An einen Haushalt / Gospodinjstvu
rrn
Die Gemeinde Finkenstein verschenkt jährlich 220.000 Schilling

LETO XLIII. Številka 6a Cena 8,— šil. (10 din) petek, 8. februarja 1991
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec
Mitteilungsblatt der Marktgemeinde: Warum in Zukunft nicht für alle Gemeindebürger?
Das Mitteilungsblatt „Finkenstein aktuell“ wird von allen Gemeindebür-gern finanziert und sollte in Zukunft auch in beiden Landessprachen über das Gemeindegeschehen berichten. In der Gemeinde Finkenstein leben seit jeher zwei Volksgruppen, darum sollten auch beide Sprachen in der Gemeinde öffentlich sichtbar sein. Ein zweisprachiges Mitteilungsblatt der Gemeinde wäre ein sichtbares Zeichen der Wertschätzung beider Volksgruppen. Ob dies alle „Gemeindeväter“ auch so sehen, wird sich nach den Wahlen zeigen. Der Bürgermeisterkandidat der EL Valentin Kargl wird diesen Wunsch der Gemeindebürger im künftigen Gemeinderat mit besonderem Nachdruck vertreten.
Občinske novice — zakaj ne dvojezične?
V občini Bekštanj izhaja občinski list samo v enem jeziku. Kljub temu da živita v občini dve narodni skupnosti, občinski svet doslej ni bil pripravljen urediti ta občinski list dvojezično. Glavni kandidat EL Polti Kargl zahteva, da občina upošteva dvojezičnost in v prihodnje izdaja občinski list v obeh deželnih jezikih.
Mit Volldampf in die Frühjahrsaison
Unser Ziel ist die Kärntner Liga
Das Ziel des SV Rumple Faaker See ist die. Kärntner Liga. Wie die Fußballer um Trainer Golda-ner dieses Ziel erreichen wollen, können sie auf der Seite 16 dieser Gemeindeausgabe des Naš tednik lesen. Unser Fotograf traf die Spieler beim Trainingsbeginn im Bundessportheim Faaker See/ Baško jezero.
Cilj nogometašev Baškega jezera je koroška liga. Kako hočejo fantje trenerja Goldanerja ta cilj tudi doseči, lahko preberete na strani 16. Preberite tudi poseben članek o koroškem in avstrijskem prvaku v kolesarjenju Petru Wrolichu.
Wird es bei der „Driving-Range“ bleiben?
Der „Driving-Range“ sollte in der Gemeinde der Bau des Golfplatzes folgen. Die Gemeinde wartet jedoch auf Privatinitiativen, die bisher ausblieben. Die privaten Tourismusbetriebe in der Gemeinde sind finanziell sicherlich nicht in der Lage, dieses für den Tourismus so wichtige Projekt durchzuführen. Daher wird in dieser Frage von der EL mehr Initiative der Gemeinde gefordert.
Občina naj ne čaka samo na iniciativo privatnikov
Glavni kandidat EL Folti Kargl je zahteval, da se naj občina vključi v projekt gradnje golf-igrišča. Trenutno je na razpolago le „Dri-ving-Range", privatniki pa so sami finančno prešibki, da bi izvedli ta veliki projekt. Zato Kargl zahteva, da se v projekt bolj vključi tudi občina Bekštanj.
Das Bundeskanzleramt in Wien wäre bereit, der Gemeinde Finkenstein jährlich
220.000,— Schilling für eine zweisprachige Kindergärtnerin zu bezahlen. Bisher hat die Gemeinde von diesem Angebot keinen Gebrauch gemacht, die zweisprachigen Kinder müssen täglich 30 km weit nach St. Peter bei St. Jakob geführt werden, obwohl eine zweisprachige Erziehung auch in der Heimatgemeinde möglich wäre. Die Gemeinde würde sich sogar S
220.000,	— an Ausgaben ersparen und könnte diese in andere Projekte investieren.
Urad zveznega kanclerja bi plačal občini Bekštanj dvojezično vrtnarico
Dvojezične otroke iz občine Bekštanj morajo starši dnevno voziti 30 km daleč v Št. Peter. To pa samo zaradi tega, ker občina Bekštanj doslej ni bila pripravljena ustanoviti dvojezičnega otroškega vrtca. Urad zveznega kanclerja na Dunaju bi občini plačal dvojezično vrtnarico, občina pa se doslej ni poslužila te ponudbe.
Letno se torej občina odpove
220.000,	- šil., ki bi jih kje drugje lahko investirala. Več o tem lahko berete v intervjuju s Foltijem Karg lom na straneh 4/5.
Geografska lega bekštanjske občine se v glavnem naslanja na naravne meje, kot jih je določila zemljiška gospoda in cerkvena oblast že pred stoletji. S svojimi 28 vasmi zajema nekako 104 kvadratne kilometre ter meji na naslednje občine: Podklošter, Beljak, Rožek in Šentjakob; šteje blizu 8000 občanov. Kot upravna enota, ustanovljena leta 1849, je dobila svoje današnje meje leta 1973, po združitvi z ledinško občino. Obronki Karavank, potok Bistrica, reka Žila, obraščen greben hribovja Dobrave, otok Baškega jezera, vzpetini Tabora in Huma, potok Reka in struga Borovnice jo obkrožajo v pravo naravno enoto.
OBČINA BEKŠTANJ -VČERAJ IN DANES
Kratek pogled v zgodovino občinskega območja nam pove, da je človek že v mlajši kameni dobi bival tod, kakor pričajo votline in izkopanine na znani 780 m visoki Ško-cijanski gori. Tudi rimska doba je zapustila na ozemlju vidne sledove. V naslednjem obdobju so prehodili naše kraje še Goti in Langobardi, vendar virov o njih ni ohranjenih. Konec 6. stoletja je beležiti prihod Slovanov, ki so po naselitvi dali tukajšnjim krajem svoja imena po njihovi legi, značilnosti in podobno: Loče, Malence, Ledince, Kopanje, Oučena, Bače,.Podgorje, Malošče, Goriče, Tehanče, Žužalče, Brnca, Grpiče itd. Redko naseljeni kraji so močneje zaživeli šele z nastankom prafare Marija na Žili, leta 1090, ter bekštanjskega gradu, katerega lastnik je bil Gotbold von Vinchen-stain, ki se v neki listini prvič omenja leta 1142. Nato je prešlo lastništvo gradu v roke koroških vojvod, ki so ga oddali v fevd rodbini Finkensteinerjev. Kot roparski vitezi so se povzpeli do velike moči. Njihov grb — odrezani krempelj ptice ujede na srebrnem ščitu s čelado in pavovim perjem — je v bistvu prevzela tudi občina Bekštanj. Stoletja pozneje so tukajšnje kraje ropali, požigali in pustošili tudi Turki. Le bekštanjski grad jim je kljuboval, prišel leta 1514 v dedno lastnino Dietrichsteinov, pozneje Wittgensteinov ter Mare-schevo last. Danes je razvalina preurejena v grajsko gostišče s prizidano, znano bekštanjsko areno, neke vrste amfiteatrom, ki sprejme do tisoč ljudi. Vse to je nastalo po zamisli sedanjega lastnika Satrana.
V francoskem medvladju je baje sam Napoleon prenočeval tod in tudi o ruski armadi pod generalom Suvorovom vedo povedati zgodovinski viri. Za časa brambnih bojev leta 1918—1919 je bil vzhodni del občine prehodno pod jugoslovansko zasedbo. Doba med obema vojnama nosi pečat vsesplošne svetovne gospodarske krize, prevladovala sta uboštvo in brezposel-
nost. Z nastopom fašizma se je socialni položaj prebivalstva spočetka sicer nekoliko izboljšal, toda novi svetovni požar in kruto nasilje režima sta sekala globoke rane tudi v našo ožjo domovino; ob tem je bil posebno težko prizadet slovanski živelj. Nekaj desetin slovenskih družin je moralo v pregnanstvo, drugi rodoljubi so romali v taborišča smrti — Mikulovo družino iz Rut je nasilnik domala popolnoma iztrebil.
Tako je naša narodna skupnost utrpela tudi na občinskem območju nepopravljivo škodo, saj je naš živelj, ki je do začetka tega stoletja še močno dominiral na tem ozemlju, bil do konca druge svetovne vojne nič kolikokrat zdecimiran. Še leta 1923 je slovenski delež prebivalstva znašal nad 40 %, kot primer naj omenimo, da je näslednje leto v loškem volilnem okolišu imela slovenska stranka še relativno večino ter z 216 glasovi od oddanih 538 vidno prednjačila pred ostalimi in tudi na občinski ravni dosegla še 35 %. Ker je takrat volitev župana izpadla neodločeno, je žreb določil slovenskega mandatarja Franca Merteina, pd. Prangarja z Zmotič, za občinskega poglavarja, ki je dobil zaupnico tudi za naslednjo mandatno dobo od leta 1928 do 1932. Istega leta je slovenska Kmetska zveza pri zborničnih volitvah dobila v Ločah le dva glasova manj od ostalih dveh združenj, kar govori o še močni narodni zavesti kmečkega prebivalstva. Ne gre pa prezreti naprednega gospodarskega gledanja naših prednikov tudi v preteklem stoletju. Že leta 1886 je bila kot samopomoč našega človeka na pobudo loškega župnika Jakoba Knafliča ustanovljena Bekštanjska posojilnica v Ločah. Svoje tozadevne izkušnje je le-ta kot bivši šentjakobski kaplan povzel po zadružniku Janežiču. Denarni zavod je edinole s presledkom od 1938 do 1945 uspešno deloval in šele leta po drugi svetovni vojni izgubil svojo samostojnost. Kapitalno močnejši sodeželani so pridobili vedno več deležev in tako je prišlo
do združitve z obstoječo Raiffeise-novko v Ločah. Uradna kronika sicer govori o tej združitvi že v letu 1938, kar pa nikakor ne drži.
Podobne težnje je zaznati tudi na drugih področjih našega narodnega življenja — kako krčevito se skuša pozabiti, prezreti ali skratka ignorirati dejstvo, da tod živita dve narodnosti. Če pa se o tem govori, zveni vse harmonično, prikaže se sliko vzajemnega, dobrososedskega sožitja; skratka, vse je v najlepšem redu. Že sam poizkus stvarnega skupnega razgovora sosedov pa razblini vso to idilično podobo in pokaže stvarnost; ta je dokaj drugačna in tudi v verskem življenju čestokrat ne najde strpnosti.
Občina Bekštanj je bila leta 1980 vsled močnega gospodarskega podviga v zadnjih desetletjih povzdignjena v tržno občino: njena nekdaj pretežno agrarna struktura zahodnega dela se je razvila v uspešno industrijsko področje; vzhodni del s središčem okrog Baškega jezera pa iz leta v leto vidno napreduje v turizmu.
Vse to pa ne more zakriti tistih dejstev, ki niso ali ravno ne delujejo v prid naše narodne skupnosti, torej činiteljev, ki jim je tudi naša materinščina le trn v peti. Ob tem, da ima tudi kulturna dejavnost v občinskem obsegu velik poudarek, bi bilo pričakovati močnejših impulzov po iskanju skupnih poti in večjega razumevanja tudi s strani posameznikov, ki jim je kultura res pri srcu.
Nenazadnje pa še pogled preko lastnega domačega praga. Tudi med nami vlada ozkosrčnost in mnogokrat ne znamo ali nočemo govoriti skupnega jezika. Naj bo vzrok že kakršenkoli, mesta'tukaj nikakor ne bi smel imeti, ker se tudi porodil ni na domačih tleh. Skrajni čas bi bil Cče ni že prepozno!), da bi „merodajni“ ljudje v svojem samoljubju spoznali: Ne gre za ta ali oni prav, temveč edinole za naš narodni obstoj!
Die Gemeinde Finkenstein einst und heute
Die Gemeinde Finkenstein erlebte in den letzten Jahrhunderten eine interessante historische Entwicklung. Ein kurzer Rückblick zeigt uns, daß hier Menschen schon in der frühen Steinzeit angesiedelt waren. Im ausgehenden 6. Jahrhundert siedelten sich in diesem Gebiet Slawen an. Die Burg Finkenstein war anfangs im Besitz von Gothbold von Vinchenstain, später kam sie in die Hände einiger Kärntner Fürsten. Einige Jahrhunderte später wurden die Orte um Finkenstein von den Türken geplündert und vernichtet. Erhalten blieb jedoch die Burg Finkenstein, welche im Jahre 1514 in den Besitz der Dietrichsteiner überging. Heute ist die bekannte Burg mit ihrer Gaststätte und der Arena ein Ort, wo kulturelle Begegnungen stattfinden. Die Burg Finkenstein ist heute im Besitz von Safran.
In der Zeit zwischen den beiden Weltkriegen herrschte wie allgemein eine schwierige weltwirtschaftliche Krise. Die Zeit des Faschismus hinterließ jedoch in der Gemeinde Finkenstein tiefe Spuren. So wurde die Zahl der slowenischen Familien stark dezimiert. Noch im Jahre
1923	zählte die slowenische Volksgruppe in diesem Gebiet 40 % der Bevölkerung. Im Jahre
1924	erreichte die slowenische Liste bei den Wahlen mit 216 Stimmen die relative Mehrheit. Bei den Gemeinderatswahlen, bei welchen die slowenische Liste 35 % der Stimmen erreichte, entschied das Los bei der Bestellung des Bürgermeisters. Das Los entschied damals den slowenischen Mandatar Franc Mertel zum Bürgermeister. Daß in dieser Gemeinde zu dieser Zeit auch die slowenischen bäuerlichen Strukturen stark vertreten waren, beweist der Ausgang der Wahlen in die Landwirtschaftskammer, bei welchen die slowenischen Bauern nur um zwei Stimmen weniger bekamen, als bei den Gemeinderatswahlen .
Im Jahre 1886 wurde in Lat-schach die Finkensteiner Darle-henskasse/Posojilnica Bekštanj gegründet.
Die Marktgemeinde Finkenstein entwickelte sich in den letzten Jahrzehnten immer stärker von einer agrarischen in eine industrielle Gemeinde, wobei auch die Tourismuswirtschaft großgeschrieben wird. All diese Tatsachen können aber keine Entschuldigung dafür sein, daß vielen Leuten in unserer Gemeinde die slowenische Volksgruppe ein Dorn im Auge ist. Seitens der Gemeindevertretung wünscht man sich stärkere Impulse bei der Suche von neuen gemeinsamen Wegen, dies insbesondere im kulturellen Bereich.
Immerhin geht es um den Bestand der slowenischen Volksgruppe in unserer Gemeinde.
Oman je ponosen, da je Slovenec
Umetnik Valentin Oman nikdar ni skrival, da je Slovenec. Kritično zna presojati dogajanja na Koroškem. Koroški Slovenci so mu zato pred kratkim podelili Ti-schlerjevo nagrado za njegovo zavzemanje za Slovence na Koroškem.
Njegov glas, ki je vest mnogim, ni glasen, je pa nepre-slišljiv. Na podelitvi letošnje Ti-schlerjeve nagrade je Valentin Oman dejal: „Dogodki na Koroškem so me zanimali le mimogrede. Šele z vrnitvijo na Koroško in z navzočnostjo v javnosti sem spoznal, kaj sem izgubil in kaj zanemarjal: JEZIK in BESEDO. To pomeni: zanemarjal sem ■paterinščino, pa tudi nemščino. Oista beseda je včasih edina možnost sporočila. To spoznanje velja posebno zame, ki sem likovni umetnik.“
V pogovoru za Naš tednik pred Podelitvijo nagrade je Valentin Oman ponazoril koroško razdvojenost z naslednjimi slikovitimi besedami, ki zrcalijo koroško
vsakdanjost: „Na eni strani na Mednarodno znani in priznani raznih krajih izkopavajo ostaline likovni umetnik Valentin Oman iz rimske kulture, na drugi strani pa bekštanjske občine priča o nav-kulturo, ki na Koroškem živi se- zočnosti slovenske besede tudi v daj, zasipavajo in ji onemogo- tem kraju. Zaveda se, da so Slo-čajo obstoj. Za Valentina Omana venci v najkrajšem času v občini sta dvojezičnost in slovenska Bekštanj postali manjšina. To pa kultura obogatitev za Koroško. kot umetnik še bolj občuti, saj so Zato se dvojezičnosti ni treba tudi umetniki manjšina, katerih sramovati, ampak je nanjo vsak sporočila večina ne razume ali lahko ponosen.	noče razumeti.
Der Künstler Valentin Oman bekannte sich immer zur slowenischen Volksgruppe und bewies immer wieder, daß er sich mit dem Geschehen in Kärnten sehr kritisch auseinandersetzen kann. Aus diesem Grund wurde Valentin Oman unlängst der Joško Tischler Preis verliehen. Im Gespräch mit der slowenischen Wochenzeitung Naš tednik meinte Valentin Oman zum Kärntner Alltag: „Einerseits werden an verschiedenen Orten Reste der römischen Kultur ausgegraben, andererseits wird aber die Kultur, welche in Kärnten gegenwärtig ist, vergraben und ihr die Existenz unmöglich gemacht.“ Valentin Oman empfindet die Zweisprachigkeit und somit auch die slowenische Kultur als Bereicherung, auf welche man stolz sein sollte.
Der international anerkannte Künstler Valentin Oman aus Finkenstein ist sich der Tatsache bewußt, daß die slowenische Volksgruppe in der Gemeinde Finkenstein in kürzester Zeit zur Minderheit wurde. Dies empfindet er insbesonders als Künstler, weil er als solcher auch in der Minderheit ist.
Kulturno ustvarjanje zagotavlja
boljše sožitje med občani obeh narodnosti
Pesmi in melodije povezujejo
Die Kultur ist ein Garant für besseres Zusammenleben beider Volksgruppen
Lieder und Melodien verbinden
Franci Černut je na neki diskusiji y kulturnem domu v Ločah dejal, da je vodna gladina Baškega jezera sicer mirna, vendar v globini vre. To velja tudi za navidezno sožitje, ki ga mnogi tako radi slikajo v najčistejših barvah. Sožitje se takoj sprevrže v nerazumevanje, če Slovenci zahteva-jo slovensko besedo v javnosti: kakšen dvojezični napis ali še v istem hipu, ko kdo ugotovi, da je v cerkvi slišati vedno manj slovenskih besed. Vse te valove pa skuša umiriti kultur-no ustvarjänje slovenskih domačinov v bekštanjski občini. Umetnik Valentin Oman je ugotovil, da bi se na Koroškem marsikaj spremenilo, če bi se „politično mišljenje spremenilo v kulturno“. Da bi se lahko marsikaj spremenilo, dokazujejo ljudje, ki se ukvarjajo s kulturo in je njih pogled širši.
_ Da kultura povezuje in ljudem počasi odpira oči, da vidi soseda, ki zna dva jezika, o tem pričajo neštete kulturne prireditve. Na teh prireditvah pa se marsikdo zave svoje preteklosti in začne iskati korenine. Polagoma spozna, kaj mu je bilo v mladosti zamolčano.
Slovensko prosvetno društvo »Jepa-Baško jezero“, kateremu predseduje prizadevna mlada Anica “essmann, združuje več skupin, ki opozarjajo javnost, da imajo v občini Bekštanj svoje neizpodbitno mesto tudi Slovenci. Simpatični tamburaši, k' jih vodi Erika Wrolich, so se zapi-
sali tudi v srca letoviščarjev in ponesli slovenske melodije v Evropo. Moški zbor, ki ga vodi Aleš Schuster, sodi s svojimi pevci med boljše slovenske zbore. Mladinska skupina, ki jo vodi Anica Ressmann, je že od vsega začetka navduševala in združevala mladince. Aleksander Černut pa vodi ansambel, ki poskrbi za prijetno zabavo.
V območje občine Bekštanj spada tudi Brnca. Tu deluje Slovensko prosvetno društvo „Dobrač".
Mladinsko skupino iz Ledine vodi predsednica SPD „Jepa-Baško jezero" Anica Ressmann.
Die Jugend ist der Garant für ein friedlicheres Zusammenleben beider Volksgruppen.
Bei einer Diskussion im Kulturhaus in Latschach meinte Franci Černut, daß der Wasserspiegel des Faaker Sees zwar sehr ruhig ist, daß es aber jedoch in der Tiefe sprudelt. Dasselbe gilt für das scheinbar gute Zusammenleben der beiden Volksgruppen in Finkenstein. Das gedeihliche Miteinander erweist sich jedoch im Moment, wo ein slowenisches Wort im öffentlichen Leben verlangt wird, als Unverständnis, beziehungsweise als Intoleranz. Sei es, wenn ein Angehöriger der slowenischen Volksgruppe eine zweisprachige Aufschrift fordert oder zum Beispiel feststellt, daß man in der Kirche immer weniger slowenische Worte hört. Der Künstler Valentin Oman meinte, daß sich in Kärnten einiges ändern würde, wenn man we-
niger politisch und mehr kulturell denken würde.
Daß gerade die Kultur Völker verbindet, beweist eine Reihe von kulturellen Veranstaltungen.
Der slowenische Kulturverein „Jepa-Baško jezero“ verbindet mehrere Gruppen und macht die Öffentlichkeit auf die Existenz der slowenischen Volksgruppe aufmerksam. Die sympathische Tamburizzagruppe unter der Leitung von Erika Wrolich schrieb sich in die Herzen der Sommergäste und trug die Melodien nach ganz Europa. Der slowenische Männerchor mit dem Chorleiter Aleš Schuster zäh It zu den besten slowenischen Chören. Die Jugendgruppe, welche von Anica Ressmann betreut wird, begeistert und verbindet die Jugendlichen. Das Ensemble unter der Leitung von Aleksander Černut sorgt für eine angenehme Unterhaltung.
Zum Gebiet von Finkenstein zählt auch Fürnitz, wo der slowenische Kultureverein „Dobrač“ Aktivitäten entwickelt. In erster Linie sind dies Theatervorstellungen, mit welchen auch deutschsprechende Gemeindebürger angesprochen werden.
Hier wurde auch die beliebte slowenische Hymne „Nmav čriez jiza-ro . . .“ von Treiber komponiert. Viele Jugendliche, denen das slowenische Wort nicht vermittelt wurde, verspüren bei dieser Melodie, daß sie in einer Gemeinde leben, wo zwei Volksgruppen existieren.
STRAN a petek,
i* 8. februarja 1991
NT: Čeprav v Vaši občini že stoletja živita dve narodni skupnosti, je za slovensko govoreče v Bekštanju otroški vrtec bolj ali manj zaprt, saj tam ni dvojezične vzgoje. Zakaj do tega doslej ni prišlo?
Polti Kargl: Druge stranke v občinskem svetu doslej niso pokazale nobene pripravljenosti, da bi uvedle tak dvojezičen otroški vrte. Čeprav bi Urad zveznega kanclerja plačal letno
220.000,— šilingov za dvojezično vrtnarico, občina doslej ni bila pripravljena ustanoviti dvojezične skupine. Vsak trezno in gospodarsko misleči občan se mora vprašati, ali ima občina Bekštanj res toliko denarja, da si lahko privošči letno luksus, odpovedati se podpori 220.000,— šilingov.
NT: Kam pa zdaj vozijo starši svoje otroke v otroški vrtec?
Polti Kargl: Vsak dan jih morajo voziti v Šentpeter pri Šentjakobu. Tam imajo sicer odlično dvojezično vzgojo, toda prevažanje otrok je zelo naporno. Dnevno starši prevozijo 60 km, kar pomeni na teden 300 km vožnje. Od občine pa za vožnjo starši ne dobijo nič povrnjeno.
NT: Bo ostalo tudi v prihodnje tako?
Polti Kargl: To stanje je nevzdržno. Zato zahtevam, da se občina posluži podpore
220.000,— šilingov in uredi dvojezični otroški vrtec. Do ureditve pa naj prevzame prevozne stroške, ki jih imajo starši, ko morajo voziti svoje otroke v Šentpeter.
NT: Kako pa je drugače z dvojezičnostjo v občini?
Polti Kargl: Na tem področju bo potrebno v prihodnje še mnogo storiti. Na primer občinski list bo potrebno urediti dvojezično; tudi naše naslednje generacije naj vidijo, da sta v Bekštanju živeli dve narodni skupnosti, dvojezičnosti nam ni treba skrivati. Vrhu tega ga financirajo občinski list vsi občani, tudi slovensko govoreči. Pri nas manjkajo tudi dvojezični topografski napisi. Velika želja naših starejših občanov pa je, da bi bil tudi tako imenovani „Dan starih“ v občini dvojezičen. Predpogoj, da se bo vse to tudi izpolnilo, pa je, da se načelno spremeni odnos večine do manjšine.
NT: Občina Bekštanj živi v veliki meri od turizma. Ali gre na tem področju razvoj v Vaši občini v pravo smer?
Polti Kargl: Občina se sicer zelo trudi za razvoj turizma, toda zdi se mi, da vse preveč čaka na privatno iniciativo. Za občine, ki so direktno ob jezeru in kjer privatniki lahko združijo veliko kapitala, je prav, da se razvija privatna iniciativa.
Pri nas je položaj drugačen. V občini imamo veliko malih turističnih podjetij, ki si ne morejo privoščiti velikih prispevkov za javno turistično infrastrukturo. Dober primer za to je golf-igrišče. Trenutno imamo v občini že t. i. „Driving-Range“, kateremu pa bi moralo slediti pravo igrišče, za katerega na žalost pa manjka dovolj privatnega kapitala. Tu bi morala občina prevzeti iniciativo. Mali privatniki sami ne bodo zmogli tega velikega projekta.
NT: Kako pa je s turistično reklamo?
Polti Kargl: Turistične postelje v naši občini so dobro zasedene, toda v prihodnje se bomo morali še truditi tudi za nove goste. Tu se nam odpira novo „tržišče“ v prostoru Alpe-Jadran. V to smer se bo morala koncentrirati tudi turistična reklama naše občine, predvsem iz vidika zimskega turizma.
NT: V turizmu najde mnogo občanov zaposlitev. Kako pa je z drugimi delovnimi mesti?
Polti Kargl: Težke industrije si turistična občina ne more privoščiti, zato sem proti naselitvi vsakega takega podjetja. Naša občina pa naj bi v prihodnje še bolj pospeševala majhna in srednja podjetja, ki so zelo fleksibilna in manj odvisna od gospodarskih kriz. Moja zahteva gre zato v to smer, da mora občina nuditi manjšim in srednjim podjetjem še boljše pogoje za ustanavljanje.
Ein weiterer wichtiger Punkt der Kommunalpolitik ist die Schaffung von Wohnräu-men für junge Gemeindebürger. Nur so kann eine größere Abwanderung in die Stadtzentren verhindert werden.
ff
Ima občina Bekstij preveč denarja, da se vsako leto move 220.000 šil.?
•	Vsak dan 60 km v otroški vrtec — je to
potrebno? ____________________________
•	Turizem: občina Bekštanj ne sme čakati samo na privatno iniciativo
•	Več podpore manjšim in srednjim pod-
jetjem_____________________________
•	Več pozornosti varstvu okolja: sončni kolektorji in kurjava na lesne sekance
NT: Zagotoviti delovna mesta pa pomeni, da bi morala občina priskrbeti mladim občanom stanovanja . . . ?
Polti Kargl: To je zelo pomembno vprašanje. Le če bo občina zgradila dovolj stanovanj za mlade občane, bodo le-ti v občini tudi ostali. Samo delovno mesto je premalo, tudi ostala infrastruktura mora biti na razpolago. Drugače se mladina odseljuje v centre, s tem pa odide iz občine tudi precej kupne moči in gospodarstvo prične nazadovati. Občina se sicer tudi na tem področju trudi, toda to je premalo, saj veliko število mladih čaka na stanovanja.
NT: Pogosto se rado pozabi na kmete. Kako gre kmetom v turistični občini, kot je Bekštanj?
Polti Kargl: Kmet je seveda pomemben dejavnik tudi v turistični občini, ker skrbi za nego narave. Moram pa reči, da je eksistenca kmetov zelo ogrožena, predvsem če bo Avstrija pristopila k EGS. Kmetje bodo letos novembra volili krajevne svetnike, ki bodo svetovali občini. Upam, da se bo s tem vsaj na občinski ravni izboljšan položaj kmetov, čeprav se „velika kmečka“ politika oblikuje seveda drugje.
NT: V zvezi s kmetijstvom je v preteklosti vedno znova padla beseda o biologičnem kurjenju z lesnimi sekanci. Kaj je s tem projektom?
Polti Kargl: Kmetje imajo v gozdovih veliko manjvrednega lesa, ki ga niti ne spravljajo. S tem lesom bi lahko brez nadaljnjega preskrbovali naselitvene centre v občini s toploto. Toda o
Folti Kargl je bil v zadnjih šestih letih zelo kritičen in stvaren občinski mandatar, ki je jemal naloge zelo resno in skušal tolmačiti želje in potrebe občanov v občinskem svetu.
Za samostojnega mandatarja to ni vedno najbolj enostavno. Kot zastopnik obeh narodnih skupin v občini se je dosledno zavzemal tudi za enakopravnost vseh občanov. Na žalost do mnogih občinskih mandatarjev v Bekštanju novi evropski duh odprtosti še ni segel, vse preveč se še skrivajo za ostarelimi predsodki, ki jim danes manjka vsake osnove.
Kljub temu Folti Kargl optimistično gleda na prihodnost in meni, da se bo tudi v Bekštanju premaknilo na bolje in da bo razumevanje in spoštovanje med obema narodnima skupinama v prihodnje raslo hitreje.
Poleg tega pa čaka občino v prihodnji delovni dobi še precej drugih pomembnih nalog na komunalnem področju, ki jih bo potrebno kmalu zadovoljivo rešiti. O vseh teh vprašanjih smo se pogovarjali s Foltijem Karglom.
tem projektu je premalo informacije, občina bi lahko celotni projekt podpirala z večjo vnemo. Projekt pa je pomemben tudi iz vidika varstva okolja, saj se bi s tem znižalo izločevanje strupenih plinov (mdr. t. i. Hausbrand) v zrak, kar je za turistično občino še posebnega pomena.
V tej zvezi pa pozdravljam tudi Privatnike, ki si hočejo postaviti sončne kolektorje. To je najbolj čista energija, zato jo bo morala občina tudi finančno podpreti. Moj predlog je, da za vsak kolek-ter prispeva občina 300,—- šil.; za srednje veliko napravo bi vsak dobil torej približno 1000,— šilingov.
NT: To pa gotovo ni edini problem v zvezi z varstvom okolja v občini?
Folti Kargl: Gotovo ne! Velik problem je poleti odvažanje smeti. Ljudje so se sicer že počasi navadili na delitev smeti, toda predvsem poleti zmanjkuje zabojev za smeti. Občina pa mora skrbeti, da bodo pravočasno odvažali deljene smeti, postaviti mora tudi zadostno število novih zabojnikov, ki omogočajo delitev smeti. Za turistično občino mora biti to eno izmed glavnih vprašanj, ki jih mora zdaj nemudoma rešiti.
NT: Hvala za pogovor.
Der Gemeinderat Valentin Kargl setzte sich in den letzten sechs Jahren als Mandatar sehr kritisch und sachlich mit den Aufgaben in der Gemeinde Finkenstein auseinander und versuchte so die Wünsche der Bevölkerung in der Gemeindestube zu vertreten.
Für die Gleichberechtigung beider Volksgruppen
Als Vertreter beider Volksgruppen bemühte sich Kargl immer wieder zu einem besseren Verständnis und zur Gleichberechtigung beider Volksgruppen in der Gemeinde beizutragen. Leider aber konnte man bei einigen Gemeindemandataren trotz der Öffnung zu Europa nicht merken, daß sie althergebrachte Vorurteile abgebaut hätten.
Trotzdem aber sieht Valentin Kargl der Zukunft sehr optimistisch entgegen und hofft, daß sich diesbezüglich auch in Finkenstein in den nächsten Jahren einiges zum Positiven entwickeln wird.
Valentin Kargl meinte im Gespräch, daß auch in der nächsten Periode in der Kommunalpolitik einige wichtige Fragen und Probleme zu lösen sein werden.
So zum Beispiel die Frage eines zweisprachigen Kindergartens. Zur Zeit führen nämlich Eltern, denen es ein Anliegen ist, daß ihre Kinder zweisprachig betreut werden, ihre Kinder in den Kindergarten nach St. Jakob i. Ros. Trotz der Tatsache, daß das Bundeskanzleramt die Personalkosten für eine zweisprachige Kindergärtnerin übernehmen würde (220.000,— Schilling) ist die Gemeinde Finkenstein nicht bereit, eine zweisprachige Kindergärtnerin anzustellen.
Allgemein müßte sich nach Ansicht von Valentin Kargl in punkto Zweisprachigkeit in Finkenstein in Zukunft einiges tun. So zum Beispiel sollten zweisprachige topographische Aufschriften angebracht werden. Ein Anliegen vieler Gemeindebürger ist es auch, daß der „Tag der Senioren“ der Gemeinde Finkenstein zweisprachig gestaltet werden sollte. Dies alles wäre die Bedingung, daß die Mehrheitsbevölkerung eine positivere Haltung gegenüber der Minderheit einnehmen würde.
Hinsichtlich des Fremdenverkehrs meinte Kargl, daß die Gemeinde Finkenstein vermehrt Initiativen setzen müßte, sodaß der Erfolg der Tourismuswirtschaft in der Gemeinde nicht allein von den Ini-
tiativen und Ideen Privater abhängig wäre. So ist es zum Beispiel auch unmöglich, daß Private ein größeres Projekt realisieren. Die Auslastung der Fremdenverkehrsbetriebe ist zwar in hohem Maße gegeben, jedoch müßte man hinsichtlich der Auslastung in der Vor-und Nachsaison eine intensivere Werbung betreiben. Hier ist insbesondere an den Wintertourismus gedacht, für welchen man sicherlich Gäste aus dem Alpe-Adria Raum ansprechen könnte.
Ein weiterer wichtiger Punkt der Kommunalpolitik ist die Schaffung von Wohnräumen für junge Gemeindebürger. Nur so kann eine größere Abwanderung in die Stadtzentren verhindert werden.
Ein wichtiger Faktor in einer Fremdenverkehrsgemeinde sind die Landwirte. Da die Existenz der Landwirte stark gefährdet ist, hofft Kargl, daß die Bauern in der Gemeinde durch die Schaffung der Ortsbauernräte in Hinkunft in ihren Interessen besser vertreten sein werden.
Ein interessantes Projekt wäre die Realisierung einer Hackschnitzelanlage, welche einzelne Siedlungen mit Wärme versorgen könnte. Wünschenswert wäre die Förderung bzw. Unterstützung eines solchen umweltfreundlichen Projektes seitens der Gemeindevertretung, was gleichzeitig für eine Tourismusgemeinde von besonderer Bedeutung wäre.
Begrüßenswert ist auch die Initiative Privater, die Sonnenkollektoren aufstellen wollen. Da dies die umweltfreundlichste Art ist, Energie zu gewinnen, will sich Valentin Kargl in der Gemeinde für eine finanzielle Unterstützung solcher Projekte einsetzen.
Eines der größten Probleme in punkto Umweltschutz ist aber in der Gemeinde Finkenstein sicherlich die Müllabfuhr. Gerade in einer touristischen Gemeinde muß dafür Sorge getragen werden, daß der Müll rechtzeitig und gesondert entsorgt wird.
Rož — Podjuna — Zilja
Pavel Rožman obhaja 90-letnico
Pavel Rožman Cv sredi) slavi visoki življenjski jubilej
V nedeljo popoldan se je pri Šoštarju v Globasnici zbral lep krog sorodnikov in znancev, da bi praznovali visoki jubilej priljubljenega moža in botra Pavla Rožmana.
Ta teden godujejo
(od 8. do 14. febr. 1991)
petek:
JANEZ
sobota:
APOLONIJA, ERIK
nedelja:
SHOLASTIKA
ponedeljek:
ADOLF
torek:
REGINALD
četrtek:
VALENTIN
Slavnostno popoldne je sooblikoval Moški pevski zbor „Franc Leder Lesičjak“, ki je slavljencu zapel prelepe slovenske narodne pesmi, katere je sam rad prepeval in poslušal vse življenje. V imenu Slovenskega kulturnega društva Globasnica se je predsednik Valentin Smrečnik zahvalil slavljencu za vse delo, ki ga je opravil v prid društva. Predvsem je opozoril na vlogo svetega Miklavža, katero je neštetokrat igral in vzpodbujal marsikaterega mladega k pridnosti.
Slavljencu pa še ni bilo videti visokega jubileja na obrazu, saj je vsem prisotnim z mladostnim glasom pripovedoval o spominih iz dolgega življenja, pa tudi kakšno zanimivo šalo je razdrl.
Ob visokem jubileju 90-letnice Pavlu Rožmanu iskreno čestitajo vsi sorodniki, znanci, domače društvo in uredniki Globaškega časopisa. Še posebej čestitajo vsi otroci, katerim je boter.
Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika.
Bernard
Zveza
slovenskih zadrug v Celovcu
ZA NAŠ INOZEMSKI IN BLAGOVNI ODDELEK
iščemo sodelavca / sodelavko za takojšen nastop službe.
V poštev pridejo absolventi trgovskih akademij, ki obvladajo oba deželna jezika, angleščino ter po možnosti tudi italijanščino.
Prošnje z vsemi podlagami sprejema Zveza slovenskih zadrug v Celovcu, Paulitschgasse 5—7, 9010 Celovec/ Klagenfurt.
H 11 ril [•
Marija Grilic iz Lovank obhaja 60-letnico. Ob tem okroglem življenjskem jubileju iskrene čestitke, obilo zdravja, sreče in zadovoljstva tudi v bodoče.
Osebne praznike slavita Marija Nedved iz Nonče vasi in Agica Nedved iz Velikovca. V prihodnje obilo sreče, zdravja in zadovoljstva!	.
60. rojstni dan obhaja Jožefa Resman iz Šentjakoba v Rožu. Ob tem jubileju iskrene čestitke, zdravja in sreče!
V	Selah praznuje osebni praznik Blažej Bradač. Iskrene čestitke!
Društvo upokojencev Šentjakob želi svojim članom Pepci Resman, Dori Samonik, Francu Resmanu ter Mihiju Einspielerju iz Zgornje Vesce za osebne praznike vse najboljše.
V	Kotu pri Pliberku je slavila 74. rojstni dan Marija Rožman. Ob tem življenjskem prazniku ji otroci z družinami in vnuki želijo vse najboljše!
Brečkova mama, Marija Jerlich, iz Lobnika pri Železni Kapli obhaja dvojni praznik. Obilo sreče in zadovoljstva!	„
Dvojni praznik obhaja tudi Apolonija Felsner iz Konovec pri Pliberku. Vse najboljše in iskrene čestitke!
Organistka Apolonija Lesjak iz Goselne vasi in Fini Močilnik iz Šentvida obhajata rojstni dan in god. Člani Društva upokojencev Podjuna jima ob tej priložnosti iskreno čestitajo!
Doroteja Juch iz Vogrč praznuje rojstni dan in god. Iskrene čestitke in obilo sreče tudi v bodoče!
V	Svečah bo 75. rojstni dan slavil Rudolf Kikel. Ob tem dogodku vse najboljše in še mnogo zadovoljnih, zdravih in srečnih let.
Štirideseti jubilejni rojstni dan je v Celovcu obhajala Mathilda Mak. Ob tem življenjskem jubileju ji želimo vse najboljše!
Foltanova mama Marija Glinig iz Vogrč je slavila 75. rojstni dan. Ju-bilantki želimo vse najboljše in še mnogo zdravih in zadovoljnih let!
V	Spodnjih Rutah na Radišah praznuje 80. rojstni dan in god Marija Tolmajer. O tem visokem življenjskem jubileju ji domači in znanci želijo vse najboljše!
Moniki Kramer iz Nonče vasi pri Pliberku želimo vse najboljše na novi življenjski poti!
V	Grabljah pri Pliberku obhaja dvojni praznik Apolonija Gajšek. Mnogo sreče in zadovoljstva tudi v bodoče.
Visok jubilej je obhajal Blaž Singer iz Čelovca. Ob 70. rojstnem dnevu ti želimo mnogo zdravih, zadovoljnih in srečnih let.
V	Zagorjah pri Šentlipšu praznuje 60. rojstni dan Jožef Golavčnik. Jubilantu vse najboljše!
Tudi Hanzej Snedec iz Ponikve praznuje 60-letnico. Iskrene čestitke ter še mnogo zdravih let!
80-letnico obhaja Katarina Pe-tritsch. Zvesti bralki NT iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta!
V	Reki pri Kotmari vasi bo obhajala 50-letnico Ani Tschertou. Iskreno čestitamo!
Globasnica: Mariji Pikalo v slovo
V četrtek, 31. 1. 1991, se je velika množica prijateljev in znancev na globaškem pokopališču poslovila od Marije Pikalo.
Rajna je presenetljivo in čisto nepričakovano, šele v 54. letu starosti, umrla v celovški bolnišnici.
Do zadnjega dneva je bila skrbna in dobra mati, vedno na mestu, če je kdo potreboval pomoč ali postrežbo.
Za vsakega soseda ali znanca je imela prijazno besedo in razumevanje. Dejstvo, da je že pred devetnajstimi leti izgubila hčer Marijo, jo je še bolj podkrepilo pri njenem prizadevanju za dobrobit družine in soljudi. Bila je žena, ki je svoje življenje zaupala Bogu.
Domači župnik, dekan Peter Sticker, se je pri pogrebnih obredih zahvalil rajni za vso pomoč, ki jo je izkazala družini, cerkvi in soljudem. Cerkveni zbor je zapel materi pesmi slovesa; ogromna množica pa je potrdila priljubljenost Marije Pikalo v globaški fari.
Možu Karlu in hčeri Martini z možem izrekamo iskreno sožalje! Naj rajna mati Marija počiva v miru!
Bernard
Rož — Podjuna — Zilja
Andrej Štrakl — solist in pomočnik trenerja skakalcev jugoslovanske reprezentance
Andrej Štrakl, študent Fakultete za telesno kulturo ljubljanske Univerze, je na Koroškem znan kot solist na avstralskem instrumentu di-ge-ri-doo. Igra na nastopih rožanskega pevskega zbora v vrsti koncertov s skupnim naslovom „Pesmi zatiranih narodov“. Andrej je tudi pomočnik trenerja smučarjev skakalcev jugoslovanske državne reprezentance. Po treningu v Planici bodo prihodnji teden nastopili v Val di Fieme v Italiji, kjer bo svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah. Ob tej priložnosti Andrej Štrakl vse Rožane prav lepo pozdravlja.
Izdelovanje poleta in barvanje volne z rastlinami
Vedno več kmetov je zopet začelo z rejo ovac. Za marsikaterega kmeta je volna samo prostranski produkt, s katerim ta ali oni kmet ne ve kaj početi. Nekateri so volno odvažali v jame za smeti, drugi zažigali, nekateri pa jo morda še hranijo kje na skednju ali na podstrešju. Zato se je Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) odločila, da seznani kmetice in kmete o različnih načinih predelave volne. Že jeseni je bila ekskurzija na Štajersko, kjer so se udeleženke seznanile z barvanjem z rastlinskimi barvili. Ker je bilo povpraševanje po takih tečajih veliko, je KIS v ponedeljek, 28. januarja 1991, povabila go. Marijo Karl in go. Marijo Fröhlich iz Štajerske v Dom v Tinjah.
Najprej je bilo napovedano izdelovanje polsta ali klobučevine, popoldne pa barvanje volne z rastlinskimi barvili. Gospa Marija Fröhlich, ki je kazala pridelavo polsta, je svojo kmetijo popolnoma preusmerila v ov-
čjerejo. Ob izdelovanju polsta prav občutimo tisto neodvisnost, ki jo človek lahko pridobi, če je pripravljen sam prijeti za delo. Iz polsta izdelujejo vložke za čevlje oz. škornje, blazine za stole in klopi ter predvsem copate ter še mnogo drugih predmetov. Nekatere udeleženke tečaja so pozno popoldne ukrojile in sešile še par copat, ki so skoraj neuničljive, ker odbijajo vodo in umazanijo. Če so copate mogoče kdaj le preveč umazane, jih lahko operemo.
Popoldne je ga. M. Karl pokazala, kako je mogoče v skladu z naravo nabirati različne rastline in uporabljati za barvanje volne. Neverjetno veliko je število rastlin, s katerimi moremo barvati volno.
Zelo veliko število udeleženk je pokazalo zanimanje za predelavo volne. Ta dan smo spoznali, kako lahko postanemo deloma neodvisni od raznih kriz.
Marija
V
Sola naj me usposobi za kmečki turizem
Nič kaj mi ni bilo prijetno, ko sem v začetku septembra preteklega leta, po končani obvezni šoli, zapuščala svoj ljubi domači kraj, meni najdražjo kmečko hišo, naše družinsko kraljestvo, obdano z gorenjskimi planinami, v slovo obsijanih od zarje vzhajajočega sonca. Tesnobe slovesa niso mogle pregnati niti prelepe planine na poti preko Ljubelja na koroško stran Karavank.
Od tedaj je minilo pet mesecev. Stiska slovesa je pozabljena. Tudi na avstrijskem Koroškem obseva sonce lepe planine in tudi tu prebivajo dobri ljudje, ki govorijo po naše.
Pa ne samo to. Dosegla sem, kar so želeli starši in po čemer sem hrepenela tudi sama. Po premišljeni izbiri se mi uresničuje želja po primerni strokovni izobrazbi, ki bo omogočila izvedbo naših družinskih načrtov.
Vsesplošni gospodarski razvoj kaže kmečkim domovom nove finančne vire z uvedbo kmečkega turizma. Za možnost bogate in pestre ponudbe, ki jo omogoča gostom sodobni razvoj, pa je najnujnejši predpogoj spoznavanje potreb turizma in strokovno obvladanje procesov, ki jih prinašajo. Da pridobim to znanje, sem se s starši odločila za izobraževanje v Višji petletni strokovni šoli za gospodarske poklice pri šolskih sestrah v Šentjakobu v Rožu na avstrijskem Koroškem.
Te odločitve smo v resnici veseli — ne samo jaz, ampak tudi starši, ki nosijo težo mojega šolanja. Bogat in pester učni
načrt ter temeljit sodoben strokovni in življenjski pouk v vseh strokah so nam zagotovilo, da bom po petih letih z maturo v žepu uresničila to, kar so danes samo naše sanje in želje. Pa to niso gradovi v oblakih, temveč lepo urejeno prijetno gostišče v zavetju planin s hrupu odmaknjeno lego.
Upam, da mi bo znanje treh tujih jezikov: nemščine, italijanščine in angleščine, ki se jih pöleg slovenščine učimo v šoli, omogočilo navezati stike predvsem z gosti iz ozemlja Alpe-Jadran,..pa tudi širom po svetu. Administrativno delo mi bo olajšala pridobljena sposobnost uporabe računalnika, za dobro počutje gostov pa daje zagotovilo vsestransko strokovno znanje vseh panog, v katere nas uvaja pouk v šoli, teoretično in praktično.
Stikom z gosti bo dajalo svoj pozitivni pridih tudi naše petletno spoznavanje pravih življenjskih vrednot, ki jih ne usmerja dobičkaželjnost in izkoriščanje, temveč poštenost in pravičnost.
Tako gostov ne bo privabljala k nam samo lepota dežele pod Triglavom, temveč tudi ponudbe, ki jih bo omogočala moja izobrazba. Pri nas bodo gostje uživali gostoljubje in potreben mir, ob tem spoznavali slovenski narod, naše šege in navade ter našo kulturo. Seveda bo do tedaj preteklo še precej let in bo potrebno še mnogo truda. Upam pa, da nam grozeči trenutni svetovni zapleti ne bodo preprečili načrtovanega napredka.
Urša Meglič
Velikovec: nedelja nastopov
Nedelja, dne 3. febr. 1991, kar se kulturnih prireditev v Podjuni tiče, v znamenju našega društva „Lipa“. V Št. Rupertu, Šmihelu pri Pliberku in v Železni Kapli so na kulturnih prireditvah sodelovali igralci in pevci našega društva. Kot nameček pa smo v slovenski oddaji ORF gledali še video-clip naše pevsko instrumentalne skupine.
V Šmihelu je dopoldan nastopila naša mlada igralska skupina z igro „Hiša“. To je bil že sedmi nastop te skupine na Koroškem in v Sloveniji.
Popoldne pa je naše društvo imelo v Šentrupertu v gosteh igralsko skupino KPD Planina iz Sel, ki je nastopila z igro „Hočete igrati z mano?“. Občudovali smo mlade in talentirane Selane, ki so brezhibno in z veliko gotovostjo podajali svoje vloge. Igra je bila prav
primerna za pustni čas, saj je vsebina pri prisotnih izzvala mnogo smeha. Pred igro nam je zapela Vokalno instrumentalna skupina našega društva nekaj pesmi v raznih jezikih (celo v slovenskem ...!). Skupini mladih in navdušenih pevcev se pozna vešča, toda zahtevna roka pevovodje Ber-teja Logarja. Upamo, vas pevke in pevce pa vzpodbujamo, da vzdržite v tej obetajoči skupini.
Kot že povedano,Je skupina nastopila zvečer še v Železni Kapli na tamkajšnji prireditvi Ob slovenskem prazniku. Prireditev je bila vsebinsko na visoki kulturni ravni in naši pevci so bili ponosni, da so k temu nekaj prispevali. V dobrem spominu pa jim bodo ostali Kapelčani kot izvrstna publika in kot skrbni gostitelji.
Janez Kuchlino
Politika
STRAN q petek,
__	8. februarja 1991
Politika
Finančna zbornicrške škofije predstavila obračun
Cerkveni prispek ni vzrok za izstop iz Cerkve
Zaslužen komunalni politik
Miha Einspieler 70-letnik
V sredo popoldan so glavna kandidatka EL Bilčovs Ingrid Zablatnik, poslovodeči tajnik KSOO Bernard Sadovnik in osrednji tajnik NSKS mag. Marjan Pipp čestitali na njegovem domu dolgoletnemu občinskemu odborniku EL Mihu Einspielerju k 70. obletnici. Obenem so se slavljencu zahvalili za dolgoletno požrtvovalno delo v prid Enotni listi v Bilčovsu in samostojnemu političnemu nastopu koroških Slovencev.
Gledališče, ki nagovarja
Na Brnci je igralska skupina Slovenskega prosvetnega društva „Dobrač“ pred nekaj leti začela pripravljati pot novemu gledališkemu podajanju vsebine na koroških odrih. Vedno so Brnčani videli pred seboj potrebe kraja, v katerem živijo. Gledališke predstave igralske skupine SRD „Dobrač" nagovarjajo gledalce tako po vsebini, igralski dovršenosti in tudi v obeh deželnih jezikih.
Na že vsakoletni tradicionalni tiskovni konferenci je Krška škofija tudi letos predstavila finančni obračun preteklega leta. Škof dr. Egon Kapellan je poudaril, da mora biti javnost seznanjena s tem, kako škofija gospodari s finančnimi sredstvi. Znaten del teh finančnih sredstev predstavljajo cerkveni prispevki. Vodja Finančne zbornice Krške škofije Helmut Rauchensteiner je v prispodobi ponazoril, koliko cerkvenega davka Cerkev v Avstriji prejme od svojih članov. „Letnipromet v Lottu 6 iz 45 je v primerjavi z dohodki Cerkve iz cerkvenega prispevka v Avstriji dvakraten.“
V poročilu Krške škofije preberemo tele številke: cerkvenega prispevka je bilo nekaj nad 190 mio. šilingov, državna poprava krivice znaša 30 mio., drugi do-
Kako so naši predniki poleti hladili meso in pijačo
V prejšnjih časih, ko še ni bilo hladilnikov, so imele gostilne in mesarji tako imenovane hladilne kleti (Eiskeller), Sezidane so bile tako, da so imele zunanje stene dodano še eno steno. Tako so med dve steni stlačili razbit led ali pa so večje kose leda zravnali vmes.
dnevu padel v mrzlo vodo. Nevarno je bilo tudi, če ni bilo dovolj hladno in led na jezeru ni bil dovolj debel; mnogokrat so se s
V zimskem času, okoli treh kraljev, so se zbrali kmetje s konji in vozovi ali s sanmi, „furmani", ter nekaj pomočnikov. Ta skupina je na prošnjo domačih gostiln in mesarjev rezala in vozila led iz Baškega jezera. Mladi „furmani" in pomočniki so radi sodelovali pri tem deloma nevarnem delu, saj so zaslužili nekaj krajcarjev, mnogokrat pa samo kako južino ali malico in Bog lonaj.
Večkrat se je zgodilo, da je pri rezanju ledu na jezeru kateri zdrsnil in padel pri hudem mrazu v mrzlo vodo.
Siromak je moral hitro teči domov in sesti na toplo peč. To ni bilo enostavno, saj je med potjo domov mokra obleka zamrznila in je bilo potrebno hitro teči, sicer bi med potjo zamrznil.
Zgodilo se je, da je neki pomočnik kar 3-krat v enem
konji in sanmi spustili v nevarnost na tanko ledeno ploskev.
Na ta način so naši predniki v poletnem času pa tja do jeseni hladili živila in pijačo. Mnogokrat so led vozili tudi na železnico na Jesenice. V današnjem avtomatskem času bi bilo dobro, da takšnega dela naših prednikov
ne pozabimo.
Marjan Kargl
Roke proč od Slovenije
Slovenski socialisti iz Trsta so se odločili pozvati partijske kolege po Italiji, pri čemer so merili zlasti na zunanjega ministra De Michelisa, da podprejo demokra-tična prizadevanja tistih jugoslovanskih republik, ki so storile največ v demokratizaciji svojih političnih sistemov. Med njimi prednjači Slovenija, ko ji po besedah tržaških Slovencev grozi okupacija, nasilje in krvavo posredovanje oboroženih sil, ki se iz nekdanje partizanske vojske spreminjajo v branilca boljševistične ideologije.
Stališče slovenskih socialistov se končuje s pozivom: Roke proč od Slovenije!	j g
NAS
TEDNIK
Tedenski časopis v slovenskem jeziku
•	vsak mesec z mladinsko prilogo
•	od letos naprej tudi s prilogo za upokojence
•	vsak mesec posebna dvojezična priloga za eno izmed naših dvojezičnih občin
hodki pa 16 mio. šil. Največ denarja porabi škofija za plače duhovnikom in nastavljenim laikom (137 mio. šil.). V Krški škofiji je nastavljenih 277 duhovnikov in 216 laikov. Denar pa potrebuje Krška škofija tudi za vzdrževanje cerkvenih poslopij. Krška škofija mora skrbeti za 1000 cerkva, za nad 300 župnišč, za mežnarske hiše, dušnopastirske centre, otroške vrtce, izobraževalne domove . . . Vse to stane mnogo denarja. Krški škof Kapellari je v prispodobi ponazoril, kaj bi bilo, če Cerkev na Koroškem ne bi skrbela za ohranitev cerkva in drugih poslopij ter ne bi prispevala svojega v kulturno zakladnico Koroške. „Če bi iztrgali korenine teh kulturnih dobrin, bi šele videli, kakšen krater bi nastal.“ V preteklem letu je bilo v Krški škofiji tudi manj izstopov iz Cerk-
ve. Prav tako se je znižalo število teh, ki niso hoteli plačati cerkvenega prispevka, za polovico. Pri tem je Helmut Rauchensteiner poudaril, da cerkveni davek ni vzrok za izstop iz Cerkve. Rauchensteiner je tudi poudaril, da Cerkev nikakor ni bogata, kajti denar daje za razne socialne namene. „To je pa tudi res," je dejal, „da Cerkev pazi, da ne porabi več denarja, kot ga dobi." Glede cerkvenega prispevka je omenil še ogromne uspehe svetovalcev za cerkveni prispevek. Ti obiskujejo ljudi in jim razlagajo ozadja in namene, za katere bo njihov prispevek porabljen. Problemi največkrat sploh niso finančni, ampak pastoralni.
In še eno razveseljivo novico je bilo slišati: cerkveni prispevek se je ponovno nekoliko znižal.
vg
A00 cerkva je potrebno vzdrževati. Na sliki: ravnatelj škofijske finančne zbornice Helmut Rauchensteiner (levo) in Fritz Breitfuß.
Naročilnica za NT
Naročam 6 mesecev brezplačno časopis Naš tednik
Ime:
Naslov:..........................................................
Naročilnico izrežite in jo pošljite na Naš tednik, Viktringer Ring 26, °20 Celovec / Klagenfurt. Letna naročnina znaša 350,— šilingov.
"	"	N
Bilčovs: s samostojno politiko doseči več za slovensko govoreče prebivalstvo
Enotna lista v Bilčovsu je pred volitvami omogočila svojim volilnem odločati o kandidatni listi; le-ti so se v zelo velikem številu poslužili te možnosti. Prvo mesto so seveda zaupali Ingrid Zablatnik, drugi občinski sedež pa bo zasedel Matevž Miškulnig. Tudi drugi kandidati so bili izvoljeni z velikim zaupanjem.
Kandidatna lista EL Bilčovs:
1.	Ingrid Zablatnik
2.	Matevž Miškulnig
3.	mag. Štefan Schellander
4.	Sigi Kolter
5.	inž. Tomi Ogris
6.	Marijan Einspieler
Dobrin vas: EL združila vse interese
Enotni listi v Dobrii vasi je uspelo združiti vse interesne skupnosti v občini in bo na volitvah nastopila z zelo širokim in atraktivnim „tea-mom". Za kandidata za župana so v Dobrii vasi postavili glavnega kandidata Tineja VVastla, za njim pa na iz-glednih mestih kandidirata 'Jože Komar in živinozdravnik dr. Milan Sienčnik.
Volilni program je povsem nov, kar kaže, da ima Enotna lista v Dobrii vasi zelo angažirane kandidate, ki imajo tudi konkretne predstave o bodočem delu v občinskem svetu.
Kandidatna lista EL Dobrla vas:
1. Tinej Wastl, 2. Jože Komar, 3. dr. Milan Sienčnik, 4. Jozej Haschej, 5. Margareta Bučovnik, 6. Rudi Vouk, 7. Jože Kowatsch, 8. Veronika Plesnik, 9. Franc Rutar, 10. Franc Haschej
Šmarjeta: še za dragi mandat!
V Šmarjeti v Rožu si je Enotna lista zastavila jasen cilj: pridobiti čimveč glasov; ali bo uspelo pridobiti 10. marca tudi 2. mandat, se bo izkazalo. Na vsak način so na kandidatni listi zavzeti in izkušeni kandidati, ki bodo lahko svoje volil-ce vsekakor uspešno zastopali.
Kandidatna lista EL v Šmarjeti:
1.	Hubert Ogris
2.	Rozina Wernig
3.	Hanzi Michor
4.	Samo Küpper
5.	Janez Korenjak
Bornvlje: stvarna politika v ospredju
Volilna skupnost v Borovljah se želi pri teh volitvah posebno potruditi in pridobiti čimveč glasov. Ali bo možno razširiti tudi število mandatov, bo odvisno od pripravljenosti volilcev, da priznajo konstruktivno delo samostojne Volilne skupnosti. Glavni kandidat je hkrati predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov in je tako tudi na „deželni ravni" izkušen in priznan politik. Njegov cilj je bil vedno združevanje vseh sil, kar mu je tudi uspelo.
V pretekli številki NT smo samostojno Volilno skupnostv Borovljah pomotoma poimenovali Enotna lista, kar pa se gotovo ni zgodilo namenoma. Bistveno je delo, ki ga bodo kandidati opravili, s tem se bodo gotovo strinjali tudi vsi volilci v Borovljah: V prvi vrsti velja njim zaupanje, ime je gotovo šele v drugem planu.
Kmetijstvo/Kultura
KMEČKI KOMENTAR
Južnokoroški kmetje in kmetice ne spijo zimskega spanja. Ne vidimo jih samo pri delu v gozdu, ampak tudi na predavanjih, tečajih, seminarjih in strokovnih izletih. Zanimajo se za izsekavanje gozdov, predelovanje sadja in ovčje volne, zdravje živine, agrarno ekologijo in še za marsikaj. V tej zvezi se v medijih vedno pogosteje pojavlja ime Kmečka izobraževalna skupnost (KIS). Marsikdo se verjetno sprašuje: zakaj pravzaprav obstaja KIS?
Pred kmetom jutrišnjega dne stoji veliko izzivov. Moral bo uporabljati manj kemije, zato pa bolj možgane. Najprej je ročno delo nadomestil s stroji, kar pa kmetijstva ni rešilo. Preveliki stopnji mehanizacije mora slediti delo z glavo, da bo prihodnost uspešna. Kmet mora obvladati zapletene proizvodne tehnologije, preverjati donosnost naložb, razumeti mora tok narave in uspešno prodati svoje proizvode. Vse to brez obsežne izobrazbe in nadaljnjega izobraževanja skoraj ni mogoče.
Širom po južnem Koroškem pa obstajajo pri kmetih veliki izobrazbeni primanjkljaji, kar po-
Zakaj KIS?
sebno velja za področje Karavank in Roža — področje torej, kjer so težki pogoji kmetovanja ali pa prevladujejo majhne kmetije. Posebej redko so posejani kmetje z višjo poklicno izobrazbo, torej mojstri, absolventi srednjih kmetijskih šol ali univerze za agronomijo (Universität für Bodenkultur). Posebej prizadeti so predvsem gorski kmetje, kmetice in pol-kmetje.
To je toliko bolj zaskrbljujoče, ker koroške kmetijske strokovne šole v avstrijskem merilu tako ali tako ne spadajo med najbolj napredne. Agrarna ekologija na primer ali biološko poljedelstvo sta bila in sta deloma še danes t. i. „rdeča ruta". Slovenski kmetje vse od zaprtja strokovne šole v Podravljah nimajo svoje izobraževalne ustanove. Uradno kmečko šolstvo pa ni prav nič prispevalo h krepitvi slovenske narodne skupnosti. Obisk ene izmed modernih kmetijskih osrednjih šol je pač posredoval znanje in praktične spretnosti, vendar je hkrati odtujil slovensko kmečko mladino kulturnemu okolju kmetije in vasi. Značilno je, da ni nobene dvojezične skupine podeželske mladine ali mojstrskega krožka. Podjunski strojni krožek je s svojimi pribl. 120 člani edina uspešna samoorganizacija slovenskih kmetov. Vendar pa tudi te pobude ne bi bilo brez KIS in intenzivnih naporov predsednika dipl. inž. Štefana Domeja.
Slovenskemu kmečkemu prebivalstvu ne nudijo malo samo kmečke izobraževalne ustanove, ampak tudi svetovalna služba Kmetijske zbornice. Od reforme leta 1976 je Zbornica oslabljena. Glavni problemi so pomanjkanje osebja in vedno več upravnih nalog. V veli-kovškem okraju mora en svetovalec skrbeti za okoli 4000 kmečkih obratov, v okraju Cšlovec-dežela za okoli 3700. Poleg tega morajo svetovalci skrbeti za proizvodne skupnosti. Jasno je, da tako ne ostane veliko časa za nadaljnje izobraževanje. Slovenski kmetje poleg tega ne morejo biti deležni svetovanja v materinščini.
Vendar stokanje in tožbe nič ne pomagajo. Še manj pomaga čakanje, da se bo kaj zgodilo. Novi agrarnopolitični gesli sta lastna pobuda in pomoč za samopomoč. Južnokoroški kmetje so ti gesli spremenili v dejanja. Zato obstaja KIS!	Hans Madritsch
Slovenski knjižni jezik v Kanalski dolini
Institut za narodnostna vprašanja v Ljubljani in Slovenski raziskovalni institut Ukve v Kanalski dolini sta izdala razpravo „Tečaj slovenskega jezika v Kanalski dolini v letih od 1987 do 1990L Razpravo sta pripravila Irena Šumi in Salvatore Venosi, Slovenec iz Kanalske doline. Uvodne besede v razpravo ugotavljajo neizpodbitno jezikovno podobo Kanalske doline, ki je trojezična. Prebivalci govorijo po večini slovensko, nemško in italijansko. „Stalno prebivalstvo Kanalske doline je danes eno do štirijezično. Avtohtona jezika doline sta dva: narečna slovenščina in nemščina. Furlanščina ima v dolini položaj, ki gaje zaradi pomanjkanja zanesljivih statistik težko označiti . . . Italijanščina pa je jezik prebivalstva, ki se je priselilo po letu 1919.“ Vendar v Kanalski dolini niso prisotni le ti jeziki. Zaznavne so tudi še latinščina, rezijanščina in srbohrvaščina.
Zapis o Tečaju slovenskega jezika v Kanalski dolini 1987— 1990 ne poroča le o šolanju v slovenskem jeziku, ampak posreduje tudi nekatera opažanja jezikovnega in etničnega položaja v Kanalski dolini. V Kanalski dolini slovenski jezik ne uživa enakopravnega položaja. „Knjižna italijanščina je uradni jezik doline, knjižno nemščino pa poučujejo v okviru rednega pouka v osnovnih in srednjih šolah v dolini. Knjižna slovenščina ne uživa tega pravnega
položaja, tako da sta obstoječa tečaja (tečaj slovenskega knjižnega jezika in glasbeni pouk) privatna.“
Otroci, ki obiskujejo tečaj slovenskega jezika, tako je zapisano, sestavljajo posebno socialno skupino. „Motiv staršev, da otroka vključijo v učenje slovenskega jezika oz. njegove .visoke' variante, ki je v današnjih razmerah v dolini otrok ne bo mogel praktično nikjer uporabljati, so lahko različni.“ V Žabnicah pomeni obiskovanje tečaja slovenskega knjižnega jezika tudi dokaz slovenske prisotnosti v tem kraju, manj pa gre za širjenje prostora slovenskega knjižnega jezika. Poleg zavednih žab-niških Slovencev obiskujejo tečaj tisti otroci, ki imajo enega od staršev iz Slovenije ali delov slovenskega zamejstva, kjer je slovenska etnična zavest splošnejša. „Žabniški tečajniki torej izvirajo iz mreže tesno povezanih družin, ki mestoma izrecno, mestoma bolj latentno skozi medij jezika gojijo slovensko („domačinsko", „koroško", mestoma tudi vseslovensko) identiteto."
Dejstvo, da je pouk slovenskega jezika le enkrat tedensko, je velika hiba. Še večja slabost pa je, da, tečajnikom primanjkuje možnosti, da bi svoje znanje preverjali in praktično uporabljali zunaj učilnice. Zato bi bilo potrebno razširiti tečaj v obliki igralnih in konverza-cijskih ur, ki bi jih izvajal stro-
Salvatore Venossi, Slovenec iz Kanalske doline kovno usposobljen pedagog. Irena Šumi in Salvatore Venosi predlagata prebiranje slovenskih mladinskih del, uprizarjanje lutkovnih in gledaliških igric, ugankarske in druge družabne dejavnosti. Te dejavnosti bi v okviru tečaja slovenskega jezika obogatile ne le učence in kulturno življenje v Kanalski dolini, temveč bi gotovo v večji meri kot doslej pritegnile tudi italijansko in nemško govoreče otroke in mladino. Tako bi si otroci po tej neprisiljeni poti prišli bliže in spoznali dragocenost drugačnosti.
Avtorja zaključujeta svoje perspektive šolanja otrok v slovenskem knjižnem jeziku z ugotovitvijo, da v Kanalski dolini „obstaja pripravljenost, da se standardizirana slovenska kulturna sporočila vtkejo v celostno podobo doline". vg
(PD
ANDREJ S U S T E R DRABOSNJAK
ANDREJ ŠUSTER DRABOSNJAK
Krščanska kulturna zveza predstavila filmski zapis Drabosnjakovega Pasijona
Minuli petek zvečer je Krščanska kulturna zveza skupno s poslovodjem firme ARTIS Foltijem Čertovom predstavila pri Seherju v Velinji vasi video-kaseto, na kateri je posnet Drabosnjakov pasijon. K predstavitvi kasete so bili povabljeni vsi igralci Drabosnjakovega pasijona in tudi vsi tisti, ki so na katerikoli način prispevali k izvedbi enkratne predstave na Kostanjah. Med številnimi gosti je tajnik KKZ in organizator Drabosnjakovega pasijona pozdravil tudi režiserja Francija Končana, dramaturga Marjana Belino, scenografa Saša Kumpa, kostumografinjo Alenko Bartel in Nado Slatner, ki je poskrbela za šivanje kostumov, ter pevovodjo Lajka Milisavljeviča.
V zahvalo in v spomin je Krščanska kulturna zveza podarila vsem igralcem video-kaseto, ki jo je posnela firma ARTIS, založila pa jo je Mohorjeva založba. Kaseto lahko kupite v Mohorjevi knjigarni. Cena: šil. 390,—.
Ovacije po premieri Aide
Predstave Verdijeve Aide so slovenski publiki v prijetnem zgodovinskem spominu. A grandiozni spektakel, katerega premiera je bila v torek, 5. februarja, na velikem odru ljubljanskega Cankarjevega doma, je daleč presegala vse doslej videno. Omenimo naj, da je štiriurni spektakel s svojo prisotnostjo počastil predsednik republike Milan Kučan in številni ljudje iz slovenskega političnega ter družbenega življenja. V nabito polni dvorani s tisoč petsto sedeži, je publika iz vse Slovenije burno odobravala vsako arijo in s ploskanjem spremljala sleherno sentenco Verdijeve umetnine. Je pa res, da med izvajalci opere nismo našli slovenskega imena, če izvzamemo virtuozno in zanesljivo taktirko dirigenta Lovrenca Arniča. Režija se je odločila
za realistični scenski prijem s pompozno in bleščeče razkošno odrsko opremo in kostumi.
Vsi nam doslej neznani pevci iz vsega sveta so se izkazali z nadpovprečnimi umetniškimi poustva-ritvami. Od članov ljubljanske opere naj posebej omenimo bolgarsko mezzosopranistko Zlatomiro Nikolovo, ki je Ameris svetovnega slovesa, in vedno zanesljivega basista Nevena Belamariča v vlogi kralja. Umetniška izvedba Verdijevega labodjega speva bo v naslednjih dneh predmet številnih strokovnih in laičnih razprav ter kritik. Ne glede na to je publika najbolj zanesljiv kritik vsake predstave. Divje ovacije, vodometi cvetja, dolgotrajno skandiranje ter frenetični aplavzi so dokazali, da se je v Ljubljani zgodila predstava, ki je zlepa ne bomo po-zabilk	Tadej Bratok
Kultura/Šport
Koroški Slovenci proslavili slovenski kulturni praznik
Na Koroškem smo Slovenci proslavili slovenski kulturni praznik v Železni Kapli in v Celovcu. V Železni Kapli je govornica Helena Grandovec v svojem slavnostnem govoru skušala odgovoriti na vprašanje, zakaj ta vsakoletni kulturni praznik vsem Slovencem toliko pomeni. „Četudi so bile vojne zgodovinske prelomnice, pa je vselej kultura tista, po čemer pomnimo narode in kar je tudi Slovence ohranilo v tisočletnih vihar-
Glasbenik Gabriel Lipuš in igralec Polde Bibič
Jih“. Namestnik slovenskega ministrskega predsednika Mitja Malešič pa je v svojem slavnostnem govoru omenil, da sicer slovenska književnost obstaja že 400 let, vendar je pristno slovensko književnost ustvaril šele France Prešeren. Prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku so namenjene spominu na smrt Franceta Prešerna. Malešič je o Prešernovem ustvarjanju dejal, „da je slovenska poezija s Prešernom že ob samem začetku dosegla svoj vrh“.
V Železni Kapli je v nedeljo, 3. februarja, vabilo na prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku Slo-
vensko prosvetno društvo „Zarja“. Za umetniško in glasbeno predstavitev Mozartovih arij in drugih pesmi so poskrbeli dr. Ludvik Karničar (bas), Marjan Smrtnik (tenor) in Dragiva Kovačič (sopran); pri klavirju je soliste spremljala Renata Neuwirth. Na prireditvi so sodelovali še vokalno instrumentalna skupina SPD „Lipa" (vodi Bertej Logar), MePZ SPD „Zarja" (vodi Polti Hartman) in igralska skupina SPD „Zarja" z recitalom Cankarjevih besedil.
Pa ne bi bilo slovenskih kulturnih
prireditev, ko ne bi bilo grenkega priokusa, ki ga ustvarja politika. Govornica Grandovčeva je v Železni Kapli dejala, da so si kulturni ustvarjalci od nove vlade „neskončno veliko obetali". Vendar so bili razočarani. „Oblast brez sramu jemlje tisto, kar si je z veliko težavo priborila v preteklih desetletjih. Kultura in umetnost ponovno postajata nekakšen nebodigatreba, ki mu je najlaže vzeti. Sicer pa je najbrž podobno vsepovsod v svetu: za puške je vedno dovolj denarja, za knjige, gledališča, filharmo-
nije, zbore, balete ga ni ali vsaj ni dovolj."
V celovškem ORF teatru sta v sredo, 6. februarja, Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza dokazali, da znamo biti koroški Slovenci vsaj od časa do časa za nekaj trenutkov enotni. Presenečenje večera je bila gotovo praizvedba uglasbitve Prešernovega Sonetnega venca. Gabriel Lipuš in Günther Lenart sta napisala glasbo. Čist glas Gabriela Lipuša je navzočim doživeto predstavil Prešernovo najimenitnejšo pesnitev. Igralec Polde Bibič je s svojim žametnim podajanjem Prešernove besede tudi dal začutiti Prešernov duh. Sodelovala sta še Bernt Thurner (vibrafon/marimba) in Gerald Ruiss (kontrabas).
Namestnik slovenskega ministrskega predsednika Mitja Malešič je v svojem govoru omenil tudi osamosvojitev Slovenije ter dejal, da je bil odločilen zgodovinski korak storjen s plebiscitom 23. decembra in da poti nazaj v prejšnji položaj ni več. Opozoril je tudi na izredno bogato kulturo koroških Slovencev, brez katere bi bil slovenski narod za marsikaj revnejši. Koroškim Slovencem je izrazil za kulturno in narodno dejavnost iskreno občudovanje.	vg
ČESTITAMO
Mariji in Gottfriedu Hajnžič se je te dni rodil sinček Emanuel. Staršema in malemu sinku želimo vsi sorodniki vse najboljše.
Kolesar Peter Wrolich: Cii] je svetovno prvenstvo
Sezona 1990 je bila za 16-letnega člana avstrijske reprezentance vsekakor zelo uspešna. Trenutno se že intenzivno pripravlja na novo sezono, v kateri bo višek avstrijsko mladinsko prvenstvo, ki bo v okolici Baškega jezera. Peter, ki obvlada tudi druge športne panoge (triatlon, tenis, nogomet, tek na smučeh, smučanje . . .), sodi med najbolj uspešne slovenske športnike na Koroškem. Slovenski novinarji so ga celo izvolili na tretje mesto med vsemi slovenskimi športniki.
Največje uspehe je dosegel v zadnjih dveh letih: postal je avstrijski prvak na kronometer, bil tretji v gorski vožnji in v tekmovanju dvojic, četrti na cestni dirki, postal je koroški prvak na kronometer in v gorski vožnji. Udeležil se je tudi tekmovanj v inozemstvu, kjer je bil tudi uspešen. Za novo sezono si je Peter zastavil visok cilj: uvrstiti se v državno reprezentanco, ki bo zastopala Avstrijo na svetovnem mladinskem prvenstvu v Ameriki.
NT: Pretekla sezona je bila vsekakor uspešna. Ali si pričakoval toliko uspehov v letu 1990?
P. Wrolich: Pred sezono sem vedel, da bom lahko mnogo dosegel. Na avstrijskem prvenstvu v Windhaagu sem bil malo bolan, tako da tam pravzaprav nisem dosegel tistega, kar bi bil zdrav zmožen. Na vsak način pa sem z letom 1990 zadovoljen.
NT: Kako se boš letos pripravil na dirke, oz. kolikokrat na teden in kako treniraš?
P. Wrolich: Po 14-dnevnem odmoru sem novembra spet začel z rednim in intenzivnim treningom. Treniram vsak dan po dve uri. Načrt treningov poteka po navodilih klubskega trenerja Fabiana. V ponede-
ljek se peljem z beljaškim klubom na priprave na Dunaj, kjer bomo trenirali v znani dvorani Ferrya Dušika. Sredi marca pa se že začnejo prve dirke letošnje sezone.
NT: Kako bi ocenil svoje naj-večje prednosti pri kolesarjenju?
P. Wrolich: Mislim, da sem telesno vedno dobro pripravljen, vrhu tega pa sem tudi duševno zelo zbran, ker sem enostavno prepričan o svojih zmožnostih. Kombinacija teh dveh sposobnoti pa me pozitivno oblikuje. V zadnjem času se tudi precej ukvarjam z mentalnim treningom. Vožnja na kronometer ter gorska vožnja pa sta moji najmočnejši panogi.
NT: Trenutno obiskuješ 7. razred Slovenske gimnazije. Ali kole-
sarjenje negativno vpliva na šolo?
P. Wrolich: Ker sem se že kot otrok raje ukvarjal s športom kot s šolo, se to tudi zdaj ni spremenilo. V šoli nimam problemov, tako da mi kombinacija športa in šole ne dela problemov.
NT: Kakšen je tvoj cilj v letošnji kolesarski sezoni, oz. kaj bi rad dosegel na višku svoje kariere?
P. Wrolich: Letos pričakujem kar precej. Najprej bi ponovno rad postal avstrijski prvak v vožnji na kronometer. Vrhu tega pa se želim uvrstiti v državno mladinsko reprezentanco, ki bo nastopala na mladinskem svetovnem prvenstvu v Ameriki. Na višku moje kolesarske kariere pa bi se rad pridružil profesionalnemu klubu.
Rad io / TV / Pri red itve
PETEK, 8. febr.
Koroški liki (R. Vospernik). — Jezikovni pogovor (J. Messner). — Socialno skrbstvo v dvojezičnem okolju (F. Merkač).
SOBOTA, 9. febr.
„Od pesmi do pesmi — od srca do srca."
NEDELJA, 10. febr.
6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (mag. Božo Hartmann).
18.10—18.30 Dogodki in odmevi.
PONED., 11. febr.
Kmet in izobrazba.
TOREK, 12. febr.
Pust, pust, masten okrog ust.
SREDA, 13. febr.
Glasbena sreda.
Večerna 21.05-22.00 Sodobna slov. literatura na Koroškem v znanstvenem pretresu — 2.
ČETRTEK, 14. febr.
Rož — Podjuna — Zilja
NA TELEVIZIJI
„DOBER DAN, KOROŠKA“
10. februarja 1991,
FS 2, ob 13.30 predvidoma
z naslednjimi prispevki:
Slovenščina: prosti predmet na Trgovski akademiji in Trgovski šoli v Wolfsbergu
Kulturni izlet k „Hamletu“ v Maribor —
prvič na poti do abonmaja
Skupna proslava obeh osrednjih kulturnih organizacij ob slovenskem kulturnem prazniku v ORF-teatru: praizvedba Lipuševe uglasbitve Prešernovega Sonetnega venca
Pust, pust, masten okrog ust!
T
A
T
E
D
E
N
V
R
A
D
I
U
SELE
PUSTNA PRIREDITEV
Čas: v nedeljo, 10. 2., ob 14. uri Kraj: v farnem domu v Selah Premiera komedije „Markolfa“ (Dario Fo) Nastopagled. skupina KPD „Planina" iz Sel Režija: Franci Končan Po predstavi pustno družabno srečanje. SAT — selska amaterska televizija z novicami iz domačih in tujih krajev.
Prireditelj: KPD „Planina" Sele
PUSTNA VESELICA
Čas: pustni torek, 12. februarja, ob 19. uri Kraj: v gostilni Trki v Selah-Borovnica Za ples igra trio Vili Agaton Na plesu dobijo vse maske nagrado — prva nagrada je tridnevno potovanje na Češko. Prisrčno vabljeni!
Predavanje: „Naloga biroja za narodno skupnost pri Koroški deželni vladi“
Čas: v četrtek, 14. 2., ob 19.30 Kraj: v farnem domu v Selah Predavatelj: dr. Pavel Apovnik Prireditelj: KPD „Planina" Sele
SMUČARSKI TEČAJ
Čas: od 11. do 13. februarja 1991 Otroci: od 9. do 13. ure tekmovalci (starejši): od 13. do 16. ure Kraj: v Pušelčevi jami
Prireditelj: DSG Sele
OBIRSKO
PUSTNI PLES
Čas: v soboto, 9. 2., ob 20. uri Kraj: pri Kovaču na Obirskem Prireditelj: SPD „Valentin Polanšek" na Obirskem
IM. SMUČARSKI TEKMA
Čas: v nedeljo, 10. 2.
Kraj: pri JEREBU na Obirskem Štart: ob 13. uri
Štartne številke od 12. ure naprej v cilju! Tekmovalo se bo v 6 skupinah. Razglasitev nagrad eno uro po končani tekmi pri cilju. Tekmuje se na lastno odgovornost! V primeru slabega vremena bo tekma v soboto, 16. 2., ob 13.30.
CELOVEC
Krščanska kulturna zveza vabi na koncert KOROŠKA POJE
Čas: v nedeljo, 3. 3., ob 14.30 Kraj: v Domu glasbe v Celovcu Prvi del bo posvečen 400-letnici smrti Jakoba Petelina Gallusa in v drugem delu je na sporedu kantata „USTOLIČENJE KARANTANSKEGA KNEZA" (ob 20-letnici smrti dr. Franceta Czigana)
ŠENTLIPŠ
Veseloigra „KARLOVA TETA“
Čas: v nedeljo, 10. 2., ob 9.15 (po maši) Kraj: farna dvorana v Šentlipšu Nastopa: igralska skupina iz Vogrč Prireditelj: farna mladina Šentlipš
BILČOVS
VEČER Z DOMAČIMI PLANINCI
Čas: v petek, 15. 2., ob 19.30 Kraj: pri Miklavžu v Bilčovsu
Prireditelj: Slovensko planinsko društvo Celovec
Dia-predavanje: Jožko Igerc: „MONT BLANC“; Marjan Čertov: „HIMALAJA" Podelitev priznanja Planinske zveze Slovenije zaslužnim članom Slovenskega planinskega društva
ROŽEK
ODPOVEDUJEMO
načrtovano pustno prireditev dne 9. 2. 1991 kot skromno znamenje solidarnosti z množicotrpečih in umirajočih, ki jih je vojna vihra zajela v Iraku in Sovjetski zvezi.
Smučarski tečaj v regiji „Dachstein-Tauern“
Slov. športna zveza vabi na smučarski tečaj (alpsko smučanje in Snowboar-ding) na kraj svetovnega prvenstva 1982 v Schladming (Weißenbach). Smučišče: Hauser-Kaibling, Schladming Planai, Hochwurzen, Reiteralm, Dachstein. — Termin: 9,—16. 2. 1991 (semestralne počitnice) — Cene: Za odrasle šil. 2650,—, za otroke do 12 let šil. 2160,— (sedem polovičnih penzionov, strokovno šolanje v dopoldanskih urah).
Člani sindikata javne službe (Gewerkschaft Öffentlicher Dienst) z družinami prejmejo od le-tega podporo v višini 500,— šil. na osebo. — Prijave sprejema Posojilnica Celovec z naplačilom šil. 1000,— na konto štev.: 1-03.029. 113. Tečaj vodi Danilo Prušnik
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA
vabi na ogled sledeče gledal, predstave:
FAUST (J. W. Goethe)
v nedeljo, 17. februarja, ob 16. uri, v Slovenskem narodnem gledališčen v Mariboru. Izredno uspešna predstava SNG v Mariboru je bila deležna mnogih odlikovanj in priznanj.
Cena: 370,— za prevoz in vstopnico. Odhod iz Celovca (Slomškov dom) ob 13. uri. Vsi ljubitelji gledališča lepo vabljeni! Prijave so možne pri KKZ, Viktringer Ring 26, v Celovcu; tel.: (0463) 516243.
Prijava je šele veljavna, ko ste s priloženo položnico vplačali prispevek za vožnjo in vstopnino.
PLIBERK
PUSTOVANJE ZA OTROKE Čas: v torek, 12. 2., ob 14.30 Kraj: v kletnih prostorih Posojilnice Pliberk
Prišel bo tudi „Juri Muri iz Afrike" Prireditelj: EL Pliberk
BILČOVS
PUSTNA PRIREDITEV
Čas: nedelja, 10. februarja, ob 14.30 in 19.30
Kraj: pri Miklavžu v Bilčovsu
Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo
Bilčovs
VPISOVANJE
v DVOJEZIČNO VIŠJO IN SREDNJO ŠOLO ZA GOSPODARSKE POKLICE zavoda šolskih sester v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu
je od 11. do 28. februarja 1991.
Izobraževalne možnosti: 1-letna Gospodinjska šola, 5-letna Višja šola za gospodarske poklice
Pogoji za sprejem: zaključena 8. šolska stopnja in osnovno znanje obeh deželnih jezikov. Za sprejem v Višjo šolo za gospodarske poklice pa še uspešno opravljen sprejemni izpit, ki bo na šoli 3. julija 1991.
Prijave so možne osebno v šolski pisarni, po pošti, ali po telefonu.
Tiskovine za prijavo so na razpolago v šolski pisarni ali pa pri poklicnem svetovalcu na šoli. Izpolnjene formularje oddajte najkasneje do 28. februarja 1991. Priložite originalno polletno šolsko obvestilo ali od šolskega ravnatelja potrjen prepis. Financiranje: Vsi učenci so deležni istih državnih podpor kot na vseh tovrstnih drugih šolah. Zaželene podrobnejše informacije Vam vsak čas posreduje vodstvo šole. Naslov: Višja šola za gospodarske poklice zavoda šolskih sester Šentpeter 25, A-9184 Šentjakob v Rožu, tel. 0 42 53 / 343
Vodstvo šole
SODALITAS
Dom v Tinjah
Telefon:
(04239)2642
9121 Tinje
V četrtek, 7. 2., ob 20. uri
Predavanje: OTROK V ŠOLSKI DOBI IN V PUBERTETI, nem. Predavateljica: dr. Rosemarie Brunnt-haler-Tscherteu
v soboto, 9. 2., od 9. do 17. ure MINISTRANTSKI DAN Voditelj: kaplan Janko Krištof, Šmihel od ponedeljka, 11. 2., od 9. ure do nedelje, 17. 2., do 13. ure SLIKANJE IKON
Voditeljica: Anica Vrečar, Kotmara vas
v soboto, 16. 2., 9,—17.
Izobraževalni dan za čebelarke in čebelarje
Predavatelj: dr. Jurij Senegačnik, veterinarska fakulteta Ljubljana
v nedeljo, 17. februarja, od 9. do 17. ure
Dan duhovne obnove za župnijske svete: „VI STE MOJE PRIČE“ Voditelja: Jože Kopeinig in Rupert Gasser
od nedelje, 17.2., od 18. ure do sobote, 23. 2., do 13. ure
Osebno spremljane duhovne vaje za duhovnike, redovnike in laike Voditelj: p. France Župančič SJ, Ljubljana
KMEČKO IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST 9121 TINJE (04239 / 3838) od ponedeljka, 18., do srede,
20. februarja 1991
Tečaj za agrarno ekologijo
Prispevek: šil. 600,— (vključno podlag in bivanja); šil. 500,— (vključno podlag, brez bivanja). — Prijave: KIS, tel.: 04239/3838, KJL — Johannes Tomič, tel.: 04236/2101, SK — Franc Wutte, tel.: 04230/692 do 30. januarja 1991
Kmečka izobraževalna skupnost v Tinjah in ustanova „Forstliche Ausbildungsstätte Ossiach“ Vas vabita skupno s Kmečkimi gospodarskim^ zadrugami iz Bilčovsa, Kotmare vasi in Šentjanža
v soboto, 9. februarja 1991, na
TEČAJ ZA PRAVILNO IZSEKAVANJE IN NEGOVANJE GOZDA.
V gozdu se kmetu skriva veliko denarja. Včasih je težko videti „prikriti" denar. Izsekavanje in gojenje gozdov po strokovnih navodilih nam to trditev šele udejani. Tako pa ne pridemo le do denarja, temveč zboljšamo tudi celotno stanje gozda.
Na razpolago nam bosta dva strokovnjaka iz Osoj in sicer inž. Karl Katholnig in inž. Franz Moser.
Čas in kraj: od 8.45 do 12. ure predavanje s filmom pri Miklavžu (gostilna Ogris) v Bilčovsu. Popoldne praktično predvajanje pravilnega izsekavanja in negovanja gozda ob primeru gozdne parcele družine Krušic v Velinji vasi. Prispevek: šil. 120,—.
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev', ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26.
Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), uredniki Heidi Stingler, Marijan Fera, Vincenc Gotthardt, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26.
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28-0.
Naš zastopnik za Jugoslavijo: ADIT, Glonarjeva 8, 61000 Ljubljana, tel.: 061 / 32 97 61.
Letna naročnina: Avstrija 350,— šil., Jugoslavija 900,— Din., ostalo inozemstvo 550,— (800,— šil. zračna pošta), posamezna številka 8,— šil. (20,— Din ).
Oglasi/Pisma bralcev
ZVEZNA GIMNAZIJA IN ZVEZNA REALNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE V CELOVCU - PROF.-JANEŽIČ-PLATZ 1
OBJAVA
Zvezna gimnazija in zvezna realnagimnazijazaSlovence v Celovcu sporoča:
1.	Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk, umetnost in šport naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih želijo dati v šolskem letu 1991/92 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šolskega leta, v času od 11. 2. do 28. 2. 1991, ravnateljstvu Zvezne gimnazije in zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu. Uradne ure so dnevno od 7.30 do 16.00 ure, ob petkih do 13.00. Ob prijavi za sprejem je potrebno ravnateljstvu predložiti spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz o avstrijskem državljanstvu.
2.	Sprejemne izpite bo potrebno opravljati prijavljenemu učencu le v izjemnih primerih, in sicer jz slovenščine, nemščine in matematike. Odločilno bo letno spričevalo. Čas sprejemnih izpitov: sreda, 3. julij 1991.
3.	Konec maja 1991 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejem u učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
4.	Zakasnele prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta.
5.	Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. Priporočljiv je v tem primeru razgovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je možen.
Za sprejem v gimnazijo se lahko prijaviteosebno v šolski pisarni ali pa se pismeno obrnete na naslov: Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za
Slovence v Celovcu, Prof.-Janežič-Platz 1, 9020 Celovec/Klagenfurt.
dv. sv. dr. Reginald Vospernik I. r. ravnatelj
DVOJEZIČNA ZVEZNA TRGOVSKA AKADEMIJA
VSAK POTREBUJE TRGOVSKO IZOBRAZBO!
Naša šola nudi:
Učencem posredujemo kot druge trgovske akademije solidno
—	GOSPODARSKO in — SPLOSNO IZOBRAZBO.
Poleg učnega načrta za trgovske akademije naša šola nudi:
—	učna jezika sta SLOVENŠČINA in NEMŠČINA
—	tuja jezika: ITALIJANŠČINA in ANGLEŠČINA
—	gojimo stike s šolami in podjetji v prostoru ALPE-JADRAN
—	interkulturno učenje	/
—	znanje jezika omogoča razumevanje gospodarstva
Absolventi naj že v šoli spoznajo, kako važno je znanje jezika za osvojitev zaupanja ino- \ zemskega poslovnega partnerja. PosredujemoznanjejezikovprostoraAlpe-Jadran." ' jih koroško gospodarstvo nujno potrebuje.
Po 5 letih izobrazbe naša šola nudi:
—	maturo — pravico do študija — obratne usposobljenosti
Poklicne možnosti:
Poklice v boljših pozicijah v gospodarstvu in administraciji:
—	management — zavarovalnice — banke . . .
•	podjetja za reklamo	• javna služba
•	turizem	• industrija
Sprejemni pogoji: 1. Uspešni zaključek 4. razreda glavne šole ali gimnazije; 2. Uspešen zaključek sprejemnega izpita; 3. Dosežena starost 14 let do 31. dec. v prvem letniku; 4. Šolarji morajo znati vsaj koroški slovenski dialekt.
PRIJAVE: od 9. februarja naprej
Prijavne formularje dobite v ravnateljstvu Dvojezične zvezne trgovske akademije, 9020 Celovec, Prof .-Janežič-Trg 1. Sprejemni izpit bo 4. julija 1991.
PISMA BRALCEV
Spoštovani dvorni svetnik dr. Valentin Inzko
Vaš komentar, objavljen v Nedelji in v SV/ me nekako sili, da zavzamem stališe o Vaših izjavah, ki so nekako proti demokratičnemu zastopstvu koroških Slovencev. Nihče od nas, ki želimo, da pride do skupnega zastopstva koroških Slovencev, ne odreka pravice in predvsem zasluge ZSO in NSKS, vendar je položaj na podeželju takšen, da je spor med sedanjimi zastopniki sokriv, da pada število Slovencev. Avtonomno zastopstvo koroških Slovencev (skrajšano AKS) ni nadomestek za NSKS in ZSO, temveč naj bo demokratično sestavljena skupnost koroških Slovencev. Obe organizaciji si lastita, vsaj po imenu, zastopstvo vseh koroških Slovencev — NSKS predvsem osebe, ZSO pa organizacije. Ako nam uspe AKS, bodo imeli vsi koroški Slovenci možnost, da na tajnih volitvah izvolijo svoje zastopnike. AKS naj bo naš parlament. Vse naše organizacije naj imenujejo svoje kandidate — ki morajo biti Slovenci — narod pa naj ima pravico, da izmed teh izbere svoje zastopnike, ne glede, na kateri listi kandidirajo.
AKS naj ne bo geto, temveč uradno priznano in tudi iz državnega proračuna financirano demokratično izvoljeno zastopstvo koroških Slovencev. V Sloveniji so se otresli navideznih demokratov, mi, koroški Slovenci, pa Prej kot slej trpimo zaradi posledic preživelega sistema.
Kako nesmiselno in drago je, da morajo Vaš komentar objaviti kar v treh listih, da ima večina koroških Slovencev možnost, da izve za Vaše mnenje.
Prej bomo potom AKS dosegli svoj Parlament — naš skupni jezik na zunaj — kot da bi se npr. združila Naš tednik in Slovenski vestnik v en list.
Moja ideja npr. je, da imamo koroški Slovenci svoj „uradni" list, v katerem bi bile priloge ali prispevki vseh orga-
nizacij. Ker to sedaj ni mogoče in ni denarja za dva tednika, pa naj bi izhajal en teden Naš tednik in en teden Slovenski vestnik — in ta dva tista naj naroči vsak Slovenec, ne glede na politično usmeritev. Kdor bo bolj zanimiv, bo dobil tudi več naročil in insera-tov, tako da listi ne bodo odvisni le od podpore.
Torej ne v sporu, temveč v iskanju skupnih rešitev je naša bodočnost — tudi za nas starejše, a še vedno aktivne Slovence.
Z odličnim spoštovanjem
kom. sv. Franc Rutar
Zbor „Rož“ se zahvaljuje
S koncertom „Ponižani in razžaljeni“ smo nastopili že precejkrat (34-krat); lani meseca rožnika pa smo izdali tonsko kaseto tega koncerta.
Pravkar pa smo končali filmsko snemanje drugega dela koncerta „Pesmi zatiranih narodov“, in sicer za slovenski oddelek avstrijske televizije. To snemanje ne bi mogli uresničiti, če nam pri tem ne bi pomagali številni prijatelji in znanci, razna društva pa tudi podjetja. Iskreno se zahvaljujemo:
CARIMPEX — Celovec: DEŽELNI MUZEJ — Celovec: družina EINSPIELER — Stranje: tovarna ELAN
-	Brnca; KMEČKA GOSPODAR-
SKA ZADRUGA — Šentjakob: MLADINSKI DOM — Celovec: POSOJILNICA Šentjakob:	SAMOSTAN v
Šentpetru pri Šentjakobu: SCHEL-LANDER — Beljak: SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA: UNICUM — Celovec: krojaštvo WEISS: ZEBRA-Computer Publishing — Celovec: ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ
—	Ljubljana: ZVEZA SLOVENSKIH ZADRUG: avtomehanik ZWITNIK:
ŽUPNIŠČE ŠENTJAKOB:	Štefej
Dolinšek — Lepena: Fridl Furijan — Železna Kapla.
Posebna zahvala pa velja snemalcu Mihiju Dolinšku, ki je ob svoji službeni dolžnosti, tudi v svojem prostem času garal z nami!
Pevke in pevci zbora „Rož“
Nekaj pripomb k Wieserjevi solidarnosti
Malo začuden sem bil na cinizmom ter nad neresnostjo, s kakršno je pozval predsednik Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliks Wiesen naj odstopi Klub slovenskih občinskih odbornikov ZSO 1 milijon šilingov kot izraz solidarnosti. Predlagam, da se Wieser obrne še na kak drug „solidarnostni“ naslov. Zveza koroških partizanov bi lahko npr. pozvala k solidarnosti tiste „zaslužne“ iz svojih vrst, ki dobivajo iz Slovenije, kot že desetletja tudi še danes, mesečno kar lepe zneske — neobdavčene seveda, in v Sloveniji težko zaslužene!
Solidarnež iz Slovenije
Dragi Jozej Blažej,
kritično pismo, preko Tednika naslovljeno na urednike slovenske televizije, podkrepljeno z odličnimi argumenti (celo v latinskem jeziku) in navodili za uspešno novinarsko delo, me navdušuje in vzpodbuja, da Te prisrčno povabim k stalnemu sodelovanju. Dobrodošel je tudi ghostwri-ter, ki je napisal Tvoje pismo bralcem Tednika. Edini predpogoj: upoštevanje avstrijskega Radijskega zakona.
S prisrčnimi pozdravi
Mirko Bogataj
Slovenska ribiška zveza na Koroškem!
Kako se oba KOKS-a kregata za milijone, za stotisoče, itd. da bi ja eden ne dobil premalo, in raznim društvom so že podarili več tisočakov.
Kje pa smo mi ribiči, rebrški, podjunski in rožanski, ki imamo skupaj pribižno 600 članov: koliko tisočakov boste pa nam odstopili?
Ko smo imeli lansko leto mednarodne tekme, sem zaprosil za majhno denarno podporo za klobase, a ni bilo denarja ne pokala in ne odgovora. Taki smo!
Predragi, sram me je! Kaj pa si v Sloveniji mislijo o nas, saj nam ne dajo tako lahko denarja za podpore, ker jim gre tako zanič kot nam na Koroškem. Tu se pa kregamo, kdo bo dobil več.
Da bomo pa tudi mi ribiči deležni teh dobrot, bo treba menda ustanoviti Slovensko ribiško zvezo na Koroškem, in bomo potem morda prišli do milijonov tudi mi.. .
RS. Poznam še nekaj društev in celo posameznikov, ki se tudi ne bi branili, da dobijo 10% „ljubljanskega denarja". Ker pa dvomim, da se vse te velike želje zaenkrat sploh dajo koordinirati, predlagam vsem čakajočim na denar in ministru dr. Dularju, naj za leto 1991 kar še sedi na denarju, dokler kako demokratično sestavljeno predstavniško telo koroških Slovencev ne bo izdelalo jasnih smernic in kriterijev za delitev. Tudi dr. Dular bo morda medtem v Ljubljani sporočil, kako določajo višino podpore in njene prejemnike.
Rajši se odrečemo podpori, kot da se zaradi nelogičnega in nekritičnega razdeljevanja denarja med nami še poglabljajo prepadi, kakršnih ni bil sposoben ustvariti niti KHD.
Lado Hajnžič
Šport
SMUČANJE
Tatjana Zablatnik odlična
Tokrat so se mladi smučarji zbrali v Podjuni, kjer je športno društvo Peca organiziralo smučarsko tekmo ■’s Raiffeisencup.
v^r je bila slalomska proga zelo Z pu.'na’ se Je 'e Polovica tekmoval-uvrstila. Tudi večina tekmovalcev p’Tntjanža tokrat ni prismučala do I Visoko se je uvrstila le Tatjana Zabiatnik, ki je dosegla v prvi šolarski skupini 3. mesto. Tatjana je slalomsko progo izpeljala zelo zbrano in je svojo ugodno startno številko popolnoma izrabila. Pri fantih pa se je kot najhitrejši izkazal domačin Rainer Schönfelder. Njegov največji konkurent Danijel Užnik je v drugem teku izpadel.
Pohvala tudi organizatorju SC Peca, ki je zgledno pripravilo smučarsko tekmo.
NOGOMET
SAK na pripravah v Medulinu
Na štiridnevnih pripravah v Istri je ekipa SAK popolnoma izrabila odlične pogoje, ki so se jim nudili. Na zelo dobro pripravljenih igriščih je SAK odigral tudi prijateljske tekme. Prvo tekmo so odigrali proti domačemu prvoligašu Radu iz Beograda. SAK je tekmo sicer s 3:1 izgubil, vendar se je presenetljivo uspešno branil proti številnim napadom Beograjčanov. Tekmo proti juniorjem Olimpije pa je SAK dobil s 5:1. Zadnjo tekmo so odigrali z Zemunom iz Beograda. Tokrat prvoligaš ni igral s standardnim moštvom, vendar je ekipa z zelo trdo igro že zmučenemu moštvu SAK vzela ves pogum. Tako so Beograjčani zmagali s 6:2.
Trener Ramšak je bil s pripravami zelo zadovoljen in je posebno pohvalil mladega Sienčnika, ki je prvič igral v standardnem moštvu SAK.
SAK — Rad Beograd
(prva jugoslovanska liga) 1:3 gol za SAK: Walter Kräusler
SAK — Olimpija (juniorji) 6:1 gole za SAK: Erwin Galo 2, Alois Sadjak, Marjan Sadjak, Walter Kräusler
SAK — Zemun Beograd (prva jugoslovanska liga) 2:6 gole za SAK: Herman Lippusch, Goran Stanisavljevič (enajstm.)
Novi igralci SAK:
Adi Preschern (Žitara vas), Florian Sjenčnik (Dobrla vas), Albin Ramšak (Št. Peter)
Odšli so:
Milan Oraže (FC Tiral), Ogris in Wieser (Mostič), Florjančič (Len-dorf), Adrian Kert (Šmihel), Sturm (Dobrla vas), Schnabl (Wölfnitz)
Pliberk: odšel: Lopinsky (Šmihel) nova igralca: Seebacher (Austria Celovec), Žlak (Beljak)
Šmihel: novi igralci: Lopinsky (Pliberk), Kert (SAK), Wagner (Št. Peter)
Mlad hokejski klub na poti navzgor
Hokej na ledu: EC Plešerka — Hodiše
Da znajo koroški Slovenci, igrati tudi hokej na ledu, vidimo v Hodišah. Klub EC Plešerka je sicer še na začetku športnega razvoja, vendar obstaja že deset let.
Letos se je hokejsko moštvo EC Plešerka prvič udeležilo koroškega prvenstva v prvem razredu; z mlajšimi igralci pa tekmujejo za trofejo Vrbskega jezera. Ker skoraj vsi igralci govorijo tudi slovensko, je to prvi dvojezični hokejski klub na Koroškem.
Zelo hitra in trda športna panoga, ki jo označuje tudi igra s telesom, vzbuja na Koroškem vedno večje zanimanje. Zato so v Hodišah ustanovili lasten klub, kjer igrajo pretežno slovensko govoreči športniki. Klub EC Plešerka, ki je letos prvič tekmoval v prvem razredu vzhod, je bil takoj tudi uspešen. Osvojili so 2. mesto in le za las zgrešili vstop v višji razred. Mlajša ekipa pa uspešno tekmuje za trofejo Vrbskega jezera, in zaseda trenutno tretje mesto na tabeli.
Ekipi trenirata in tekmujeta na naravni ledeni ploskvi, na Hodi-škem jezeru, kjer imajo lastno igrišče. Omejuje jo lesena ograda. Ekipa trenira pod vodstvom trenerja Jozeja Motheja dva do
Predsednik, trener in igralec kluba EC Plešerka — Jože j Mothe
trikrat tedensko. Člani ekipe so samo domačini, katerih cilj je vstop v spodnjo ligo. Čeprav jim letos še ni uspelo, so kljub temu s prvim nastopom v 1. razredu kar zadovoljni.
. Oče kluba je Jozej Mothe, ki ni le predsednik, temveč tudi trener in igralec. V pogovoru z Našim tednikom je dejal, da klub brez finančnih podpor le težko preživi. Trenutno ga sicer podpirajo nekatera podjetja, kar pa je za pravi športni razvoj premalo. Oprema, ki si jo morajo igralci deloma sami kupiti, je zelo draga. Zato bi nujno še potrebovali denarnih sredstev, ki bi klubu olajšala finančno stisko. Vendar cilj športnikov EC Plešerka ni denar, pač pa drsanje s palico ter ploščico iz trdega gumija.
Vratar Mihi Jansche je prava trdnjava pred golom, in le redko pusti ploščico v vrata.
Šport
Milan Hernig
Senzacija na evropskem__________
prvenstvu v semikontaktkarateju
3. februarja se je Milan kot član avstrijske reprezentance udeležil svetovnega prvenstva v Švici. Z zmago v osmem boju Pa mu je proti pričakovanju uspelo osvojiti naslov evropskega prvaka v kategoriji nad 75 kilogramov. Milan, ki je bil telesno v Primerjavi z drugimi v svoji kategoriji najšibkejši, je s svojo izrazito tehniko premagal vse nasprotnike. V finalnem boju je premagal Nemca, ki ni bil le težji od Milana, temveč tudi precej
večji.
Na tiho je sicer Milan Pričakoval visoko uvrstitev, vendar pa da bo stopil na najvišjo stopničko, le ni pričakoval. V Zürichu so nastopali karateisti iz skoraj vseh dežel Evrope. Avstrija je poslala deset borcev, ki se pa razen Mi-iana niso znali uveljaviti- V kategoriji nad 75 k<3 je nastopalo okoli 60 tekmovalcev. Iz tega sledi, da je moral zmagovalec premagati osem nasprotnikov, Preden je osvojil na-
slov evropskega prvaka. Posamezen boj traja sicer samo dve minuti, vendar v primeru izenačenosti se boj nadaljuje. V podaljšku pa prva osvojena točka odloči boj. Ravno v tem odločilnem obdobju se je Milan izkazal kot najboljši, kajti številne boje je dobil šele v podaljšku. Osem borcev iz Italije, Švice, Holandije, Francije in Nemčije je Milan premagal, preden je osvojil najvišje odličje. V zaključ-
nem boju je bil Milanov nasprotnik „velikan" iz Nemčije. V zelo napetem in izenačenem boju je zmagal s 6:5. Milan je tudi tokrat pretežno točkoval z desno nogo, ki je njegovo najnevarnejše orožje. V pogovoru z Našim tednikom se je Milan zelo veselil svojega uspeha, istočasno pa je tudi omenil, da v Avstriji naslov evropskega prvaka v semikontaktkarateju verjetno ne predstavlja veliko, saj mu
niso plačali niti kilometrine do Züricha in nazaj. Krivdo je moč najti v razdvojenosti športne organizacije Wako. Tudi prireditelju evropskega prvenstva je spodletelo, kajti pokali, ki so jih naročili na Japonskem, so obtičali na letališču v Frankfurtu. Tako Milan pokala ni dobil takoj, pač pa ga bo prejel te dni po pošti.
Na vsak način pa je Milan osvojil naslov evropskega prvaka in s tem dokazal, da je z idealizmom in z zbranim delom mogoče doseči precej.
Prvi nastop Milana po osvojitvi evropskega prvaka bo v soboto, 9. februarja, na plesu SAK pri Šoštanju v Globasnici. Vsi prisrčno vabljeni!
Dob zmagal v Št. Vidu
MOŠKI I:
Št. Vid — SK Zadruga Aich/Dob 0:3
Čeprav imajo v Št. Vidu velikansko dvorano in tako zelo dobre možnosti za odbojko, proti majhnemu Dobu nimajo možnosti za zmago. Prvi set je Dob igral v popolni postavi in tako brez težav v tem zmagal. Druga dva niza je trener iz igre poklical legionarja Borisa Skud-nika, kar pa poteka tekme ni predrugačilo. V pol ure je bila tekma končana in tako tudi osvojeni dve pomembni točki7
Pomembna novica Avstrijske odbojkarske zveze: letos obstaja možnost, da se lahko 4 moštva uvrstijo v regionalno ligo. Vzrok temu
je, da prva dva iz prve avstrijske lige (Donau-kraft in Möma) prihodnjo sezono igrata v češki ligi.
MOŠKI II:
Grabštanj — SK Zadruga Aich/Dob 3:0
Druga ekipa je v Grabštanju nastopila zopet v prvi postavi. Posamezni igralci Dobljanov igrajo sicer prav dobro, manjka pa jim uigranost celotne ekipe. Tako so proti tretjemu na lestvici gladko zgubili.
ŽENSKE:
SK Zadruga Aich/Dob — Beljak
Pri Beljaku so zaradi poškodb in bolezni manjkale kar štiri igralke. Iz tega vzroka so morali tekmo odpovedati in jo preložiti na poznejši termin.
ŠPORTNI
KOMENTAR
Piše
Joško
WROLICH
Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju je končano. Mislim, da je bilo povsem pravilno, da so ga izpeljali. Mladi vrhunski športniki z vsega sveta so pokazali, da se je mogoče boriti tudi brez smrtonosnega orožja, v zglednem športnem duhu, ne na frontah, ampak na smučiščih, ne v bunkerjih, temveč med palicami in vratci, in to nič manj mikavno in napeto.
Za Avstrijo je bil izkupiček tega športnega dogodka seveda povsem zadovoljiv. Množice gledalcev (40.000 pri smuku!) na tekmovanjih so pričale, da je smučanje naš na-
Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju
cionalni šport. Televizija je prenašala izredno lepe posnetke sončnega Saalbacha v neštete države sveta, kar bo v bodoče gotovo pozitivno usmerjalo razvoj zimskega turizma v naši državi. Naši smučarji so osvojili kar enajst medalj, kar je tretjina vseh na svetovnem prvenstvu podeljenih. Pozitivno so na tekmovanju presenetili tudi varovanci trenerja Toneta Vogrinca, smučarji Slovenije. Bokalova je po odlični vožnji v slalomu osvojila srebro, Veronika Šarec pa je v veleslalomu le za las zgrešila bronasto medaljo. Kot izredno nadarjena smučarja sta se svetovni javnosti predstavila tudi Kunc in Grilc. Oba predstavljata bodoče upe Slovenske smučarske zveze. Vsi ti mladi talenti so najvidnejši ambasadorji mlade (upamo, da kmalu samostojne) države Slovenije.
In Petra Kronberger? Osvojila je zlato v smuku, nato pa je psihično izčrpana že v naslednjem tekmovanju izpadla in predčasno končala svetovno prvenstvo. Gotovo nosijo krivdo za nezadovoljiv nastop tudi njeni trenerji, ki niso skrbeli za pravo izolacijo te izredne smučarke. Športnica, ki ima začrtan tako obširen tekmovalni program, enostavno ne more po tekmovanju ure in ure poslušati čenčarij novinarjev. Po končanem tekmovanju bi morala vzeti smuči in se spraviti k treningu na bližnji hrib. Tako sta se najbolje odrezala UH Maier in Rudi Nier-lich, športnika redkih besed, z izredno sposobnostjo za koncentracijo. K temu naj dodam še en primer iz domačega športnega okolja. Naš Peter je znan kot vsestransko nadarjen športnik. Po tekmovanjih le redkokdaj čaka tudi na razglasitev zmagoslav-cev; v času, ko drugi še čakajo na brezvredne pokale, se on že dolgo ukvarja z naslednjo panogo.
SV RAMPLER FAAKER SEE
Spopiausbängeschild der Gemeinde
Stehend von links: Wiegele, Obmannstellvertreter Tscheligi, Trainer Logonder, Morolz, Melcher, Steiner, Oschgan, Baumgartner, Winkler, Priker, Präsident und Sponsor Rampler, Co-Trainer Santner; vorne: Kapitän H. Unerggenber-ger, Ch. Unterguggenberger, Kreulitsch, Lenuweit, Pirker, Sternig, Frühstück, Orter
Vereinsporträt:
Name des Vereines:
SV RAMPLER FAAKER SEE
Sektionen: Fußball, Schi Vereinsfarbe: grün-weiß Präsident: Josef Rampler Obmann: Ferdinand Koffler
Sektionsleiter: Fritz Müller — Fußball; Werner Geissler — Schi
Sponsor: Schlosserei RAMPLER St. Niklaus/Drau — Fußball; Raika/Faaker See -Schi
Heimstätte: Fußballstadion an der Rosentaler Straße.
v	y
Manuela
Umele
Manuela Umele aus Stobitzen bei Gödersdorf ist das Aushängeschild des RAIKA Faaker See. Sie wurde im Vorjahr 2-fache österr. Meisterin im Slalom und Riesentorlauf und schaffte in der Schweiz den Juniorenweltmeistertitel im Riesentorlauf. Die HAK-Schülerin ist eine der großen Hoffnungen des ÖSV. Leider hat sie sich im Vorjahr schon nach dem Ende der so erfolgreichen Saison bei Schitests einen komplizierten Beinbruch zugezogen. Für die heurige Saison ist sie praktisch ausgefallen. Unter Anleitung ihres Vaters arbeitet sie derzeit fleißig an ihrem Comeback.
Wir wünschen ihr alles Gute!
Manuela
Umele,
doma iz Diče vasi, je osvojila preteklo leto v Švici naziv svetovne prvakinje pri ju-niorjih v veleslalomu. Po hudi poškodbi je za letošnja tekmovanja izpadla. Trenutno se pripravlja na treningih po navodilih očeta na avstrijska prvenstva.
Der SV Rampler Faaker See ist das Aushängeschild unter den Sportvereinen der Marktgemeinde Finkenstein. Die Schisektion hat 400 Mitglieder und zählt zu den größten Schivereinen des Landes. Die Nachwuchsläufer des SV Faaker See haben auch im ÖSV ihren Weg gemacht. Zahlreiche österreichische Meistertitel wurden von den Schisternen Hermann Schiestl, Christian Mayer und Manuela Umele nach Finkenstein geholt. Manuela Umele wurde im vergangenen Jahr sogar Juniorenweltmeisterin. Auch die jüngsten Rennfahrer (Rene Schneider, Simone Schöffmann) eilen von Sieg zu Sieg. Eine Bestätigung für die ausgezeichnete Nachwuchsarbeit, die von Werner Geissler und seinem Trainerstab geleistet wird.
Die Fußballer unter Sektionsleiter Fritz Müller (nach den Worten des Obmannes erfüllt er für den Verein die Funktion , die der Papst für die katholische Kirche innehat) spielen in der Unterliga/West. Der Verein beschäftigt Fußballer in 8 Mannschaften, die 6 Nachwuchsmannschaften werden von geschulten Trainern betreut. Und die Arbeit trägt Früchte: sämtliche Nachwuchsmannschaften (der Stolz des Vereins) sind in den Tabellen in vorderster Position zu
finden, die Jugend (Trainer Hans Kreulitsch) wurde in der Leistungsgruppe/West Herbstmeister! Trainer des Vereines ist seit 2 Jahren Erich Logonder, eine markante Sportlerpersönlichkeit der Gemeinde. Allroundmann wie aus dem Bilderbuch. 20 Jahre aktiver Fußballer beim Verein, davon 15 Jahre in der Kampfmannschaft, Vereinsschimeister, Langlaufmeister, Kärntner Meister der Bankangestellten im Schifahren und im Langlauf, exzellenter Tennisspieler, Radfahrer, ein Sportler vom Scheitel bis zur Sohle. Viele Sportfans kennen sein Gesicht aus dem Fernsehen, bei Interviews nach sportlichen Großereignissen lächelt er vom Bildschirm aus dem Hintergrund. Mit seinem SV Faa-kersee erlebte er alle Höhen und Tiefen. Aufstieg in die Kärntner Liga, Eröffnung des neuen Stadions, Abstieg bis in die 1. Klasse, Aufstieg in die Unterliga. Mit 33 Jahren beendete er seine aktive Lauf bahn, wurde vom Sektionsleiter Müller zur Übernahme des Trainerjobs überredet. Die Mannschaft hat ihn als Trainer sofort akzeptiert. Als Geschäftsleiter der Raiffeisenbank besuchte er zahlreiche Seminare zum Thema Menschenführung. Dies kommt ihm bei seiner Trainertätigkeit natürlich zugute.
Erich Logonder, direktor domače Raiffeisen-banke je drugo ieto trener nogometašev SV Faaker See. Kot vsestransko nadarjeni športnik (izvrsten smučar, smučarski tekač, kolesar, tenis igralec) je znal na novo motivirati nogomataše okoli Baškega jezera, tako da mlado moštvo zaseda po jesenskem delu prvenstva 5. mesto na lestvici podlige. Sam je igral 20 let za domači nogometni klub.
Langfristig ist unser Ziel die Kärntner Liga
DAS AKTUELLE INTERVIEW
NT: Herr Logonder, rückblickend auf die vergangene Herbstsaison, wie waren Sie mit dem Abschneiden Ihrer Mannschaft zufrieden?
Logonder: Wir sind nach dem Herbstdurchgang 5., mit 16 Punkten aus 15 Spielen, hätten mit einem guten Tormann sicher 6 Punkte mehr, dies wäre der 2. Platz, 1 Punkt hinter dem ersten. Spielerisch war ich mit meiner Mannschaft zufrieden, wir haben z. B. Len-dorf auswärts besiegt und haben unnötig Punkte gegen Nachzügler abgegeben.
NT: Wie laufen die Vorbereitungen für das Frühjahr?
Logonder: Wir trainieren seit dem 22. Jänner 3x wöchentlich. Vom Wetter und von den Bodenverhältnissen sind wir gegenüber dem Unterland stark benachteiligt. Bei uns liegt sehr viel Schnee, ein Techniktraining ist nur im Bundessportheim möglich, wo wir Ix die Woche trainieren.
NT: Hat sich der SV Faaker-see in der Winterübertrittszeit verstärkt?
Logonder: Wir haben einen Spieler verloren. Günther Melcherging zu Wernberg zurück. In letzter Sekunde hat sich ein Jugoslawe angemeldet, der bei uns spielen möchte, um sich im Frühjahr in Kärnten einen Namen zu machen, über seine Spielstärke weiß ich noch nicht bescheid.
NT: Im Herbst gab es ein Freundschaftsspiel gegen
den SAK, wie fiel der Vergleich mit einer Spitzenmannschaft der Liga aus, welche Erkenntnisse wurden gewonnen?
Logonder: Der Unterschied war deutlich zu sehen: mehr Bewegung im Spiel, das Spiel nicht so statisch wie in der U L, die Außendecker kommen mit, der Libero geht in den Angriff vor, die Balltechnik der einzelnen Spieler ist ausgefeilter, es gibt mehr Persönlichkeiten, die das spielerische Niveau der Ligamannschaft heben.
NT: Will der SV Faaker See auch in die Kärntner Liga?
Longonder: Langfristig ist es sicher unser Ziel in die Liga aufzusteigen. Die Funktionäre sind sehr fleißig und bemüht, den Klub ein langfristiges Konzept zu verwirklichen mit dem
Ziel: Liga. Doch will man sich keineswegs in finanzielle Abenteuer einlassen, man will dieses Ziel mit eigenen Spielern erreichen und hofft hier auf jenen Nachwuchs, der heute in der Jugendmannschaft spielt.
NT: Haben Sie ein Trainervorbild?
Longonder: Als Spieler war immer Klaus Augenthaler mein Vorbild. Als Trainer bewundere ich Otto Barle, weil ich glaube, daß er die Spieler besonders gut motivieren kann. Und da — glaube ich — liegt derfeine Unterschied zwischen den Trainern. Trainiert wird heute fast überall gleich, der Unterschied liegt im psychologischen und mentalen Bereich.
NT: Wir danken für das Gespräch und wünschen Ihnen weitere sportliche Erfolge.