Poštnina plačana v gotovini!
ODVETNIŠKA PISARNA
Uredništvo in upravništvo Aleksandrova cesta št. 16. Dopisi morajo biti podpisani ----- in frankovani. =====
GLASILO ODVETNIŠKEGA IN NOTARSKEGA URADNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE.
Izhaja mesečno na 4 straneh ali v potrebi po več številk skupaj. Naročnina stane za celo leto 48 Din. Posamezna številka 4 Din.
Štev. ly 2, 3.
V Mariboru, mesca junija 1930.
Leto XVII.
Jubilejno zborovanje.
Leto 1929 je leto raznih jubilejev. Potekla je poedincemi desetletna doba, ko so se vrnili zdravi ali pohabljeni, obubožani ali v izpremenjenih premoženjskih, odnosno rodbinskih razmerah iz svetovne vojne. Petletni strahoviti vojni so morali slediti svetovni preobrati, ki so izpremenili vojno z orožjem v eksistenčne boje posameznikov za svoj lasten obstanek ter v socijalne borbe raznih slojev za obnovo normalnega življenskega razvoja.
Vzporedno z novo nastalim položajem so oživela tudi razna stanovska društva. Prekinjeno delovanje raznih institucij je bilo zopet oživljeno. Nastala so nova društva, da v grupacijah pomorcjo potrebami poedincev, ter v skupinah in zvezah uresničijo hotenje vseh onih, ki bi kot posamezniki teh ciljev nikdar doseči ne mogli.
Tudi sloji odvetniških im notarskih uradnikgv se je zganil. Petletni napori na raznih frontah, ali pa petletno gladovanje v ozadju, je marsikaterega iz-treznilo, ker je uvidel, da je človek pač sam sebi najboljši prijatelj in zaščitnik, da je marsikaterega rešilo pogina le lastno delo in da sc marsikdo ima zahvaliti za srečno vrnitev iz vojne le lastnim fizičnimi naporomi in svoji duševni iznajdljivosti.
Oni državni nameščenci n. pr. so se oddahnili, ki so po vojni zamenjali vojaško službo s svojo prejšnjo državno službo, ter pričeli' redno življenje v urejenem položaju. Tudi niso našli pri svojcih one bede, kot mi, ker je njih družina med vojno prejemala plačo svojih rednikov.
Odvetniškega uradnika pa je obv povrnitvi iz vojne napolnil obup. namesto veselja. Šele sedaj je uvidel vso trhlost lastnega socijalnega položaja. V petletni odsotnosti rednika je njegova družina umirala in gladovala ter preživljala nepopisno grenko življenje.
Saj so z odhodom! iz pisarne izostali vsi službeni prejemki za njega in družino*. Številni so slučaji, ko je mož na oddaljeni fronti preklinjal ta poklic ter vil roke v obupu, medtem ko so žena in njegovi otroci doma morali prodajati zadnji kos pohištva ali obleke, da so si podialjšali za par dni gladilo življenje. Slednjič so pa vendar morali zapustiti že itak revno domovanje ter se preseliti v tujino... v begunske tabore, odkoder se marsikdo ni več vrnil.
Preizkušeno in zapuščeno se je leta 1919 in 1920 vračalo v civilne službe tudi odvetniško in no-
tarsko uradništvo, ter stalo brez strehe, praznih rok pred praznimi pisarnami.
Da je v takem položaju vsakdo s podvojeno silo im z obupno! energijo pričel na novo ustvarjati in graditi družinski dom, ter v to svrlio posvetil vse svoje moči razvoju dotične pisarne, — ki bi naj obnovila njegovo in šefovo eksistenco — tega ni treba posebej podčrtavati.
Kakor privatno nameščenstvo drugih strok, tako pa je tudi odvetniško in notarsko uradništvo poleg svoje poklicne službe pričelo prostovoljno vršiti službo v prid skupnosti, da tudi mi po svojih močeh prispevamo k izboljšanju obupnih socijalnih razmer privatnih nameščencev.
Geslo: »Vsi za enega, eden za vse« je zopet oživelo ter prešinilo zlasti nekatere preizkušene borce.
Kakor smo že v »Jubilejni številki Odvetniške pisarne« št. 9/29 opisali, so bila v letu 1919 opravljena v Mariboru pripravljalna dela za ustanovitev lastnega stanovskega društva za obseg kraljevine
S.	H. S. s sedežem' v Mariboru.
Dne 13. oktobra 1930 smo slavili desetletnico obstoja našega društva.
To jubilejno zborovanje nam je pokazalo, da si je naše društvo v teh desetih letih pridobilo mnogo simpatij in dobrih prijateljev tudi izven vrst naše stroke. Pokazale so to zlasti odlične deputacije raznih korporacij, institucij in stanovskih organizacij.
Njih navzočnost, pismeni ter brzojavni pozdravi in doposlani denarni prispevki so resnost in prisrčnost našega stanovskega praznika dvignili. Naše članstvo in odbor pa je slavnostni potek celega zborovanja opogumil ter nam dokazal, da naš 10 letni trud' ni bil zaman, da se naši cilji in hotenje pričenjajo realizirati.
Ob tej priliki izrekamo
TOPLO ZAHVALO
vsem rednim in podpornimi članom, ki so z disciplino in vztrajnostjo omogočili redno društveno delovanje, lep napredek v moralnem in gmotnem oziru ter časten zaključek 10 letnega delovanja našega društva.
Iskreno zahvalo izrekamo1 zlasti obema zakonitima Zbornicama: »Kammer der Rechtsanwaltsge-hilfen« in »Kammer der Notariatsgehiifen« fiir Wien, Niederosterreicb und' das Burgenland Wien za tova-
riški pismeni pozdrav in prisrčne besede v zborničnem! pismu z dne 10. 10. 1929, Nadalje vsem osebno prisotnim delegatom, ter vsem onim, ki so naše zborovanje brzojavno ali pismeno pozdravili. (Posamezniki bodo v 111. poglavju »Potek zborovanja« poimensko našteti.)
Naše poročilo bo namreč razdeljeno na 3 poglavja. 1. Udanostni in brzojavni pozdravi, 2. sprejete resolucije in 3. potek slavnostnega zborovanja in zaključki IX. občnega zbora.
L UDANOSTNI IN BRZOJAVNI POZDRAVI.
Njegovemu Veličanstvu Aleksandru Prvemu kralju Jugoslavije
Beograd.
V Vaši severni prestolici Dravske banovine v Mariboru zboruje in proslavlja desetletnico društvenega obstoja Društvo odvetniških in notarskih uradnikov ob prisotnosti delegatov raznih strok zasebnega nameščenstva.
Pridružujemo se današnjim manifestacijam naroda v Dravski banovini, kateri enodušno pozdravlja dalekosežni zgodovinski ukrep Vašega Veličanstva glede enotnega naziva naše kraljevine in razdelitve na banovine.
Z veseljem in navdušenjem pozdravljamo našega ljubljenega kralja in modrega čuvarja naše očetnjave. Prosimo Vaše Veličanstvo, da sprejme zagotovila naše globoke vdanosti in zvestobe ter spoštovanja. Gilčvert Dragotin, predsednik. Medved Štefan, tajnik.
Gospodu Sernec Dušanu, banu Dravske banovine, Ljubljana, Kraljevska banovska uprava.
Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru proslavlja desetletni jubilej društvenega obstoja v navzočnosti delegatov raznih strok privatnega uradništva. Pridružujemo se množicam današnjih manifestacij v Mariboru, ki z navdušenjem pozdravljajo modre ukrepe Njegovega Veličanstva Aleksandra Prvega, kralja Jugoslavije, glede enotnega naziva naše kraljevine in razdelitve na banovine. Vanu kot prvemu banu Dravske banovine pošiljamo z radostjo in spoštovanjem čestitke in iskrene pozdrave iz Vašega rojstnega mesta. Gilčvert Dragotin, predsednik, Medved Štefan, tajnik.
G. dr. Pirkmajer Otmarju, podbanu Dravske banov.
Beograd, Notranje Ministrstvo.
Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru proslavlja desetletni jubilej društvenega obstoja v navzočnosti delegatov raznih strok privatnega nameščenstva.
Z navdušenjem se pridružujemo množicami današnjih manifestacij v Mariboru, katere enodušno pozdravljajo modri državniški čin Njegovega Veličanstva Aleksandra Prvega, kralja Jugoslavije, glede naziva in razdelitve naše ljubljene države na banovine. Prosimo Vas, da tolmačite pri Njegovem Veličanstvu kralju izraze naše globoke vdanosti in zvestobe.
Vam kot prvemu podbanu Dravske banovine in
bivšemu Velikemu županu v Mariboru pošiljamo s
spoštovanjem naše čestitke in vdane pozdrave. — Gilčvert Dragotin, predsednik, Medved Štefan, tajnik.
*
Kraljeva zahvala.
(Pismo.) Beograd, dne 15. oktobra 1929.
Gospodinu Dragotinu Gilčvertu, predsedniku Društva odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru. — Gospodi ne! Primivši sa zadovoljstvom izraze odamosti i tople pozdrave, podnešenim u ime Društva odvetniških in notarskih uradnikov prilikom društvene desetogodišnjice. Njegovo Veličanstvo Kralj blagovoleo je narediti mi, da Vatni izjavim Nje-govu srdačnu zahvalnost. Ministar Dvora B. D. Jevtič 1. r.
Zahvala in čestitke gg. bana in podbana.
(Pismo.) Ljubljana, dne 21. okt. 1929.
Društvo odvetniških in notarskih uradnikov (na roke predsednika g. Dragotina Gilčverta) Maribor.
Za ljubeznive čestitke k imenovanju za bana Dravske banovine se najtopleje zahvaljujem. Z izrazom odličnega spoštovanja Dušan Sernec 1. r., ban.
(Brzojav.) Beograd, dne 14. okt. 1929.
Gospod Gilčvert Dragotin Maribor. Počaščen pozornosti društva sprejmite in sporočite iskreno zahvalo ter čestitke k društvenemu jubileju. Pirkmajer.
II. RESOLUCIJE.
1.	Brezposelnost odvetniškega in notarskega uradništva ter nastavljanje drž. penzijonistov po odvetniških in notarskih pisarnah.
Pred vojno državni penzijonisti niso silili in tudi niso bili sprejeti kot uradniki v odvetniške in notarske pisarne. Oni redki slučaji so bili »Bele vrane«.
V zadnjih letih pa so sprejeli nekateri nesoci-jalno čuteči odvetniki in notarji v svoje pisarne drž. vpokojence — po največ bivše vodje zk. knjig, — ki imajo vsled poprejšnjega službenega položaja v državni službi na istem mestu med ljudstvom največ poznanstva.
Ti vpokojenci vživajo polno penzijo z vsemi draginj skirmi dokladami vred1, med tem1, ko se n. pr. ubogi vdovi po drž. uradniku takoj ukinejo draginj-ske doklade, ako otvori kako branjarijo, ali si v sili in potrebi poskrbi za kako privatno obrt.
Borze dela, Bolniške blagajne in Pokojninski zavod1 pa izkazujejo veliko brezposelnost poklicnega in strokovno kvalificiranega odvetniškega in notarskega uradništva, katero radi teh penzijonistov ne more dobiti služb po odvetniških in notarskih pisarnah ter vsled; pomanjkanja vsakršnih dohodkov hira in boleha ter pade vsled bolezni predčasno v invalidnost na breme Pokojninskega zavoda, kar je kvarno za vse privatno nameščenstvo.
Pozivamo prizadete odvetnike in notarje, da nemudoma odpuste drž. vpokojence ter jih nadomestijo s poklicnim uiradništvom, katero je s potrebnim' znanjem in sposobnostmi v zadostnem številu na razpolago.
Delavsko zbornico in Pokojninski zavod prosimo, da tozadevno intervenira na pristojnem mestu.
Odvetniške in notarske zbornice naprošamo, da vodijo o takih' pisarnah evidenco ter dotičnim šefom zagrozijo z disciplinarnim postopanjem.
Delegacijo ministrstva financ nujno prosimo, da ukine draginjske doklade vsem drž. penzijonistom, kateri so zaposleni po odvetniških in notarskih pisarnah.
2.	Zakotni pisarji-piskarači!
Pred vojno so se pojavljali redki zakotni pisarji (Winkelschreiber). da so se sodišča in javnost le redkokeduj bavila s tem vprašanjem.
Po vojni pa se je to škodljivo zlo razpaslo, zlasti med drž. penzijonisti in celo tu in tam med drž. uradniki ter je zajelo nekatere nepremišljene privatne nameščence.
Konstatiramo, da je bilo zakotno pisaštvo že dosedaj kaznjivo. Nov zakon o advokatih z dne 19. 111. 1929 pa določa v S 120 za zakotne pisarje kazen z globo do 1500 Din ali zapor do 2 mesecev, ali pa tudi obe kazni obenem. Za postopanje so pristojna okrajna kazenska sodišča na predlog državnega tožilca ali advokatske zbornice.
Svarimo vse odvetniško in notarsko uradništvo, da ne nasede vabljivim prilikam, da bi zagrešilo to kaznjivo dejanje, katero ima za posledico izgubo službe, zapor in ev. izgubo pokojnine.
Tekomi teh 10 let smo opazovali in ugotovili, da iščejo in navadno tudi najdejo ti elementi neke vrste zaščito pri raznih oblastih in tudi pri sodiščih v tem smislu, da se legalizira kupne pogodbe in druge listine ter sprejema tožbe in razne predloge od oseb, katere za izdelovanje teh listin niso opravičene in se ne morejo legitimirati, da tozadevno na zakonit način poslujejo.
Prosimo pristojne faktorje, zlasti gg. sodne predstojnike, da strogo nadzirajo aktivno državno uradništvo, da pri zakotnem; pisaštvu ne bode sodelovalo. Sodišča naj ne bi legalizirala listin, ki se predložijo' v legalizacijo od oseb, katere za .ta posel niso opravičene. Vložišča naj ne bi sprejemala in gg. sodniki ne reševali vlog, ki izvirajo od privatnih oseb, katere ne morejo dokazati, da so v lastnih zadevah vloge sarme sestavile. Kdor ni sami zmožen v lastnih zadevah vlog in listin sestavljati, ta po našem' mnenju pač to lahko stori po svojem stalnem in za to stroko kvalificiranem nameščencu, ki pa mora pred sodiščem s potrdilom; poslodavca dokazati, da je pri dotičniku nameščen ter donesti' tudi dokaz od Okrožnega urada za zavarovanje delavcev in nameščencev, da je tam kot nameščenec od dotičnega poslodavca tudi resnično prijavljen.
Kar so za zdravnika in javno mnenje glede zdravilstva mazači, to so za odvetnike, notarje in javno mnenje o pravnem čutu piskarači.
Sodne, odvetniške in notarske pisarne ne smejo tozadevno služiti zakotnim pisačemi kot nekake vrste »univerze«.
3.	Popoln počitek ob državnih in verskih praznikih ter ob nedeljah.
Popoln počitek ob teh dnevih je za zasebno na-meščenstvo zakonito urejen. Organizacije odvetniških in notarskih uradnikov pa so že pred izdanjem tozadevnega zakona priborile skoro povsod svojim
članom popoln nedeljski počitek ter dela prost dah ob praznikih. Nad 10 let pred svetovno vojno in celih 10 let po preobratu v Jugoslaviji so bile odvetniške in notarske pisarne ob teh dnevih zaprte.
V	zadnjem času se ni ničesar takega pripetilo, kar bi dalo tehten povod za tozadevno ukinitev. Število odvetnikov se je v zadnjem času podvojilo in po nekod1 celo potrojilo. Uradništvo je bilo na najpotrebnejše reducirano, vsled tega pa po pisarnah temeljito zaposleno. Oboje pač govori proti vsakemu podaljšanju delovnega časa.
Advokaturo in notarijat se nikdar ni in se tudi sedaj ne sme primerjati trgovini in industriji. Pri slednjih vladajo drugačne razmere, kjer dajejo direktive Gremiiji, Zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter Inšpekcija dela oz. Delavske zbornice.
Odvetniki in notarji ter njih nameščenci pa spadajo pod Odvetniško-Notarsko odnosno Delavsko zbornico, v kolikor ne pridejo v upoštev tudi Strokovne organizacije.
Od poklicanih faktorjev se za naš stan ni pod-vzelo in ne sklenilo tozadevno nikakih sprememb. Ostane torej za sedaj pri starih sklepih in običajih. Ko bodo Odvetniška in Notarska ter Delavska zbornica tozadevno kaj obveznega sklenile, bodo za uradništvo, pa tudi za vse odvetnike in notarje do-tični sklepi obvezni.
V	zadnjem času smio namreč opažali nekatere neljube izjeme v Sloveniji, da je bilo uradništvo ob nekaterih praznikih zaposleno po odvetniških in notarskih pisarnah ter glede počitka prikrajšano. To je pri nas, zlasti pa pri prizadetih, rodilo opravičeno nevoljo, dotičnim’ odvetnikom in notarjem pa to gotovo ni služilo v čast in povzdigo stanovskega ugleda.
Ker je sedaj izšel »Zakon o praznikih«, po katerem: tudi državni uslužbenci nimajo službe ob nedeljah in praznikih ter so v zakonu zlasti našteti a)
državna praznika: Rojstni dan Njegovega Veličanstva (17. dec.) in dan Ujedinjenja (1. dec.) ter b) verski prazniki: za rimsko-katoličane: Novo leto (1. jan.), Sv. Trije Kralji (6. jan.). Sv. Jožef (19. III.), Marijino oznanenje (25. III.), Velika noč (2 dni), Te-lovo (30. V.), Sv. Peter in Pavel (29. VI.), Sv. Ciril in Metod (5. VII.), Vel. šmaren (15. VIII.), Vsi svetniki (1. nov.), praznik Brezmadežnega spočetja (8. dec.) in Božič (2 dni) in torej te dneve tudi na sodiščih — razun dežurne službe — delo počiva,
pričakujemo,
da bodo vse odvetniške in notarske pisarne spoštovale dosedanje običajne praznike, zlasti pa v zakonu o praznikih naštete dneve, ob kojih naj vlada zakonito pridobljen popoln počitek za uradništvo.
4.	Sedemurno uradovanje in točno zahajanje v urad.
Konstatiramo, da je po odvetniških in notarskih pisarnah že 20 do 30 let veljaven 7 urnik in da se uraduje štiri ure dopoldne in 3 ure popoldne. Ta urnik je obveljal tudi v času, ko se je pri sodiščih in drugih državnih uradih nepretrgoma od 8. do 2. ure, torej le 6 ur uradovalo.
V	novejšem! času so se pojavili tu in tam posamezni šefi, kateri očividno ne čutijo zadosti solidarnosti in discipline z drugimi odvetniki in notarji ter skušajo v intememi poslovanju podaljšati uradne ure za pol in tudi za celo uro, ne da bi za to delo svojemu uradništvu posebej plačali.
Protestiramo proti samovolji in tozadevnem' izkoriščanju od strani prizadetih šefov, ki so tačas še redki. Ponovno naglašamo, da veljajo za vse odvetniške in notarske pisarne tudi danes do sedaj običajne ure od 8.—12. in od 3.—6. ure, ker se tozadevno ni vršil, niti sklenil kak dr uk dogovor med Delavsko zbornico kot zastopnico uradniištva in Odvetniško ozir. Notarsko zbornico kot zastopnico odvetnikov in notarjev ali med kakršnokoli strokovno organizacijo. Opozarjamo, da so vsi gg. šefi vezani na 7 urno uradovanje, zlasti ker ie dosedanja 30 letna praksa zadostno dokazala, da se v teh sedmih urah ob točnem in pridnem' uradovanju lahko opravijo tekoči uradni posli in da uradništvo vsi e d načina poslovanja po odvetniških in notarskih pisarnah izrabi često več moči v sedmih urah, kakor pri nekaterih drugih obratih v osmih urah.
Poživlja se uradništvo po vseh odvetniških in notarskih pisarnah, da se točno drži 7 urnika. V prošlem desetletju se je namreč opažalo, da so nekateri nedisciplinirani uradniki in uradnice netočno prihajali v urad in da so nekateri odvetniki tudi iz tega razloga podaljševali uradne ure. Kjer je to slučaj, naj ne postane ta »izjema« uradni običaj za vse uradništvo, temveč naj kazen od slučaja do slučaja zadene le dctičnika, ne da' bi imelo to splošen vpliv na sedemurnik.
Pri pogajanjih z gg. šefi radi uradnih ur, radi plač in tudi pri posredovanju služb so organizacije v tem deceniju večkrat zadele na opravičene ugovore od strani gg. šefov, da se uradništvo ne drži uradnih ur, da prepozno zahaja v pisarno in v uradnih urah ne stori v polni meri svoje dolžnosti.
Naprošamo dotične gg. šefe, da nam' take slučaje sporoče, da bomo tudi mi in sorodne organizacije pri posredovanjih služb, razdelitvi podpor itd. delali razliko med! vestnimi in točnim uradništvom ter onimi izjemami, ki niso poslušni ter s svojim pisarniškim vedenjem dajejo povod, da nastanejo med šefi in organizacijami nesoglasja glede uradnih ur, plač itd.
5.	Ponovitev resolucij ob desetletnici.
Članom se pokliče v spomin vse resolucije, katere so bile sprejete v dobi 1919 do 1929 na občnih zborih v Ptuju in Mariboru, zlasti one, ki obravnavajo sodno zastopanje po odvetniških uradnikih v smislu novele k § 31 c. p. r„ mezdnega gibanja, brezposelnosti in posredovanja služb, odprave drž. pen-zijonistov iz odvetniških in notarskih pisarn, načina organiziranja itd., kakor so bile te resolucije priobčene v stanovskem glasilu »Odvetniška pisarna«, zlasti v številkah meseca septembra 1922, Spomenica julija 1923, sklepe julija 1927, aprila 1928, aprila 1929 in Spomenica septembra 1929.
Te sklepe in zahteve tudi danes vzdržujemo in so za nas obvezni, v kolikor so še aktualni ter jih niso čas in spremenjene razmere prehitele.
❖
III. POTEK SLAVNOSTNEGA ZBOROVANJA.
Navzoče članstvo in deputacije:
1.	Maribor: Lepo število članstva s polnoštevilnim odborom, razen društvenega blagajnika tov. Moškon Franjota, ki leži doma težko bolan.
2.	Ustanovna člana: Gilčvert Dragotin in Troha Karol iz Maribora.
3.	Ptuj: Odbor ptujske skupine: Predsednik Likar Janko, tajnik Christof Bogo, blagajničarka Podimenik Ivanka in odboru. Mir Karol ter Počkaj Štefka.
4.	Slovenjigradec: Poverjeništvo: Pisarnovodji tov. Vojska Drago in Fischer Ferdo.
5.	Federacija: Gospod Lovšin Evgen, predsednik oblastnega odbora za Slovenijo v Ljubljani ter Gilčvert Dragotin, Pelikan Hubert, Skaza Franjo in Vrisk Ivan, člani krajevnega odbora Federacije v Mariboru in odborniki leta 1923 v Mariboru ustanovljenega Medorganizacijskega odbora za Maribor.
6.	Zveza društev privatnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani: G. Lovšin Evgen, ustanovitelj ter blagajnik Zveze, Gilčvert Dragotin, III. podpredsednik ter zvezino članstvo, navedeno pod 1 do 4.
7.	Savez priv. namještenika u Zagrebu, podruž. Maribor: gg. Pelikan Hubert in Vrisk Ivan, odbornika.
8.	Savez bančnih činovnika Jugoslavije v Zagrebu, pododbor v Mariboru: gg. Skaza Franjo, predsednik in Godnik Marjan, tajnik.
9.	Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani: g. Lovšin Evgen, podpredsednik iz Ljubljane ter od Sosveta Pokojninskega zavoda v Mariboru: gg. Gilčvert Dragotin, tajnik. Pelikan Hubert, blagajnik, Skaza Franjo in Vrisk Ivan, odbornika ter Christof Bogo (Ptuj) in Godnik Marjan (Maribor) kot namestnika.
10.	Delavska zbornica: Ekspozitura v Mariboru: gg. Gilčvert Dragotin in Pelikan Hubert.
11.	Trgovsko podporno in bolniško društvo v Ljubljani: gg. Lovšin Evgen, podpredsednik (Ljubljana) in Skaza Franjo, odbornik (Maribor).
Predsednik Gilčvert Dragotin otvori ob 11). uri IX. redni letni občni zhor ter jubilejno zborovanje desetletnega društvenega obstoja.
Prečita dekret kr. policijskega komisarijata v Mariboru z dne 7. okt. 1929 št. 220-3, s katerimi je bilo v smislu čl. 5 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 6. I. 1929 »Službene Novine« št. 6 dovoljeno zborovanje za danes dne 13. oktobra 1929 v smislu prijavljenega dnevnega reda.
Pozdravi vse navzoče ter izreče prisrčno dobrodošlico vsem čislanim delegatom odličnih institucij in organizacij, kakor so gori navedene pod 1 do 11. Sporoči prisrčne pozdrave zborovalcem od predsednika Pokojninskega zavoda v Ljubljani g. Vrtovec Alojzija, kateri je sinoči ob priliki ustanovitve Sosveta Pok. zavoda v Mariboru še posebej naročil sporočitev njegovih pozdravov in čestitk k današnjemu društvenemu jubileju. Pri imenovanju posameznih zastopnikov, zlasti predsednika Federacije, ustanovitelja Zveze in podpredsednika Pokojninskega zavoda tov. Lovšin Evgena iz Ljubljane, priredijo zborovalci vsem delegatom prisrčne ovacije.
Predsednik imenuje tov. Hoschitz Karola in Hrašovec Alojzija kot overovatelja zapisnika, podpredsednika tov. Planinšek Martina pa kot reditelja današnjega zborovanja, nadalje tov. Rauter Mici in Pušenjak Milico kot stenografinji današnjega zapisnika ter izvaja med' drugimi.
Ob izrednih preobratnih razmerah, živeči še pod vtisi svetovne vojne in nje posledic, zbrali smo
se pred 10. leti dne 18. junija 1919 v tej dvorani, da si ustanovimo svoje strokovno društvo, katero naj bi bilo naše središče, kjer bi se shajali in da zgradimo ognjišče, kjer bi se ogrevali. Takrat smo našteli le 19 kolegov in koleginj. Na dan ustanovnega občnega zbora dne 20. julija 1919 se je to število že znatno povišalo in danes štejemo nekaj nad 100 plačujočih rednih in podpornih članov.
Preteklih deset let se je društvo, kakor tudi posamezni člani in odbori, oklepalo gesla: »Delo, disciplina, vztrajnost« in uspehi res niso izostali.
Drevesce, vsajeno pred 10. leti v rodovitna tla, se je v tej dobi razrastlo v cvetoče drevo. Naj bi se to drevo razširilo, da bi v bodočem desetletju razraslo v cvetoč gaj na organizatoričnein polju.
Hvala vsem Vam vzornim rednim in podpornim članom, tudi vsem onim, kateri danes niso med nami navzoči. Vsi ste tekom prošliht 10 let naše »drevo« redno zalivali, da je isto postalo zeleno, košato in cvetoče.
Spomin na umrle.
Žal, da ne morem pozdraviti v naši sredi vseh onih ljubih oseb, ki so nami v tej dobi ozir. že poprej pomagale graditi našo organizacijo. Ne slišijo nas več. Njih življenje in delovanje je nehalo v večnem sen ju.
Naša dolžnost je in radi se spominjamo vseh onih tovarišev, prijateljev in naših dobrotnikov, katerih ni več med nami, katere pa srno imeli zadnjih deset let prav radi v naši sredi. Spominjamo se n. pr. živahnih debat naših kolegov. Pa tudi onih gg. odvetnikov, s katerimi smo prvotna leta v potrebi vodili pogajanja ter zamoremio beležiti sporazume na podlagi naklonjenosti in obojestranske uvidevnosti.
V	Mariboru je preminul naš prvi tajnik tov. Cilenšek Josip. Nadalje podporni člani g. Dr. Sernec Vladimir in g. Dr. Rosina Franjo, oba mariborska odvetnika in zaslužna voditelja štajerskih Slovencev, ki sta v družbi nekaterih delegatov od strani podpornih članov tudi z nami, zlasti od leta 1919 do 1922, na raznih sestankih vodila društvena pogajanja ter mnogo pripomogla k ugodnemu razvoju našega pokreta. Izgubili smo vsled smrti nadalje tri odlične podporne člane in naše prijatelje, odvetnika g. Dr. Orosel Oskarja in oba notarja g. Dr. Barle Josipa in g. Korber Miho, vsi iz Maribora,
V	Ptuju nam je nemila smrt ugrabila prvo tajnico naše skupine, tov. Maro Kegl omiož. Christof. Preminul je ondi tudi koncipijcnt in goriški rojak g. Dr. Faganel ter naš stari tovariš Toš Anton. V tem letu pa je izdihnil svojo blago dušo odvetnik g. Dr. Gosak Tone, ki je bil naš veliki prijatelj in iskren zagovornik našega stremljenja. Spominjamo se tudi pok. ptujskih odvetnikov g. Dr. Horvat Tomaža in Dr. Jurtele. Zlasti slednji je bil kot bivši državni in deželni poslanec naklonjen našemu potegovanju za nedeljski počitek, pokojninsko zavarovanje itd.
V	Celju so v tej dobi preminuli seniorji tov. Perc Andrej in Vrečko Miha, ki sta bila navzoča med soustanovitelji Celjskega bratskega društva leta 1896. Umrl pa je tudi poznejši društveni tajnik tov. Jug Valentin v Celju.
Za Gorico moram omeniti pok. odvetnika Dr. Franko Alojza, ki je bil pred vojno dolgoletni pod-
porni član in naklonjen takratnemu našemu društvu v Gorici.
V	Trstu pa je podlegel smrtnemu1 objemu naš tržaški prvoboritelj in' pisatelj tov. Štoka Jaka, pisarno vodja.
V	našem listu smo že večkrat omenili smrt g. Zofke Kveder, katera je bila od leta 1896 do 1899 odvetniška uradnica pri g. Dr. Šušteršiču, odvetniku v Ljubljani. Menda je bila to prva odvetniška uradnica v Sloveniji. Umrla je v Zagrebu dhe 21. nov. 1926 v 48. letu starosti kot odlična pisateljica, ki je bila pozneje poročena z ministrom g. Dr. Derne-trovičem.
Srečni so lahko vsi oni mladi in stari, ki so zadnje desetletje preživeli, kajti to je bila izredno velika doba, katera se le redko ponavlja. V tej veliki dobi pa so zatisnili oči tudi »veliki možje«, ki so bili voditelji našemu narodu in do katerih srno se tudi mi uspešno obračali v naših težnjah in društvenih zadevah. Omenjam le nekatere državne poslance in ministre, med njimi ljubljanska odvetnika pok. g. Dr. Tavčar Ivana in pok. g. Dr. Šušteršič Ivana, pok. Dr. Rybar Otokarja, bivšega odvetnika v 'Prstu in zagovornika naših teženj.
Zlasti pa se s pieteto spominjamo ministra g. Dr. Žerjav Gregorja, bivšega odvetnika v Ljubljani, znanega in neumornega delavca, kateri ima neven-Ijive zasluge na socijalnemi polju tudi v prid1 vsega privatnega nameščenstva.
»Slava dragim pokojnikom!«
Zborovalci so vstali ter z ganotjem zaklicali pokojnikom trikratni »Slava«.
Odposlane udanostne in pozdravne brzojavke.
Predivo preidemo v podrobnosti dnevnega reda, pridružujemo se v duhu onim valujočimi množicam, katere ob tej uri veličastno manifestirajo na zborovanju mariborskih kulturnih društev na trgu Svobode. Naš občni zbor je bil od kr. policijskega komisarijata določen za danes že z odlokom z dne 7. oktobra 1929. Takrat se še ni znalo, da bode narod Dravske banovine baš danes proslavljal ta velepomemben zgodovinski dogodek pod enotnimi imenom naše kraljevine Jugoslavije s porazdelitvijo na banovine.
S tega mesta se pridružimo splošni radosti, ki je zavladala v tem trenotku širom naše domovine. Že pred 100 leti je zaklical Napoleon:
»Ilirija vstan!«
Danes praznuje vsa Slovenija, ves narod te uresničene proroške besede velikega vojskovodje, zlasti pa v naši beli Ljubljani — prestolici Slovenije —, kjer se ob tem času vrše zgodovinske »Ilirske svečanosti«.	\
V	kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev smo bili zadnjih deset let v Sloveniji združeni Štajerci in Kranjci. V zadnjem1 času pa smo bili. razdeljeni v Ljubljansko in Mariborsko oblast. Z dnem; 3. okt. 1929 je Slovenija združena v Dravsko banovino pod enotnim nazivom naše kraljevine Jugoslavije.
Tudi priv. nameščenstvo, zlasti pa naš sloj, naj si koj ob pričetku pridrži v novo nastali banovini vse že pridobljene pravice in pribori garancije za obstoj in nadaljni razvoj našega stanu, kakor nam pritiče in za katerega smo se že desetletja bojevali.
Tovariši in koleginje našega stanu po Sloveniji morajo v temi hotenju konkurirati med seboj, da naš sloj po Dravski banovini ne bode zgolj solidaren v osvojevanju stanovskih pozicij s priv. name-ščenstvomi raznih drugih kategorij, temveč, da pridobimo koristi tudi za čisto specijelno našo stroko, to je za nameščenstvo po odvetniških in notarskih pisarnah v Dravski banovini.
Nato prečita predsednik (že uvodoma objavljene) vdanostne in pozdravne brzojavke na Njegovo Veličanstvo Kralja Aleksandra, g. bana ter g. pod-bana Dravske banovine.
Zborovalci so vse tri brzojavke enodušno odobrili ter stoje poslušali udanostno brzojavko in zaklicali trikratni
»Živijo naš Kralji«,
na kar so bile brzojavke odposlane.
Došle brzojavne čestitke in pozdravi.
Predsednik prečita na to došle brzojavke, katere sprejmejo zborovalci z navdušenim: ploskanjem.
I. Ljubljana:
1.	Svoje društvo in njega predsednika pozdravljamo ob desetletnici in kličemo: Živeli in naprej za svoje pravice! Zveza društev. Predsednik Dr.
Obersnel.
2.	Iskreno čestitam k desetletnici. Živeli! Tajnik Zveze društev: Kravos.
3.	Narodni klub Delavske zbornice pozdravlja in čestita ob desetletnici društva in njega predsedniku. Dr. Bohinjec, predsednik.
4.	Pozdravljamo in čestitamo. Živeli borci za socijalne pravice. Narodna strokovna zveza. Predsednik: Juvan.
5.	Ob desetletnici čestitamo in kličemo: Živelo bratsko društvo! Društvo trgovskih in industrijskih nameščencev. Predsednik: Zemljič.
6.	Bratsko društvo pozdravljamo in želimo veliko uspeha. Zveza delovodij. Predsednik: Cargonja.
II.	Zagreb: Zbranim zborovalcem1 prisrčne pozdrave, želeč Vam mnogo uspeha. Le po tej poti naprej. Ferdo Pinter, delegat Pokojninskega zavoda.
III.	Gornja Radgona: Zadržan. Stanovske pozdrave. Stanovšek, pisarnovodja.
Pismeni pozdravi in čestitke.
Predsednik Gilčvert sporoči zborovalcem, da je prejel tik pred zborovanjemi od tov. Christof Josipa, ustanovitelja predvojnega bratskega društva v Ljubljani, sedaj šolskega ravnatelja v Ljubljani dopis, da riavedeni vsled bolezni ne more osebno priti v Maribor, dasi je prihod večkrat obljubil in se nanj veselil. Obžaluje, da ne more predstaviti zborovalcem tega vztrajnega borca za naše pravice ter prosi prisotnega njegovega sina tov. Christo! Bogota, da isti prečita na zborovalce naslovljen
pozdrav tov. Josipa Christof iz Ljubljane.
Slavni zbor! Cenjene tovarišice in cenjeni tovariši! Zbrali ste se, da počastite velik zgodovinski praznik, ki ga praznuje povodom 10 letnice svo-
jega obstoja Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru. Menda nisem1 napačnega mnenja, če izjavljam, da se je vestni in nad vse agilni odbor imenovanega društva odločil za to praznovanje v prvi vrsti iz razloga, da javno dokumentira, kako potrebna je privatnemu uradniku vzajemnost, medsebojna prijaznost in odkritosrčna ljubezen. Iz vzajemnosti izvira namreč moč in krepost, iz ljubezni pa veselje in tolažba. Stan, iz katerega so sc te lastnosti poizgubile, tak stan je brez moči in brez veljave: kajti delo posameznika in če je še tako vztrajno, vendar nikdar ni to, kakor vztrajno delo cele skupine. Zato je pa tudi sveta dolžnost posameznih udov našega stanu, da gojijo medsebojno bratovsko vzajemnost in da se poslužijo v dosego tega vseh sredstev, od katerih se zamiore pričakovati uspeha. Eno izmed najboljših takih sredstev pa je brez dvoma Vaša strokovna organizacija.
Srčno želim, da bi si danes vsi naši tovariši podali roke in storili trden sklep, združiti ter okleniti se svojega društva v svoj blagor in v srečo svojih družin, s katerim činom bi doprinesli dokaz, da so možje na svojem mestu!
Sprejmite, prosim, mioje' najsrčnejše čestitke na lepem prazniku, ki ga danes praznujete, slavni odbor pa s svojim neumornim predsednikom odkritosrčno priznanje na dosedanjem neustrašenem in plodonosnem delu! Josip Christof 1. r.
Nato prečita predsednik pozdravno pismo z dne 10. oktobra 1929 ustanovitelja celjskega bratskega društva in ravnatelja v pok.
tov. Bovha Ivana iz Celja.
Slavno društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru! Najlepše sc Vam zahvaljujem za Vaše čislano vabilo z dne 7. t. mi. k proslavi desetletnega obstoja Vašega cenjenega društva. Kakor rad bi se udeležil te Vaše proslave, tako žal mi je, da mi moje zdravje to ne dopušča.
Skromen je bil naš začetek, kakor je bilo skromno vse žitje nas Slovencev pod tujim gospodarstvom1. Vkljub temu se nam je posrečilo, da smo z neutrudljivim delom1 in vztrajno požrtvovalnostjo dosegli vsaj časten začetek organizacije zasebnega uradništva.
Z veseljem: se spominjam časov, ko sva opravljala s tovar. Ivanom Doberšek-om v Dr. Dečko-vi odvetniški pisarni v Celju potrebno korespondenco, urejevala in odpravljala društveno glasilo »Slovenska pisarna«, kar je največkrat trajalo čez polnoč in uspeh ni izostal.
Kdor je poznal nekdanji položaj zasebnega uradništva in ovire, ki nami jih je delala vladla pri osnovanju naše organizacije, se je veselil naše vztrajnosti.
Iskreno pozdravljam tovariše, ki so ob prevratu in pri osnovanju naše ljubljene Jugoslavije vzeli zadevo organizacije zasebnega uradništva, posebno odvetniškega in notarskega, s toliko vnemo in vztrajnim delomi v svoje roke, da se imajo danes zahvaliti toliko lepimi uspehom.
Želimi Vaši organizaciji ob proslavi desetletnice, da vedno neomahljivo napreduje in veselo vživa sad svojega lepega stanovskega dela. V to pomozi Bog! Ivan Bovha 1. r.
Tov. Gilčvert sporoči, da so se naše desetletnice z iskrenimi čutili spomnili tudi tovariši onkraj meje ter poslali iz Avstrijske Republike prisrčne čestitke in bodrilne besede potom svojih zakonitih zastopnic
»Zbornic odvetniških in notarskih pomočnikov«.
Wien, ami 10. Oktober 1929.
An den
Verein der Advokatu'rs- und Notariatsbeamten
in Maribor.
Werte Kollegen!
Vor allem best&tigen wir Ihnen den Empfang Ihrer beiden gleichlautenden Schreiben vom 8. Okt. d. J„ sowie der beiden Zeitungen vom April und September 1929.
Wir entnehmen aus Iliren Zuschriften, dass Sie am 13. Oktober 1929 den zehnjahrigen Bestana lhres Vereines zu feiern in der Lane sind. Es ist uns ein Herzensbcdurfnis, Ihnen zu diesem .lubi-laum unsere herzlichsten Gliickwunsche auszu-sprechen.
Ein fruchtbarer Zweig unseres Standes hat sich nach dem Kricgsende konsolidiert und1 reiclie Eriichte getragen. Dar an ist zum grossten Teile Ilire Vereinsleitung beteiligt. Zu Ende des Krieges hat unser grosser Reicbsverband sehr viele Aeste und Zweige verloren, doch miiissen wir Ihnen sa-gen, dass dadurclr der Stamm- nicht gelitten hat. Wir haben auf sozialern Gebiete bedeutende Fort-schritte erreicht, fiir die unsere ausser dier Republik Oesterreich wolmenden Kollegen nocli harte Kampfe ftihren miissen. Wir haben die vollstandige Sonntagsruhie mit der 1 Uhr-Samstagsperre, wir haben lange Kiindigungsfristen, den bezahlten Ur-laub von 14 Tagcn bis 5 Wochen — je nach der Bauer der Bedienstung —, gesetzliche Abfertigung bei Austritt aus dem Berufe, eine scihbne Altcrs-und Invaliditatsversicherung erreicht, so, dass unsere Kollegenschaft, wenn sie mal berufunfahig wird, immerhin ein gesichertcs Einkommien hat.
In fachrechtlicher Beziehung ist es uns in der letzten Zeit gelungen, die unumsehrankte Vertre-tungsbefuguis im S 31 Z. P. O. zu' erreichen.
Wir haben eine eigene Kammer filr Rechtsan-walts- und Notariatsgehilfen, die berufen ist, die gei-stigen und materiellen Interessen der Kollegenschaft zu walircn und' zu schutzen.
Schliesslich ist unsere freigewerkschaftliche Organisation der Schutz und der Schirmi fiir alle unsere Bcrufsgenossen. Dieser gewerkschaftlichen Organisation im- Verein mit den anderen, ist es gelungen, die obgedachten Schutzgesetze fiir uns zu erringen.
Viele von dlesen Schutzgesetzen diirften auch in Ihrem Lande in Geltung sein; fiir alle, die wir bereits erobert haben, miiissen Sie noch kampfen. Wir sind gewiss, dass unter Ihrer tatkraftigen Lei-tung Ihnen auch weitere Erfolge beschieden sein werden, wir sind gewiss, dass Sie alles aufwenden, um Ilire dortige Kollegenschaft kulturell zu heben und materiell sicher zu stellen.
Wir wiinschen Ihren Bestrebungen den besten Erfolg. Wir wiinschen, dass es Ihnen vergonnt sein moge, nocli mehrfache Jubilaen zu feiern. Wir werden uns der Erfolge, die Sie erringen werden, freuen. Das alte Spriclnvort: »Getrennt mairschie-ren und vereint schlagen« hat auch jetzt noch seine Bedeutung. Unsere Gegner sind die kapitalistischen Unternehmer, die, wie in alien Landern, nicht viel lierz fiir ihre Angestellten haben und' denen alles im Kampfe abgerungen werden muss.
Wir grussen Sie und alle Teilnehmer dieses Eestes. Wir werden uns freuen, wenn Sie uns Nach-richt iiber den Verlauf derselben zukommen liessen.
Unsere Fachzeitschrift »Organisation« er-scheint infolge Fusionierung mit dem Zentralver-eine der Kaufmannischen-Angestellten Oestcrrcichs, in welchem wir eine separate Fachgruppe haben, nicht rnelir. Unser offizielles Organ ist die »Oester-reichische Angestelltenzeitung«. Wir iibermitteln Ihnen die bisher erschienenen Exemplar e und werden veranlassen, dass Ihnen jede folgendle Nutmner zugeschickt werde, falls Sic dieselbe nicht erhalten sollten.
Mit kollegialen Griissen
Gemeinsames Sekretariat:
der Kammem der Rechtsanwalts- und Notariats-Gehilfcn fiir Wien, Niederosterreich und das Bur-genland, Wien L, Werdetorgasse 9, Tel. U 25-2-82. Sekretar: Neuner mp. Obrnami: L. Spielmann mp.
und
Zentraiverein der Kaufmannischen-Angestellten Oesterreichs, Fachgruppe der Rechtsanwalts- und Notariats-Angestellten, Wien I„ Werdetorgasse 9,
Tel. U 25-2-82.
Sekretar: Neuner mp. Obrnami: L. Spielmann mp.
PS. Zur Erinnerung an den I. Reichskongrcss ubermitteln wir Ihnen ein Lichtbild.
Burno odobravanje in prisrčne ovacije sledijo od' strani zborovalcev tovarišem in koleginjam v sosedni državi. Soglasno se sklene, da se odpošlje pismena zahvala obema Zbornicama ter Centralnemu društvu trg. nastavljencev, Strokovna skupina odvetniških in notarskikh uradnikov na Dunaju, ki naj sporočijo naše tovariške pozdrave in čestitke svojim članom, katerim se je po vztrajnem in smo-trenem boju posrečilo, da so po prevratu dosegli od države priznano lastno Zbornico, ki je sedaj zakonita zaščitnica interesov odvetniških in notarskih nameščencev v Avstrijski Republiki.
Tov. Gilčvert se ob tej priliki v toplih besedah spominja dunajskih zborovanj ter prvoboriteljev za nedeljski počitek, pokojninsko in bolezensko zavarovanje, pridobitev pravic za sodno- zastopanje po §31 c. p. r. itd., zlasti tovarišev Spielmann, Neuner, Bauer, Gutsch in drugih.
Omenja pri tem velike zasluge takratnih državnih poslancev in naših prijateljev gg. Dr. Offner, Dr. Ellenbogen, Dr. Adler itd. ter slovenskih poslancev gg. dekana Žičkarja, viteza pl. Berks itd., ki so stali v dunaj. parlamentu na braniku naših pravic.
(Konec prihodnjič.)
Poročilo.
Delegata Gilčvert Dragotina ikiot III. pod-prediscdruika Zveze ter predsednika Društva odlveitmlilškiih iln nioitianslkih uirfaidlnilkiofv v Mariboru nia skupščini Zveze Dmulštev pravatniih nameščencev iv Ljiulbljiafflii, idne 31. maja 1930-
Čislani zborovalci! Dragi prijatelji in tovariši!
Predvsem se Vam osebno zahvaljujem,
da ste na lanskem občnem zboru Zveze dne 2. junija 1929 v moji nenavzočnosti odlikovali naše društvo s tem, da ste izvolili mene kot III. podpredsednika Zveze.
Došlo je to baš za jubilej 10 letnega obstoja našega društva v Mariboru ter Vam izrekam v imenu našega društva in v lastnem imenu zahvalo za to pozornost, katera je članstvo našega društva — ki je obenem članstvo Zveze — z zadovolstvom razveselila.
Ob tej priliki izrekam zahvalo Zvezi in tov. uredniku Kravosu, da je posvetil skupno številko 10 in 11 »Organizatorja« za mesec november 1929 sko-ro izključno našemu društvenemu jubileju moji 50-letnici ter z vspodbudnimi članki klical odvetniško in notarsko uradništvo k vstajenju.
Naj bode izrečena v imenu našega društva topla zahvala vsem sotrudnikom »Organizatorja«, zlasti pa g. Dr. Stojanu Bajiču za njegove razprave o zakonih, ki se tičejo priv. nameščencev, g. Dr. Obersnelu za strokovnjaške prispevke k razvoju pokojninskega zavarovanja, g. Lovšin Evgenu za obširne razprave o bolezenskem zavarovanju itd.
V preteklem letu, in sicer dne 13. oktobra 1929 obhajali smo v Mariboru
desetletni jubilej
obstoja našega društva.
Ta naš stanovski praznik proslavili smo ob navzočnosti došlih prijateljev in zastopnikov raznih organizacij s tolikim zanimanjem, resnostjo in obenem prisrčnostjo, da je praznični potek našega zborovanja nadkrilil naša pričakovanja.
Članstvo iz
Maribora, Ptuja in Slovenjgradca
se je zborovanja številno udeležilo ter so bili posamezni referati skrbno pripravljeni.
Da šteje naše društvo tudi izven naše stroke mnogo prijateljev, dokazala nam je osebna navzočnost odličnih zastopnikov raznih korporacij, institucij ter društev.
Pozornost in simpatije pa smo lahko razbrali tudi v številnih pismenih in došlih prisrčnih brzojavnih pozdravih. Nekateri gg. odvetniki so svojo odsotnost poleg tega »nekako odkupili« s pošiljatvijo denarnih svot kot vidno priznanje.
Od strani Zveze so naše zborovalce posebno razveselili
pismeni in brzojavni pozdravi:
g. Dr, Obersnela kot predsednika naše Zveze v Ljubljani, g. Zemljiča kot I. podpredsednika Zveze in predsednika Društva trgovskih in industrijskih nameščencev v Ljubljani,
g. Cargonja, II. podpredsednika Zveze in predsednika Zveze delovodij v Ljubljani, g. Kravosa, tajnika naše Zveze v Ljubljani, g. Dr, Bohinjca, predsednika Narodnega kluba Delavske zbornice,
g. Juvan Rudolfa, predsednika Narodne strokovne zveze v Ljubljani.
Nadalje obeh zakonitih Zbornic pomočnikov odvetnikov in notarjev na Dunaju, raznih gg. odvetnikov — med njimi g. Dr, Dobovišek Rudolf v Krškem in g. Dr, Somen Ljudevit v Murski Soboti — stanovskih tovarišev, šolskega ravnatelja g. Christof Josipa iz Ljubljane, ravnatelja g. Bovha Ivana iz Celja, Cvetko Ludvika, ravnatelja v Murski Soboti, g. Sta-novšek, pisarnovodja v Gornji Radgoni ter drugih.
Posebno navdušenje pa je med zborovalci zavladalo, ko je med nas stopil
gospod Lovšin Evgen,
ustanovitelj naše Zveze, podpredsednik Pokojninskega zavoda, podpredsednik Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani itd.
Njegova osebna navzočnost med ostalimi odličnimi delegati raznih društev ter njegov temperamentni pozdravni govor in temeljita nadaljna izvajanja glede pokojninskega in bolezenskega zavarovanja povzdignili so naše slavje ter izzvali pri zborovalcih navdušenje in prisrčne ovacije.
Naše društvo je ponosno, da sme prištevati tako zaslužnega organizatorja med svoje častne člane.
Izrekam tovarišu Lovšinu za njegov trud in prvi obisk našega društva v Mariboru našo društveno zahvalo.
V članstvu našega društva po mestih
v Mariboru, Ptuju in Slovenjgradcu
se čim dalje bolj razvija in utrjuje čut o pojmovanju važnosti naše Zveze in sprejemanje njenih ukrepov in nasvetov.
Podlago za to tvori organizacija, sestanki, pisava v naših strokovnih listih Odvetniški pisarni in Organizatorju ter društvena disciplina.
Obžalujem, da smisel za organizacijo in izpolnjevanje društvenih dolžnosti vedno bolj zapušča edino našo posestrimo v Dravski banovini
samostojno Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju.
Kakor sem informiran, društvo v Celju že več let ni imelo občnega zbora, ne pobira redno članskih prispevkov in ne zadošča niti svojim plačilnim obvezam napram Zvezi, niti ne plačuje naročnine za strokovne liste Organizator in Odvetniška pisarna.
Vsled tega je naše društvo z novim letom 1930 ustavilo list »Odvetniška pisarna« članom celjskega društva, ker obvezne naročnine za leti 1928 in 1929 na ponovne opomine ni poravnalo ne društvo, niti prizadeti člani v Celju.
V Ljubljani
odnosno po bivšem Kranjskem pa so razmere odvetniških in notarskih uradnikov še bolj žalostne.
Po prizadevanju Zveze in našega društva smo sicer leta 1924 ustanovili v Ljubljani samostojno društvo, kateremu je načeloval izključno ženski odbor. Menda je to dosedaj prvi slučaj v strokovnih društvih bivše Slovenije.
Toda v par mesecih je v mladih ženskih srcih prvo navdušenje za organizacijo poleglo. Po nekaterih sejah je komaj oživljeno društvo zaspalo v tako trdno spanje, da isto ne more prebuditi ne Zveza v Ljubljani, niti naši ponovni klici iz daljave... iz Dravske doline.
Naše društvo je leto za letom brezplačno razposlalo mnogo izvodov Odvetniške pisarne v bodrilo svojim tovarišicam v Ljubljano. Tudi Zveza jim je v ta namen razpošiljala list Organizator. Vsak uspeh pa je izostal.
Pred kratkim je Zveza sklicala odvetniško in notarsko uradništvo v Ljubljani na sestanek. Kakor sem poučen, je došel na ta sestanek samo eden odvetniški uradnik, pa še ta je bil drž. penzijonist, kateri bi se bil morda rad informiral, na kak način bi se penzijonisti vgnezdili v odvetniške in notarske pisarne ter si s tem izboljšali lasten gmotni položaj na škodo poklicnemu odvetniškemu in notarskemu uradništvu, ki tava gladno in zgubljeno v brezposelnosti po ljubljanskih ulicah.
Zveza seveda takim uradnikom — drž. penzijo-nistom — ni in ne sme biti na razpolago. Naše društvo bi najodločneje protestiralo proti temu, ako bi se take penzijoniste, kakorkoli, v našem sloju vpo-števalo.
Ljubljanski tovariši in koleginje ter sploh vsi neorganizirani po celi Dravski banovini bi pravzaprav zaslužili za svojo stanovsko brezbrižnost tako »šibo Božjo« v obliki pojavov drž. penzijonistov po odvetniških in notarskih pisarnah.
Le-ti izganjajo poklicne tovariše in koleginje iz dosedanjih služb ter so nam jako neljubi in vsiljivi »nekolegi«, kateri so navadno vzrok, da dotična mesta niso zasedena po naših poklicnih tovariših in ko-leginjah.
Slednji vsled tega brez lastne krivde ne dobe nameščenja v svoji stroki in zapadejo predčasno v breme svojcev, Pokojninskemu zavodu in Bolniški blagajni. Vsi naši brezposelni fondi pa so nezadostni za podpiranje teh nesrečnikov, kateri vsled prepičlih prejemkov hirajo in pospešujejo svojo zadnjo pot proti preranemu grobu.
Te trditve pa se ne nanašajo samo na odvetniško in notarsko uradništvo, temveč na vse privatne nameščence. Izvzeto ni niti bančno uradništvo, ker se tudi v njih vrstah brezposelnost čedalje bolj širi. Niso redki slučaji, ko srečujemo bivše bančne ravnatelje ali pa uradnike, kateri iščejo službe po drugovrstnih poklicih in so v stiski hvaležni za vsako še tako skromno službico, četudi plača ni v nikakem razmerju z njih prejšnjimi dohodki in bivšim socijal-nim ooložajem.
Neorganiziranci so v veliki meri sokrivi, da se razmere v tem pogledu dnevno slabšajo, namesto, da bi se — po prizadevanju nas vseh — zboljšale.
Da se povrnem zopet k mojemu poročilu, zaklju-> čujem s statistiko in blagajniškimi podatki našega društva v Mariboru.
V pretekli 10 letni dobi smo pridobili v Mariboru in Ptuju skoro vse odvetnike in notarje kot naše zveste podporne člane.
S tem smo zamašili vrzel, ki je zevala v naši organizaciji vsled pasivnega zadržanja neorganiziran-cev po naših sosednih krajih. To
zbližanje med gg. šefi in uradništvom
pa ni rodilo le materijalni uspeh za društvo, temveč — in to je več vredno — moralno pridobitev, da so se gg. šefi seznanili z našim pokretom, ki ni bil pravičnemu in uvidevnemu šefu nikdar sovražen — vsled česar radi vidijo organizirano in zavedno uradništvo v svojih pisarnah. N. pr. v slučaju iskanja pisarniških moči se gg. šefi tudi obračajo za posredovanje do našega društva ter so vsled uspešnega posredovanja nekateri naši člani in članice dobili službe, katerih bi brez naše pomoči nikdar doseči ne mogli. Uspešno posredovanje pri službah pa je za dotičnika mnogo več vredno, kakor vsaka še tako izdatna denarna podpora.
Le takemu načinu organizovanja po Dravski dolini in pridnosti našega blagajnika tov. Moškona se ima društvo zahvaliti, da je na občnem zboru dne 13. oktobra 1929 zamoglo izkazati nad 70.000 Din društvene imovine.
Poleg tega pa je društvo v preteklem desetletju izplačalo lepe vsote za pogrebe in brezposelne podpore.
Od leta 1921 dalje izdajamo tudi lasten strokovni list »Odvetniška pisarna«, katerega v glavnem vzdržujejo redni in podporni člani v Mariboru in Ptuju z maloštevilnimi plačujočimi naročniki p» drugih krajih. Teh discipliniranih rednih in podpornih članov štejemo v Mariboru in Ptuju nekaj nad 100.
Ne moremo se sicer primerjati večjim organizacijam, kakor n. pr. Društvu rudniških uradnikov v Trbovljah, ki razpolaga z velikimi denarnimi viri vsled kompaktnosti in velikega števila članstva na svojem sedežu odnosno v bližnji soseščini, vendar bi pa imela Zveza v odvetniškem in notarskem uradništvu, katerega naštejemo po Sloveniji okrog 600 do 700, dobro oporo, ako bi Mariboru prednjačilo stanovsko društvo v Celju, — katero obstoji že nad 33 let — in ako bi se obema organizacijama pridružilo v polnem razvoju bratsko društvo v Ljubljani.
Korak naprej smo napravili tudi mi z ostalimi nameščenci vred v
bolezenskem zavarovanju.
Za vsa društva, včlanjena v Zvezi, je bil tozadevno pač merodajen soglasni sklep zvezine seje dne 15. decembra 1929 v Trbovljah.
Odvetniško in notarsko uradništvo do preosnove pravil Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani ni imelo možnosti prestopiti v to društvo.
Kakor hitro pa so bila pravila temu primerno prikrojena in potrjena, se je članstvo našega društva z veseljem odločilo za kompakten prestop v novo društvo.
Na naši odborovi seji dne 18. 12. 1929 smo to v Mariboru soglasno sklenili ter so temu sklepu sledili naši člani v Ptuju in Slovenjgradcu.
Pohvalno moramo omeniti, da tudi pri bratskem društvu v Celju tokrat nismo naleteli na gluha ušesa.
Na pobudo od strani našega društva, je bratsko celjsko društvo sklicalo za 27. februarja 1930 v hotelu Evropa v Celju izredni občni zbor, na katerem je isto ob navzočnosti nad 20 odvetniških in notarskih uradnikov in uradnic sklenilo prestop v Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani.
Pobudo za prestop k bolniški blagajni nam je dalo tudi zborovanje priv. nameščencev v hotelu Orel v Mariboru dne 19. decembra 1929, kjer so naši
člani v tem letu že v drugič slišali temeljita izvajanja in podane smernice za bolezensko zavarovanje od strani priljubljenega tovariša Lovšina, kateri je ob-jednem podpredsednik gornjega društva.
Na tem zborovanju nam je odposlanstvo iz Ljubljane, obstoječe poleg g. Lovšina tudi iz društvenega ravnatelja g, Podgoršeka, nadalje predsednika Pokojninskega zavoda g, Vrtovca ter zavodovega ravnatelja g. dr, Sagadina, obrazložilo pomen in dobrote pokojninskega in bolezenskega zavarovanja.
Po preteku 10 let je v Jugoslaviji torej tudi naš sloj deležen zboljšanja bolezenskega zavarovanja in onih ugodnosti, katerih so bile dosedaj deležne le nekatere vrste privatnih nameščencev.
Ob zaključku omenjamo še pokojninsko zavarovanje.
Na današnji IX. skupščini in predkonferencah se je to vprašanje vsestransko razmotrivalo.
Iz celoletnega razvoja pa je posneti, da je priv. nameščenec kot invalidni in starostni rentnik z vsakim dnem višje taksiran.
Na 15. strani letnega poročila P. z. razvidimo rentne račune po različni valorizaciji za razno dobo.
Po dosedanji valorizaciji predvojnih premij 126 Din iznaša letna renta n. pr. po 10 letih znesek 8454 Din, po novi valorizaciji 150 Din pa za isto dobo letnih 8760 Din. Zadnje desetletje zavarovanja pa ima skoro vsak izmed nas za seboj. Po 22 letih zavarovanja iznaša dosedanja letna renta 11.010 Din, po valorizaciji 150 Din pa 11.984 Din, torej se zviša renta letno na 974 Din ali mesečno 81 Din.
Kdor še bode preživel v službi vsaj bodočih 10 let, za tega se bodo gornje številke znatno povišale. Mlajša generacija lahko — po dosedanjem razvoju pokojninskega zavarovanja sodeč — pričakuje pokojnino v taki višini, da bode eksistenca na stara leta zadovoljiva.
Za vse to pa se imamo zahvaliti našim organizacijam. Iz njih so nastale Bolniške blagajne, Pokojninski zavodi, Delavske zbornice, ki so nam rodile vidne socijalne »Domove«.
Naša Zveza ima pri vseh teh socijalnih institucijah svoje zastopnike ter je povsod važen činitelj, bodisi pri reševanju posameznih vprašanjih, bodisi pri celokupnem pokretu socijalnih problemov.
Končujem s srčno željo, naj bi vsak nameščenec in nameščenka začutila potrebo po skupni organizaciji, da se vsi brez izjeme včlanimo pri lastnih stanovskih društvih in slednja v Zvezo, ki naj postane naša skupna mogočna zaščitnica. i
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Pomen organizacije.
Iz govora tov. Vojska Dragotina, pisar-novodje iz Slov. Gradca na jubilejnemi obč. zboru dne 13. oktobra 1929 v Mariboru.
Dragi tovariši in tovarišice! Odkar se človeštvo zaveda svojih pravic, sc trudi, da iste dio-seže potoni organizacij. Na žalost pa še danes marsikdo smatra organizacijo za popolnoma nepotrebno in se zanaša samo sam na se. Noče nič vedeti o tem, da je mogoče doseči ureditev razmer med šefi in urad-ništvom le s skupnim, smotrenim delom'. Ne ve, da je organizacija ono, kar nam je prineslo vse dosedanje uspehe. Ne zaveda se, da vse ono, kar danes
vživa, ni prišlo vsled dobre volje šefov, temveč le po silnem delu organizacij. Da celo tako naivne tovariše imamo, ki mislijo, da je vse to prinesel čas. Vse to da je prišlo le vsled tega, ker se človeštvo že samo po sebi preobražaj e in se tudli zaveda svojih moči. Da je že vsled tega prišlo do bolniškega, pokojninskega zavarovanja, da je vsled tega prišlo do uveljavljenja nedeljskega počitka, da se je vsled tega potom zakona priznal zasebnemu nameščencu dopust, odpovedni rok itd. Nič noče vedeti o tem, da je bilo treba zai dosego teh pravic trdega, večletnega boja ne le posameznika, ampak organizacij.
Vsak se mora zavedati, da je organizacija potrebna že vsled tega, da imamo stanovski tovariši medsebojen stik, da se pogovorimo o naših težnjah, da beležimo- vse, kar se godi okoli nas, da se zanimamo za vse, kar se tiče zasebnega uradništva, da sledimo različnim- razpravam o novo se snujočih zakonih, da pazimo, da se nas ne prezre in na nas me pozabi.
Kako naj to doseže en sam — četudi še tako zmožen človek —, je vsaj meni uganka. Vsak zase’ ve le to, kar se dogaja v njegovi najbližji okolici, največ v pisarni, kjer je on sam nameščen. Toda to ni dovolj. Vsi tisti, ki mislijo, da je organizacija nepotrebna, ker se jim v dosedanji službi godi dobro, imajo šefa, ki je sam toliko uvideven, da daje svojemu: uradništvu dostojno plačo, mora pomisliti, da zasebni uradnik ni večno na enem1 in istem mestu in da se mu vsak čas lahko pripeti, da pride od najboljšega k najslabšemu šefu — kajti tudi takih je še veliko —. Karm pa se bo takrat obrnil, če se mu zgodi krivica?
.laz sem prepričan, da bode prvi korak takega nezavednega uradnika ali uradnice ravno k organizaciji, ki pa se mu je vedno zdela zelo nepotrebna.
Naravnost smešno in žalostno je, kako se tak uradnik ali uradnica brani organizacije in s kakšnimi smešnimi izgovori prihaja v slučaju, da vprašate, zakaj ne pristopi k organizaciji. Prvi odgovor vseh takih nezavednežev je, da zato ne pristopi, ker organizacija nič ne dela., temveč samo pobira mesečne prispevke. Vsi taki namreč mislijo, da je organizacija menda kak »Miklavž«, ki deli darila in sicer bi jili morala v prvi vrsti deliti ravno onim, ki nikdar ne čutijo potrebe pristopiti k organizaciji. Nič ne pomislijo, kje naj organizacija brez članov dobi vire, d-a v slučaju potrebe svojim članom pomaga. Smatrajo, da organizacija obstoji iz predsednika, tajnika in blagajnika in ti trije naj bi bili po njihovem mnenju tako vplivni možje, da dosežejo vse, samo če hočejo in potem' svoje uspehe javijo seveda zopet v prvi vrsti onimi, ki niso organizirani in ki k uspehom' niso ničesar prispevali — ne duševno, ne financijelno.
Ako bi bili vsi taki, potem bi danes pač ne vedeli nič o pokojninskem zavarovanju, o bolniškem zavarovanju, o dopustu, o nedeljskem počitku itd.
Vse to sc je doseglo le s smotrenim,, težkim delom. Zato bi morali že iz hvaležnosti, če že ne vsled lastne koristi, vstopiti v organizacijo in pripomoči, da dosežemo še nadaljne uspehe.
Take izgovore ima en del uradništva. Mi pa imaim!o še drug del neorganizirancev, ki pa zopet zato niso organizirani, ker je po njihovem mnenju že vse doseženo-. Ti niso nič boljši od prvih.
Zelo se motijo, če mislijo, da smo mi že vse dosegli in da sedaj prav za prav nimamo nikakih zahtev več. Naj se zavedajo, da imamo mi še veliko, veliko dela pred nami. V prvi vrsti moramo- doseči minimalne plače. Če pogledamo to strani, vidimo, da je ravno v odvetniških pisarnah na temi polju popolna neenakost. Mi imamo danes v naših vrstah — zlasti v Ljubljani — uradnice, ki imajo piši in beri 250 Din mesečne plače. V tem1 oziru sploh ni nikakih predpisov. Gledati pa moramo, da jih dosežemo-. Mogoče bode marsikdo trdil, da je to nedosegljivo. Je že vres, nedosegljivo je, dokler je organizacija šibka. Če pa bo organizacija močna, bo lahko načela tudi to vprašanje. Predpogoj pa je, da v odvetniških in notarskih pisarnah ne bo nobenega neorganiziranega uradnika. In to mora -biti prvi naš cilj.
Poglejmo druge stroke. V prvi vrsti si dovolim tukaj opozoriti na organizacijo tipografov. Pri njih se neorganiziranca ne sprejme v delo in vsled takih učinkovitih načel je organizacija dosegla, da noben šef ne sme sprejeti neorganiziranca v službo. In če bi se vkljub temu kdo usodil sprejeti neorganiziranega člana v delo, sledi takoj nastop organizacije, ki takega šefa popolnoma onemogoči. To pa ni organizacija dosegla čez noč in brez članov. Zato je bilo treba dela, pa tudi zavednosti članov. Jaz sem uverjen, da bi se to dalo doseči tudi v naši stroki, toda le, če bo organizacija, imela toliko članov, kolikor je uradnikov in uradnic po odvetniških in notarskih pisarnah.
Druga zelo važna zadeva, ki jo moramo rešiti, je, da se ne bo sprejemalo v naše pisarne vpokoje-nih državnih uslužbencev.
Tukaj bomo morali delati z vsemi silami nia to, da izvojujemo za-kon, ki bo to zabranil. Danes trdi vsak državni vpokojenec, da s svojo pokojnino ne more shajati in da si mora zato poiskati privatne službe. Da ne more shajati, to je že res. Toda, kako pa naj shaja potem oni, ki ga on v svojem egoizmu iz službe izrine, ne mogoče vsled zmožnosti, ampak samo zato, ker gre delat za malenkostno plačo. Meni je eden takih vpo-kojencev na očitek, da je odjedel kruli revnemu zasebnemu uradniku, ki ima družino, odgovoril, da je šel v službo zato, ker mu je dolgčas in pa, da ni zahteval večje plače, ker mu gre samo za to, da ne pohaja in da dobi nekaj za »cigare«. In to je tudi tako. Vpokojenec je shajal poprej 35 let s svojo plačo, ko pa gre v pokoj, pa kar naenkrat! ne more shajati in izpodrine zasebnega uradnika samo zato, da mu ni dolgčas. Za tako dejanje jaz za sv-ojo osebo ne najdem dovolj ostre besede. Ker pa tozadevno ni pričakovati uvidevnosti, ne od dotičnega drž. vpokojenca, niti dotičnega šefa, je treba najti pota, da se to prepreči z zakonom.
In poslednji cilj, ki ga morajo imeti organizacije, vsak organ-iziranec in do-tična strokovna o-rga-. nizacija, je ta, da prepričuje šefe, da morejo dobro uspevati le s poklicnim uradništvom, ki ga pridobe potom organizacije in ne z onimi, ki jih pobirajo iz ceste. Uverjen sem, da imajo šefi v tem pogledu zelo žalostne skušnje. Organizacija vedno gleda, da priporoča le zmožno uradništvo, ki se zaveda svojih pravic, pa tudi svojih dolžnosti.
Kadar bodo naše organizacije močne in trdne, takrat bodo tudi lahko imele močen vpliv na delo-
dajalce in takrat borno dosegli, da se odstrani gori omenjeno zlo, ki razjeda naše zdravo telo.
Zato- je dolžnost nas vseh, da stopimo v organizacijo, ji damo potrebna sredstva in jo informiramo o vsem1. Potem lahko pričakujemo od nje tudi tozadevnih uspehov.
Razveseljivo dejstvo je, da se nas zbira — vsaj v mariborski oblasti — vedno več okrog našega društva in trdno sent uverjen, da bode prišlo v naš krog vse, kar dela po odvetniških in notarskih pisarnah.
Tedaj bode organizacija močna in- naši cilji bodo potom nje dosegljivi. Zavedati se moramo, da smo vse dosedanje uspehe dosegli le potom -organizacije in da jih bomo tudi v bodoče dosegli le, ako bomo številni in složni.
Kličem vsem, ki se še ne zavedajo važnosti organizacije: Pridite k nam, ne stojte ob strani! Pomagajte sebi in ne ovirajte nas s svojo brezbrižnostjo na pohodu h končnemu cilju. Druži in jači naj nas geslo:
»Vsi za enega, eden za vse!« llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Škof dr. Jeglič o alkoholizmu.
Dragi mladenič, kajne, rad bi vedel, kako pijanost nastane? Cuj! Tvoji možgani so najbolj važno živčevje. Do možganov morajo po živcih priti zunanji vtisi, n. pr. vročine, glasu, svetlobe in po svetlobi vtisi predmetov, da zaznamo stvari, od katerih vtisi prihajajo po možganih deluje volja, ki zapoveduje telesnim- in dušnim- močem, da delujejo n. pr. umu, da misli, jeziku, da govori, očetu, da gledajo, nogam, da hodijo; po možganih torej delujejo tudi oni živci, od katerih pride gibanje našega telesa. Iz tega izprevidiiš, da le tedaj moreš spoznavati, kaj je okoli Tebe, da le tedaj moreš misliti, govoriti, gledati, hoditi, ako so možgani zdravi in v redu.
No-, alkohol pa ravno na možgane vpliva. Ako pride v Tvoje telo, deluje na možgane in sicer naj-poprej, dokler ga je malo, delavnost možganov poveča in pospeši; zato se misli hitro razvijajo, jezik se razveže, noge so nekako lahke, roke se neprestano gibljejo, kri se hitreje pretaka, človeku je nekako lahko, ves vesel je in srečen. Toda, ko se zaužije več alkohola, je njegov vpliv na možgane škodljiv; možgani nekako pešajo, omemagajo; delavnost zastaja, ker se možganom- moč izgublja, zato oči več tako dobro ne vidijo, misli se zaustavljajo, jezik se zapleta, noge oslabe, dokler nazadnje vse ne opeša in ie človek brez- zavesti.
Pijanost je greh. Greši namreč, kdor se vedo-ma upije in pri pijači išče edino uživanje. Vedoma se upije, kdor ima ta namen, ko gre pit, ali pa kdor ve, da se bo opil, ako začne piti. Kdor pa pije, ne radi užitka, ampak, ker mu je zdravnik rekel, da mu je ta ali ona pijača za sedaj, za enkrat, dvakrat, trikrat zoper kako nevarno bolezen potrebna, ne greši, ako bi ga pijača morda opijanila.
In kako gnusno je pijanstvo! Človek zapravi ono čast, dp katere ga je Bog povzdignil, da stoji visoko nad vsemi drugimi stvarmi, nad vsemi živalmi. Bog Ti je dal razum, da spoznavaš dobro in hudo, resnico in zmoto; dal Ti je dar govora, da moreš odkriti vse srce svoje; dal Ti je raznih na-
šenov, da jih lepo brzdaš in s spoznanjem uma prav uravnavaš. Teh prednosti žival nima. Ona nima razuma, nima proste volje, nima daru sovora, ne more nagonov obrzdavati.
Sedaj pa poglej pijanca. Da, po zunanji obliki je še, toda naštetih prednosti ne more več uporabljati, postal je, kakor žival. Urn ne deluje več, ne ve, kaj je dobro in kaj slabo; le pripoveduj mu kako resnico, ničesar ne razume, s topim očesom! Te gleda. Prosta volja je izgubila svojo moč in grdi nagoni vladajo; odtod nesramnost in nečistost, odtod maščevalnost, sirovost in nasilnost. Pravega govora tudi več nima; z jezika mu prihajajo neki glasovi, pa vse nekako nerazumljivo, brez razuma ponavlja neprenehoma vedno iste besede; poizkuša zapeti, toda zatuli in zarjove, da je ljudi kar strah. Tudi obnašanje njegovo ni več pametno in primerno, skače kakor nor, uganja neumnosti, bedaste šale, glupe' nespodobnosti. Glej, do živali se je ponižal! Groza!
Človek ima počutke, da vidi, sliši, duha, okusa, tipa. Take počutke imajo tudi živali. Toda poglej pijanca, ali mu ti počutki še kaj delujejo? Oh, oko mu je motno, vse predmete vidi po dvoje, vse okoli njega se vrti; sluh mu je odpovedal. Tvojih besedi ne razume, le nekak šum mu pride do ušes, tip1 mu je prenehal, ne čuti ne vročine, ne mraza, ne udarcev, ne ran. Vprašam Te. ali se pijanec ni pogreznil pod žival? Oh, ko bi bil pri sebi, moral bi se samega sebe sramovati. Po Božji podobi je ustvarjen, da naj gospoduje nad zemljo in nad vsemi vidnimi stvarmi in naj bo nad nje povzdignjen kot njihov gospodar in kralj; toda kje je gospodstvo pri pijancu?
lllltlllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllil^
Društvene in osebne vesti.
Zahvala. Povodom moje 66 letnice došlo mi je toliko dokazov srčne ljubavi, da mi ni mogoče izraziti moje zahvale poedinim voščilcem. Zato se tem potom presrčno zahvaljujem vsem, ki so se me spomnili, zlasti pa Društvu odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru. Posebno zahvalo izrekam ljubemu staremu prijatelju in tovarišu Dragotinu Gilčvert za ganljiv spomenik, ki mi ga je postavil v jubilejni številki »Odvetniške pisarne«.
V Ljubljani, meseca oktobra 1929.
Josip Christo!.
Sosvet Pokojninskega! zavoda v Mariboru.
Dne 12. oktobra 1929 vršila se je pod predsedstvom g. Vrtovec Alojza, predsednika P. Z., in v navzočnosti g. Lovšin Evgena, podpredsednika P. Z. iz Ljubljane, seja mariborskih delegatov Pok. zav. v Mariboru ter se je ustanovil »Odbor delegatov P. z. v Mariboru«, kateri se shaja mesečno k skupnim konferencam in sejam. Razpravlja se o predlogih glede uprave nepremičnin, naložbe imovine P. z. v mariborskem okolišu, vodi se evidenca o zavarovancih, da so vsi in pravilno prijavljeni itd. Pri I. seji dne 12. oktobra 1929 se je odbor konstituiral tako-le: Pred-
sednik Pinter Ferdo, tajnik Gilčvert Dragotin, blagajnik Pelikan Hubert; člani odbora: Doležal Lojze, Krejči Anton, Pipuš Zdenko, Skaza Franjo in Vrisk Ivan.
Posredovanje služb. Kot strojepiske in stenogra-finje išče 6 uradnic službe za Maribor ali drugod. Tudi 2 uradnika iščeta službe kot pisarnovodje, event, kot stenografa in konceptna uradnika. Gresta tudi na deželo.
Notarski izpit sta položila dne 23. junija 1930 pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani naša podporna člana gospoda Golob Franjo, kandidat pri g. notarju Ašič Ivanu ter Jezovšek Vladimir, kandidat pri pok. notarju g. dr. Firbasu, oba v Mariboru. Izrekamo obema naše prisrčne čestitke.
Novi odvetniki v Mariboru. Od zadnjega občnega zbora so otvorili svoje odvetniške pisarne g. Dr. Rosina Igor (dne 4. dec. 1929) ter jo priključil pisarni g. Dr. Rapotec Vinkota, odvetnik na Aleksandrovi cesti št. 16, g. Dr. Vauhnik Miloš ter jo priključil pisarni g. Dr. Hojnik Franjotu na Aleksandrovi cesti 22 in meseca junija 1930 g. Dr. Gozani Leo na Aleksandrovi cesti št. 12. Vsi trije so podporni člani našega društva. Izrekamo novim gg. odvetnikom naše čestitke ter jim želimo obilo uspeha na stanovskem polju.
Občni zbor Zveze društev privatnih nameščencev sc je
vršil dne 31. maja 1930 v prostorih Zveze v palači Delavske zbornice v Ljubljani. (Glej poročilo v, »Organizatorju« meseca junija 1930.) Izvoljeno je bilo novo načelstvo, katero obstoji iz predsednika tov. Zemljič Joškota iz Ljubljane, I. podpredsednika tov. Volčanšek Franja iz Trbovelj. II. podpredsednika tov. Čargonja Ladislava iz Ljubljane, III. podpredsednika tov. Gilčvert Dragotina iz Maribora, tajnika tov. Kravos Vlatliinira in blagajnika tov. .Lovšin Evgena, oba iz Ljubljane. Pregledovalci računov tov. Gonelli Rudolf iz Trbovelj in tov. Likar Ciril ter tov. Raška Oton iz Ljubljane. V upravni odbor Zveze pa pošlje vsako včlanjeno društvo svojega zastopnika.
Ob tej priliki se pridružuje tudi naše društvo zvezinim zborovalcem ter izreka še tein potoni posebno zahvalo odsto-pivšemu predsedniku tov. Dr. Obersnel Maksu za ves trud, požrtvovalnost in ljubezen, s katero je isti od leta 1924 dalje pomagal ustvarjati in voditi Zvezo ter ji bil pozneje agilen odbornik in slednjič nje vzorni predsednik. Nikdar ne bomo pozabili njegovih nevenljivih zaslug za združitev društev priv. nameščenstva po Sloveniji v enotno falango in njegovega strokovnega udejstvovanja pri Pokojninskem zavodu v različnih funkcijah v prid vsega privatnega nameščenstva. —
Odbor.
V Ptuju se je vršil dne 6. KI. 1929 VI. občni zbor ptujske skupine, katerega so ptujski člani skoro polnoštevilno obiskali. Kot gosta in odposlanca od Društva trgovskih pomočnikov v Ptuju sta bila navzoča tov. Vuga Milan in Sevčenik Hinko. Iz Maribora je došel preds. Gilčvert Dragotin, ustanovni član Troha Karol ter odborniki Zelnik Minka, Pušenjak Milica in Hrašovec Lojze.
Po običajnih poročilih ptujskih funkcijonarjev in daljšem referatu predsednika osrednjega društva, ki je pozdravil zlasti goste in delegate, so bile sprejete resolucije, kakor jih uvodno objavljamo ter je bil izvoljen soglasno tale odbor: predsednik Likar Janko, tajnik Christof Bogo, blagajnik Pod-menik Ivanka, Mojzer Milka, blag. nam. in odb. Počkaj Štefka. Na predlog predsednika Gilčverta je občni zbor poklonil 100 dinarjev za spomenik pok. ministra g. Dr. Žerjav Gregorja, kot skromen znak globokega spoštovanja in ljubezni, katero dolguje tudi odvetniško uradništvo velikemu pokojniku.
Izdajatelj in lastnik: Društvo odvetniških in notarskdjs-awujgikov v Mariboru, predstavnik in odgovorni urednik Dragotin Gilčvert, ravnatelj. — Tiskar: Ljudsl^^lka&^/l-^dstavnik Josip Ošlak, ravnatelj. Vsi v Mariboru.
‘SI