Nasledki nverskih" postav. 0 nasledkih že zamoremo zdaj govoriti, kajti je skoro cel6 gotovo, da bodo te postave tudi p otrjene. Svetli cesar, ki imajo oblast, sklenjene postave potrjevati ali pa potrjenje odrečl, so dali pismo Nja Svetosti, papeža Pija, kakor poročajo novine, ministru vnanjih zadev, grofu Andrassy-u, da sestavi odgovor. Minister bo z vso spoštljivostjo in v gladkib besedah blizo tako-le odgovoril: Sveti oče! mi Vas kot poglavaija kat. cerkve, b kterej spada ogromna večina avstrijakib podložnikov, spoštujemo; al Vaae prošnje vendar ne moremo labko usliaati. V Avatriji imamo ustav (verfassung), vsled kterega delajo zastopniki ljudstev postave. Ker je silna večina obeb zbornic ,,verske" postave sklenila, ni labko odreči potrjenja. Tudi ugovor prečastitib škofov utegne isti vspeb iineti, kakor 1. 1868 zoper odpravljenje pogodbe s papežem: dal se bo vladi v pretres, potem pa spoatljivo — na stran djal. Smemo torej že zdaj govoriti o nasledkih teh postav, to pa zdaj tudi bolj odkritoarčno, ker še vendar n i s o potrjene, se torej spis proti kaki postavi pregrešiti ne more. — Da zamoremo nasiedke najti, treba važniše določbe poznati. Postave — kakor so poudarjali vsi govorniki naše stranke, ter so izrekli sveti Oča — merijo na to, da ima država, t. j. d ržavna policija popolno oblast nad kat. cerkvijo, kar izvira iz načela: država je edina vsegamogočna oblast na svetu, kterej se mora podvreči vse, kar leze in gre, toliko bolj kat. cerkev, ki je od nekdaj biezveicein in labkoživcem hud trn v peti, a ti dan denešnji zvonec nosijo. — Zatorej je v ,,postavi" pred vsem poskibljeno za to, da od kaplana do akofa nijeden duhovnik alužbe nastopiti ne more, ako ga vlada za to sposobnega ne spozna. V vladinib očeb pa ne sodi nibčer, naj bi tudi sam sv. Alfonzij Liguoii bil, za cerkveno službo, kakor le on, kteremu za- more okrajni glavar v svojem policijskem sporočilu dati spričevalo, da je ,,v državl j anskem oziru neoporečenega vedenja". (§§. 1. 2. 3. 6. 15). Ce je doslej kat. cerkev vsaj v tem svobodna bila, da je pri nekteiih, posebno cerkvenih patronatih zamogla z ozirom na pravico in vrednost cerkvSne osebe imeuovati, odpade to zdaj povse, ker ne sme nihčer, kterega kdo drugi kakor vlada za duhovnijo prezentira, službe nastopiti, dokler mn vlada ne pritisne pečata vrednosti in sposobuolti, kar se godi v 30 dneb počenši od dneva, ko je skof imenovanega preponižno rladi naznaniti se podvizal. Če pa vlada veče: ne, bo ti eba vnovic službo razpisati in zopet blizo 3 meaece čakati in se loviti. In kakor vlada z ozirorn na ,,vorwuifsfieie staatsbilrgerlicbe Haltung" vse službe oddaja, tako si tudi prisvaja nadzorništvo nad dubovniki, ktere bo le tako dolgo v službi trpela, dokler se v kaki stvari ne pregrešijo. Taki giehi so (§. 8.): Če kdo avstrijsko domovinsko piavico zgubi (kar je labko mogoče, ako se napravi kakoi* na Pruskem postava, po kteiej domovinsko piavico zgubi, kogar je gospoaka obsodila, ker je ravnal po načelu: Bogu treba bolj pokornim biti kot ljudem. Drug greh je, če dubovnik pobuj.šanje daje po svojem obnaaanji, (pii tem tudi ceikvena obiast dozdaj rok križem dižala ni). Tretjo vrsto grebov pa delajo ,,drugi oziri'1, iz kteiib zamore vlada po §. 8. rednemu dušnemu pastirju potni list podpiaati. Kteri so ae ti ndrugi oziri" ali vzroki, postava ne poveda, kar tudi treba ni, ker §. 2. že vse poveda: ,,neoporočeno dr/avljansko vedenje". Če se torej uajde kakošen Božidar Raj5, kteri vsled §. 19. ustava rnatice na slovenski zemlji slovenski vodi, je propal in živa duša mu več pomagati ne more. — Da se pa za vsak slučaj policijskega strabovanja dubovnikov potreben §. najde, skibi koučui §. 60., ki veleva: nDržavna bogočastna uprava ima paziti, da cerkveni organi iz svojega področja ne sto- pijo in določbe te postaTe kakor tudi uredbe, ki 8e bodo na podlagi te postave osnovale, spolnujejo. V ta nanien smejo oblastnije nalagati globe premoženju stralmvanega primeine, iu posluževati Be vt-eli po postavi doToljenib posilnih pomočkoT (Zwangsmassregelu)". Kje pa je škofoTska oblast proti takim določuam? bo«te Tprasali. nP<;stavaM na to odgovarja: 1) Škofi in njih nauie^tniki vladajo po škofijab le ua toliko, kolikor jim ,,dižaTuau postava pripusča (§. 14) 2) Odpt.dnikoT in onib, ki ne živijo po cerkvenih predpisih, smejo sicer kaznoTati, glužbe jim pa proti Tladini Tolji Tzeti ne morejo, ti še imajo praTico, proti odločni, ostri cerkreni postaTi pritožiti se proti akofu pii posTfttni vladi (§§. 18. 19. 28) 3) Če je skofu neljubn, da Tlada zTestega duhoTnika zarad ,,držaTljanskega Tedenja" strahuje, se sicer sme pii ministru pritožiti, pomagati pa nic ne more, če minister strahovanje potrdi. (§. 6.) Ker slednjič postaTa samo HTnanje razmere cerkve proti državi" vraTnaTa, zamoie Tlada 4) ustaviti ,,iz jaTnih oziroT1* Tsako cerkTeno naiedbo zadeTajočo javno službo božjo. (§. 17.) — To so toiej poglavitne določbe pi-Te ,,Terske" postaTe. Iz tega je razvidno, da inja odslej držaTna policija popolno oblast nad kat. cerkTijo. Minister Stremajr je pa tudi brez OTinkoT izrekel, kam da Tse to ineri. ,,Trpeti se ne more, da bi ceikTeni elužabniki pngtali pooblaščenci driaTnopravne opozicije." Ker je namreč liberalstvo ustTailo cerkvi in krščanstTU pogubnib postaT (glej solske postave); ker pra\'i katoliski duhoTniki tudi k temu molčati ne morejo, da se narodne pi-avice zatirajo; ker sledujič sedaj vladajoča neiiiško - libeiaiua stranka upora od »trani duhoTnikoT ne more trpeti, katoliško duhoTenstvo pa z liberalci držati ne niore, zatorej je bilo tieba postaT, ki izdajejo kat. duboTenstvo državni policiji, ki bi naj upor proti liberalnim ustaTakom zadusiti pomagala. Kakoaensad boto rodilo? Značajni, »Tojemu poklicu in narodu zTesti duboTniki, bodo ostali dosledni tudi pod to postaTo in t društvih kakor tudi sicer ljudetn praTO pot kazali posebno ob TolitTah. Po oTaduhih in po lastnem opazovanji bodo Tse to okrajni glavarji zaznamoTali, in T8i ti značajni duhovniki so t državljan^kem oziru neTarni ali Tsaj sumljiTi, kar je zadosti, da se jim proanja za cerkT. službo odbije. Ker pa ima — hvala Bogu — Tsaka sloTenskih škofij dovolj odločnib, praTega duba Tnetih duhoTnikov, ki službe kot župniki ne bodo dobili, bo t malo letih mnogo fara brez župnikoT. Odpre se obširno polje ovaduštvu, ki narašča tem bolj, kolikor bolj čutijo slaboTerci iu razuzdanci, da zamorejo duhovniku akodoTati. Kar pa zadeva one, ki bodo pred Tsem drugim Tladini sluge, je resnico poTedal t držaTnem zbciu izrrstni dalmatinski župnik PavlinoTič, rekoč: nV o5eh ljudstTa niso Te5 duhoTniki po božji Tolji, poelani dušam TZTeličanje, ako se dajo posTetni Tladi rabiti za orodja kriTice in protinarodnega nasilstTa." — Pri takem stanju zgubi duhoTski stan tso postaTno obrambo, ker je duboTnik popolnoma izdan oTaduštTU in Tladni policiji, ki ga stiabuje, preden ga je zaelišala in preden se je mogel zagOTarjati. Je pa tudi neTarnost Telika, da duhovski stan vse spoštoTanje pri ljudeh zgubi. Ce namreč duhoTnik v sedanjem času, ko se po liberalnih napravab brezTeistvo naed ljudstTom širi in narodnost zatira, molči, ali se cel6 z liberalci Tleče, bo razžalil Tse, ki so še pošteni in narodui. — Slednjič nastane pri takem stanju t nekterih letih grozno pomaujkanje duhoTnikoT; Toja5ka postaTa je že zdaj rehko mladenčeT duhoTskemu stanu Tzela, druge bo odpodilo žaloatno stanje duhoTenstTa pod takiini postaTami, kajti mikati ne more mladenSa, da se odloči za stan, t kterem se vrh mnogib drugih težaT od človeka še to zahteTa, da zataji stojo narodnost in vso politično STobodo. Iu piaT pomanjkanje duhoTnikoT bo rodilo dobrih nasledkov: britka skuanja bo tudi zatelebanim nemčurjem oci odprla, da bodo spozuali, kaj se pravi nemčurje in sloTenske liberalce, ki z unimi Tred t a k e postaTe sklepajo, poiiljati za poslance na Dunaj. Tega nasledka bo ,,Gospodar'1 ae posebno vesel zato, ker je lani Tse to pred poTedal, pa ga mnogi niso poslušali, drugi mu pa s ,,S1ot. Narodom" očitali, da nTisoko politiko" dela! Le počakajtno; Bkušnja bo pokazala, kdo da je bolj pozual Telike koristi ljudstva: mi, ki smo učili in opominjali, da nikar ne Tolite liberalceT, ali pa oni, ki so t rNarodu" in ,,Tedniku" biez konca in krajaljudstvo ščuTali, da so le liberalci zaupanja Tredni možje?