si jih obul«.
Takrat nisem mogel takoj doumeti, kako je narobe in kako je prav. Škornja sta se mi zdela povsem enaka. Gotovo je potrebna velika učenost, da ju ločiš. Moral sem sesti na klop, da mi ju je mama potegnila z nog ter ju zamenjala.
Levi škorenj, desni škorenj, leva noga, desna noga, kdo bi si mislil, da je taka razlika, da je to tako pomembno v življenju. Levo, desno, noga je noga, obe sta moji, na obeh imam pet prstov, zmerom si moram vse umivati.
Zvečer sem škornje skrbno umil in jih posušil, zato mi je mama dovolila, da sem jih vzel s sabo v posteljo. Nisem se mogel za celo noč ločiti od njih. Nataknil sem si jih na roke in tako zaspal.
Sanjalo se mi je, da sem krenil v trg po rokah, na , katere sem, si nat?iknil škornje. Taqal-sent som in tja ^ tr- j;
gu, ljudje so drli iz hiš in se spogledovali. Zavil sem k stricu v pekarno, na vsako nogo, ki mi je štrlela v zrak, mi je nataknil presto, vajenec pa se mi je smejal, da so mu usta počila do ušes, ne bo več mogel jesti prest. Vračal sem se po mostu čez Soro, zlezel na ograjo ter kot klovn telovadil nad reko. Sredi mostu pa se mi je zavrtelo v glavi, most je odplul kot velika ladja, zgubil sem ravnotežje in omahnil v reko. Padal sem, padal ter se šele v zadnjem trenutku prebudil.
Komaj sem drugo jutro odprl oči, sem kar v srajci skočil v škornje. Posebej sem se potrudil, da bi obul levi škorenj na levo in desnega na desno nogo. In ko sem najbolj pazil, se mi je spet ponesrečila.
»Za božjo voljo« je bila huda mama, »kaj si ne boš nikoli zapomnil, da se levi in desni zmerom kregata ...«
Ves nesrečen sem jo gledal in nisem mogel verjeti. Tako sem se veselil škornjev, zdaj pa si jih ne znam obuti, ne znam z njima telovaditi po ograji mostu, imam ju za enaka.
Stara mama pa me je opozarjala; »Le pazi se! Če se
boš narobe obuval, boš pohodil samega sebe!«
Vse bolj sem se bal leve in desne strani. In gotovo je zelo hudo, kadar pohodiš samega sebe. Zvečer si škornjev dolgo nisem upal sezu-ti, ker me je bilo strah, da bi si jih potem narobe obul. Mama mi jih je komaj spravila z nog.
Potem sem se le domislil rešitve. Škornje sem skrbno umil in posušil. Tiho sem odšel v sobo, se slekel, tako da sem imel na nogah le še škornje. Se enkrat sem pogledal k vratom, če je kdo v veži. Mama je pospravljala posodo, stara mama je klekljala.
Legel sem v posteljo kar obut. Leže sem si potegnil z noge najprej desni škorenj ter ga položil na tla na desno stran postelje, nato pa sem si sezul še levega ter ga postavil na drugo stran postelje k levi nogi.
Srečen in zadovoljen sem obležal. Tako lepo sem razrešil spor med levim in desnim, vsak ima zdaj svojo stran. Se sem kdaj pokukal k levemu in desnemu škornju in si šepetal: »Da mi le ne bi ponoči kak škrat znova zamenjal škornjev.«
Praznovanje Dedka Mraza v Zireh
27. ХП. ob 18.30"
ob 20.00"
28. XII. ob 8.00"
ob 9.00"
ob 16.00"
Dekek Mraz s spremstvom obišče in obdaruje gojence ČSIC žiri
Dedek Mraz s spremstvom obišče in obdaruje učence osmih razredov osnovne šole žiri
Dedek Mraz s spremstvom obišče in obdaruje gojence vzgojno varstvenega zavoda Žiri
Dedek Mraz s spremstvom obišče učence od 1.—7. razreda osnovne šole žiri.
Dramatski krotek osnovne šole PADLIH PRVO-BORCEV ŽIRI, uprizori za vse otroke in starše krajevne skupnosti žiri v dvorani SVOBODE novoletno igrico »Vesela zgodba o ialostni princeski«. Po igrici bo dedek Mraz s spremstvom delil otrokom darila.
— Notri je na žalost vse polno, lahko pa vam pogrnemo mizo na terasi...



— Sosed, prosim vas, nehajte butati ob strop, Je že brez tega dovolj hrupa.

— Mama, ko bom zrasla, se bom poročila z Dedkom Mrazom!

— In kaj delate preostalih 364 dni?

— Oh, draga, saj res, sreč-. Ц0 novo leto! ,
stran 10
Nagradno križanka »Voščilo«
џ^Шш
5rečno
SLIKA
МШШ
KUCSKCM
past za muhe muholovec
такшое ja«rah]£
havabue ploščate kitare
heleua ovsehk
OSEBA IZ BIBLIJE
1л1е kam-rosueca pucista uola
KONICA
vtikalo, 2atif
wa5 celo-
VEČERNI film
GORAT PEL ARAB13E
Z IKOmi OKRASEHA STENA
zvezna uprava
IME60L-ОДЧЗКЕС^У PISATRW PtllijA
fW. IME
KARIBSKO OTOČJE
M
veliko je2er0 v južnem klu afrike
pojav ш nevihto
шгд
a sapoa
Шпо5т7 m_
7
ioiuHasiH,
ZAREZA
BERNARDA MOHORlC
riba5£VtR wihmopi]
ДЛ. SKLA
MTE.L3
KUSKEQA
miW
MOiUlK, OVARlUn
mjhkia soha, kipec
oskekmnie
MALA ve(?crm
BURKA, ŽMOIGRA
PLETENIM
Iab3a
MOČA
JI$T(MVID)
vzdevek »isioteu ouassisa
POVESnO SlAME
ШКАиЗЕ
WIKOUJ (?ERKA50V
zirm PLOD
KOVIUA ZA KROmJ]E
GLAVONOZEC SMERNICA
aiehCava
INDIJSKI DROBI I
WAMfWKO тУАИЗЕ
medeno Геи
уштшдл\
slivwo
ЛЖККО ЛЕ5Т0
рмШ wiTwiia
млојер,
Јшглк
ZAHODWO EVROPSKI VELETOK
oboroJeuo
v0m5k0 SPREMSTVO
PAPE3K4 KROUA
halar 1аиг0шзл1
VRSTA ЛЕТ1Е
ШвШ OPERtJA PEVKA CONDIWAl
w
vrsta
T/5KA
HUPA l£ZA,BE5
BaciKKo UliOiEM. REKA
лом pri MlŽINI OBLAfiL
тжА
Шеуке
^ТЕГОК
кЕи.гш
žAERBI]
EFEKTtW кОН£С m ŠAHU
reka v fireucah
HRVA?IW ГОКШЗША
w£ hal. pe5uice uegri
ТЕКЛЕС!, WASPROT-hllKI
srečno
К»АМЗ£
IME KIM. VODITELJA CE TUUCA
ORAWJE
BREZ-CVETH05T ТАЗЦО-CVETK
1/EI.KAVRH IVA
SLADWWJI) MA RIBA
5ILW4 RUPKllK
ШаЕ
albreht
OTOČJE V ARHIPttWIU TUAMOro
zviSaua uota.a'
M
REKA m POLJSKO Ш WDR
. ШаЈклт Ш »ečno
^o?a.lpiixa,
Rešitev »Dan republike«
Vodoravno: MEH, SKALO LOM, ALA, KAZEMATA, TEL, AROMATIK, JUGOSLAVIJA, PRAZNIK, NE, AS, KR, ANE, CA, GVANO, LEV, KAL, ASAM, OPUS, KO, SENTA, DRUGO, ZASEDANJE, AJA, BRDAR, DOL, ERAR, TVAR, LIANA, ILOK, ORA, ONJE-GIN, KVASINA, NIT, KOC, AKE„ ALTONA, MUA, OJE, DEC, RAINER, OMAR
IZ2REBANI SO BILI
NASLEDNJI
REŠEVALCI
1.	KAVČIČ SREČKO,
prejme nagrado din 50,00
2.	STAJER ZORKA,
prejme nargado din 30,00
3.	2UST NADA
prejme nagrado din 20,00
Rešitev križanke, ki jo danes obajvljamo, pošljite uredništvu v zaprti kuverti s pripisom »Nagradna križanka« do 15. 1. 1975.
Reševalcem križank priporočamo večjo pazljivost! Marsikdo je po sreči ob žrebanju bil ob nagrado zaradi ene same napačne črke!
S kolesom no Triglav
(Nadaljevanje ж 8. mtranl)
Ob sestopu na Planiko sem naletel celo na novinarja. Tudi ta me ni spustil naprej, dokler me ni slikal. Stekel je tudi krajši pogovor, o čem,
ve marsikdo, saj je bilo v časopisu. Sam sestop je bil veliko laiji, zato sem imel tudi krajSe postanke — v Vodnikovem domu in Planiki. Od Vodnikovega doma proti
Pokljuki sem bil zopet presenečen, saj sem srečal lepo število Zirovcev, ki so hiteli ravno v nasprotno smer. Na Pokljuko sem prispel ie pod večer. Vprašanje pa je bilo, kje najti prenočišče. V hotel se nisem upat, saj sem bil preveč preznojen in umazan. Veliko pa nisem mogel izbirati. Vozil sem se še tako dolgo, dokler se je kaj videlo. Potem sem jo ubral za prvo kolibo za spravljanje sena. Kazalo je, da z njo ne bom nič boljši, saj je bila z vseh strani zaprta, tako da zavetja v njej nisem našel. K sreči pa je bil pokošen sosednji breg. Za steno kolibe sem nanesel kup sena, se dobro oblekel in legel k počitku. Po kakšni uri me je pričelo zebsti. Ni kazalo drugega, kakor da sem se ponovno odpravil v breg po seno. Ko ga je bilo toliko, da sem se z njim zakril, je bilo dobro.
Zjutraj me je zbudila zelo hrupna budilka, saj je v bliiini rjovel srnjak. Pot me je vodila preko Kopriv-nika v Bohinjsko Bistrico. Na tem cestnem delu sem
imel »srečo«, da sem do-iivcl gumidejekt. Do Bohinjske Bistrice je bila voiiija zelo prijetna, saj teče cesta venomer navzdol, a je bilo zato slabše, ko sem se dvigal na Jelovico. Imel sem občutek, da klancu ne bo konca, ko se mi je asfalt tako počasi pomikal izpred nog. Na vse sem pozabil pri spustu v Selško dolino, preko Rudnega in Železnikov — do Škofje Loke.
Ko sem čez dobro uro parkiral doma, ni bito na meni suhe cunje. Vse je bito popolnoma preznojeno. Čeprav je bilo za menoj dvainpoU dnevno popotovanje, mi je to dalo moči, da sem še s hitrejšim tempom vozit proti domu. Povrhu mi je pri znojenju pomagalo še sonce. Priznati pa moram, da nisem še nikoli poprej naštel toliko studencev po dolini, da bi mi prišli prav.
Doma nisem vsega odvrgel. Hotel sem se prepričati, koliko prtljage sem vse dni nosil s seboj. Kolo in nahrbtnik sta ustavila kazalce tehtnice skoraj pri 25 kg.
Ob srečni vrnitvi in uspelem in izpeljanem planu sem
pozabil na vse napore. V spomin pa se mi je utisnilo kup različnih občutkov in vtisov, katere se pa ne da kar tako opisati. Verjetno pa to ni bila zadnja ideja, kako naj jo mahnem v gozd.
Peter MLINAR
.DELO, ZIVUENJE« Je glasilo tovarne obutve ALPINE 2IRI
Ureja ga uredniški odbor:
ANA RAMPRE VLADIMIR PIVK ALFONZ ZAJEC MILAN MOČNIK ANTON 2AKEIJ RUDOLF POLJANSEK
MAJDA JESENKO — od govorni urednik
Izhaja mesečno. Naklada UM izwodov
FotocraQJe: FRANC JESENKO
Tisk: Gorenjski tisk КлшЈ