DRIETVENl Snrico rasfočc muanosti... Pred 30 leti je izdal papež Pij X. okrožnico, :ki se v njej bridko pritožuje nad nevednostjo v verskih stvareh. Tolika je ta nevednost, da je z njo ogrožena dušna blaginja tisočev in stotisočev. Zato je dobro urejena in sodobna ikatehizaeija ne samo otrok, marveč tudi odraslih dolžnost, ki jo nalaga ljubezen do bližnjega in h katcri so obvczani ne samo duhovniki, marveč tudi »svetnjaki. Okrožnica za zveličanje duš vnetega papeža je imela lepe uspehe, osobito na Francoskem. O tem je pred nekaj tedni v svojem govoru v Rimu sedanji general dominikancev pater M. Gillet — po rodu Francoz — poročal naslednje: Ko je pater Gillet deloval 1. 1905 v Parizu, pride k njemu neki starejši gospod — ime mu je Prouve Drouat — s papeževo okrožnico v roki ter se mu prijavi za katebista s prošnjo, naj mu pri tom pomaga. Kmalu zbere okoli sebe vcliko število svetnih ljudi, ki so z vedrim in požrtvovalnim duLom šli na delo kot prostovoljni ;katchisti, potcm ko so se sami na poscbnih tečajih za to izobrazili. Število takih katehistov je tekom let naraslo. Ti požrtvovalni mladeniei in možje: dijaki, vseučiliščni profesorji, inženerji, odvetniki, zdravniki, generali, admirali, . . . se peljejo vsako nedeljo s tramvajem ali drugim vozilom v pariška predmestja, da poučuj-ejo krščanske resnice. Tukaj jih ljudje z veseljem sprejemajo, ko vidijo, da se za verski pouk trudijo ne samo duhovniki, marveč tudi izobraženi katoliški laiki. Ob tridesetletnici okrožnice Pija X. proti zlu nevednosti v verskih rečeh je treba zabeležiti, da je vsebina te okrožnice še vedno sodobna, ker je vprašanje, kako delovati proti nevednosti v verskih stvareh ter dvigniti ver&ko znanje in z njim krščansko življenje, vedno še pereče. Reči smemo, da je pri nas to vprašanje še bolj pereče nego pred 30 leti. Ponekod se vera pobija in verski pouk zatira. Drugod se pod zastavo krivega nacionalizma širi verska brezbrižnost. Nekrščanski časniki — v verskib zadevah sami veliki nevedneži — pospešujejo versko mlačnost ter pomnožujejo nevednost. Zabrisujejo se razlike in meje med posameznimi cerkvami in religijami. Mnogoteri se ne zavedajo, kolika dobrina jim je katoliška cerkev kot edina od Kristusa osnovana ustanova za zveličanje duš. Nevednost jim pokvari vest, iki. jim ne dela ovir, fco radi sklepanja zakona ali dobička ali krivemu nacionalizmu na ljubo odpadejo v krivo vero ali razkol. To so dejstva, iki dokazujejo, >kako je tudi med nami razširjena verska nevednost in z njo verska mlačnost. Verskega pouka pa je med nami vedno manj, zlasti odkar krščanske prosvetne organizacije ne morejo delovati med Ijudstvom. Bilanca ob ŠOletnici okrožnice Pija X. torej izkazuje za nas velik pasivum: širi se nevednost v verskih zadevah in z njo verska brezbrižnost, krščanska prosveta pada ... Hoče pri Mariboru. Cenjsno občinstvo opos zarjamo, da se bo v nedeljo dne 23. junija vr-i šila veličastna ljudska igra »Slehernik« zunaj na prostem pred cerkvijo in sicer samo zvečer. To bo ob&nem nekaka daljna predpriprava na evharistični kongres. Sv. Tomaž prl Ormožu. Katoliško izobraievalno društvo priredi na binkoštno nedeljo 5n pondeljek ob pol štirih popoldne v Društvenem domu lepo igro: »Sultanova hči in dobri vrtnar«. Igra je zelo lepa, zato vabimo tudi sosede, da si jo ogledajo. Ba kot priprava za evi haristični kongres. Pridite! Sv. Eriž pri Rogaški Slatini. Prijatelji dramatike, piidite na binkoštno nedeljo v naš Društveni dom. Priredili vam bomo lepo igro »Črna žena«. Igra je lepe vs&bine; videli boste, kako se godi tistemu, ki vzame ciganko za ženo. Med odmorom igra godba. Fantovski praznik na binkoštni pondeljek pri Sv. Tomažu nad Vojnikom. Spored: Ob pol 9 zbirališče v vojniški cerkvi. Ob 9 skupna procesija z godbo in fantovskimi pra.pori k Sv. Tomažu. Ob 10 slovesno sv. opravilo za fante na prostem. Slovesnost bode vodil mil. gospod stolni kanonik dr. Ivan Žagar iz Maribora. Sele pii Slovenjgradcu. V cvetni inladosti 24 let je zapustila svojega moža cerkovnika in 3 male otročiče Ton.ka Krivonog. V sredo dne 29. maja je še pridno delala, menda prepridno v pričakovanju poroda, v četrtek na svoj Vnebohod dopoldne jo je že poklical Gospod k sebi, ko je dala življenje tretjemu otroku. Starši po domače Breznikovi so tako izgubili v kratki dobi tri mlade otroke, cerkovnik Feliks zelo pridno ženo, otročiči dobro mater. Naj v miru počiva! Razbor pri Slovenjgradcu. V večnost se je preselil naš najstarejši mož Junj Podojtstrš&k, katerega bomo močno pogrešali, zlasti pri naši farni cerkvi. Mož je bil samouk in daleč naokoli znan kot izvrsten rokodelec. V 85. letu svoje etarosti kot zlatoporočenec zapušča dva sina in štiri hčere. Ribnica na Pohorju. Zopet je posegla ncizprosna smrt med vrsto naših dobrih mater ter nam je vzela iz naše sredine skrbno, marljivo in krščansko gOi3pod'njo Rozalijo Mihelič. Njeno življenje je bilo sama žrtev za svoj lepi dom in za svoje sinove. Na njenih ramenih je ležala vsa skrb za obširno posestvo, katero je pod njenim veščim vodstvom lepo napredovalo. Dasi že v 60 letih, je bila še vedno čvrsta, tako da še pač nihče ni mislil, da ji bo že v tako kratkem času treba odpotovati v boljšo 'domovino. Na njeni zadnji poti jo je spromIjala številna množica ljudi; pokazaJi so s tem najbolj odkrito, da so pokojno Robnikovo mater vei spoštovali. Gospod župnik ji je govoril pb odprtem grobu ganljive besede. Blagopok. pobnikovi mater; želimo večni mir in pokcj, ostalim pa naše globoko sožalje! Sv. Jurij v SIov. goricah. Dne 21. maja je mirno v Gospodu zaspal daleč znani Muršec Franc v starosti 63 let. Imenovani je bil veieugleden krščanski mož in dober oče 3 otrok. Bil je 32 let tretjerednik: ter marljivo pristopal k mizi Gospodovi. Na smrtni postelji je vdan v božjo voljo potrpežljivo prenašal bolečine svoje bolezni. »Slovenski gospodar« je zahajal v njegovo hišo čez 25 let ter mu je bil najboljši prijatelj še v zadnjih dnevih njegovega življenja. Dobremu možu in očetu naj ljubi Bog stotero poplača na onem svetu njegovo trpljenje in delo! Sv. Anton v Slov. gorfcah. V sredi meseca maja je ležal na mrtvaškem odru, ovenčan z najlepšim spoimladanekim cvetjem, vzoren 37letni mladenič Franc Zor&c v Brengovi. Z njim je iz-gubila mladeniška Marijina družba dobrega tovariša, pa tudi Apostolstvo mož in fantov zveetega člana. Že od nežnih šolskih let, ko je stregel pri sv. maši, pa skoraj do njegove prezgodnje smrti je bilo zmiraj njegovo najljubše delo v cerkvi. Rad je vedno pomagal duhovnikom in cerkovniku, kjer je le mogel. Naj mu dobri Bog na onem svetu vse stotero poplača! Zadnja tri leta je imel službo križarja in grobokopa; moral je marsikomu izkopati prezgoden grob, zdaj pa so ga drugi njemu izkopali. Rad je sprejemal sv. zakramente, rad je zaljšal rnajniški oltar, zato mu je še majniška Kraljica dan pred smrtjo podala svojega božjega Sina kot sv. popotnico na pot v večnost. Zapustil je žalujočo niater, dve sestri in, štiri brate, ki so ga ob ogromni udeležbi domačih župljanov ponesli k večnemu počitku. Naj v miru počiva! Ptujska gora. Kdor zna moliti, zna živeti; kdor pa zna lepo živeti, zna tudi lepo umreti: s temi besedarni se Je poslovil ob odprtem grobu od pokojnega Ivana Černenšeka g. župnik Franc Zagoršak. Nenadoma je ugrabila smrt pridnega ter zvestega 781etnega Černen-. šekovega očeta, ne pa nepripravljenega. Saj je po možnosti vsak dan pristopal k mizi Gospodovi ter &e v pobožni molitvi priporočeval po Mariji ljubemu Jezusu, da mu nakloni srečno smrt. Uresničilo se mu je lo, ko ga je poklical Gaspod dne 25. maja k eebi, da prejme plačilo, katerega si je tudi zaslužil. Domači in šentlovrenski pevski zbor je zapel pod vodst- vom domačega organieta g, Jankota Mohoiko žalostinke na domu, pred cerkvijo in na pokopališču. Na njegovi zadnji pati ga je spremljala velika množica ljudi. Dragi Ivan, počivaj v miru! Globoko prizadetiim domačim in sorodnikom naše prisrčno sožalje! Verhole pri Laporju. Dne 22. maja nas je za vedno zapustil naS dober sosed in skrben gospodar Ignac Robar, etar komaj 49 let. Marsikomu so se zasolzile oči, ker je smrtna kosa pokosila še nežnim otročičem dobrega očeta, ki so pred dobrim letom izgubili mater. Knl bolezni si je prinesel iz svetovne vojne. Pred štirimi meseci ga je bolezen hujše napadla. Iskal je pomoči, pa zaman. Podlegel je neozdravljivi pljučni jetiki." Zelo ga je potrlo tudi, ko mu je mraz uničil lepo urejene vinograde. Pokopali smo ga »b veliki udeležbi od blizu in daleč. Laporski pevski zbor mu je zapel v srce segajoči žaloetinke. Bil je čez 30 let naročnik '»Slovenekega gospodarja«, njegovi starši pa tudi nad 30 let. V siovo mu je spregovoril pri hiši žalosti njegov sosed iri dotoer prijatelj. Dragi Ignac, v miru počivaj! Žalujoči mladi ženi in otrokom naše sožalje! Sv. Urban pri Ptuju. V soboto dne 18. maja smo spremljali na prijazni hribček Sv. Urbana, kjer počiva narodni ljudski budrtelj ter pesnik Leorpold Volkmer in nebroj drugih, k zadnjemu počitku Jožefa Čeha, pasestnika, gostilničarja in trgovca v Ločiču. Množica ljudstva je pokazala, kako nam je bil priljubljen, saj tudi nihče ni mogel verjeti, ko se je raznesla vest, da Čehovega Jožeta ni več. Bil je namreč v najlepših letih, komaj 54 let etar. V svojih mladih letih je stopil v vrsto onih redkih borcev, ki so se borili za slovenski narodni obstoj. To je bik) v času, ko ni'bilo lahko reči: Jaz eem Slovenec, ko se je ptujski »Štajerc« z vso sdlo zaletaval v vse, kar je dišalo le malo po sloveiifikcm. Pozneje kot posestnik, gostilničar in trgovec ter večletni župan je zmiraj kazal zavest, da ga je rodila Klovens-ka in krščanska mati. Upamo, da si, dragi Jožko, prejel od pravičnega sodnika za svoja dobra dejanja lepo plačilo! Vsi, ki smo Te poznali, Te ohranimo v blagem sponiinu! Vsem Tvojim oetalim pa naše sožalje! Sv. Andraž v Slov. goricah. Kruto in neasmiljenu je kosila smrt pretekli niesec v nam župuiji. Tigala je iz naše srede najboljše može in žene, pa tudi otrokom ni prizanesla. Kar seclemkrat so peli naki zvonovi snirtno pesem. Prva je umiia Tesezija Ra.jšp iz VitomarSkega viha. Pokojna je bila vrla elanica Marijine družbe žen in dolgo vrsto let nositeljica zastave. Pogreb je bil veličasten. Z iskrenimi besedami ee je poslovil od nje domači gospod župnik. Počivaj v miru, draga žena! Drugi je nas zapustil Alojz Simonič iz Hvaletinec. Pokojni Alojz se ni nikdar sramoval javne nmlitve, zato ga Bog ni zapustil ob njegovi zadnji uri Xato je smrt potrkala na vrata hiše Rotarja v Derbetincih ter odvedla seboj drušinskega oceta in cskrbnega moža Slavko Rotarja. Pokojni je bil vesten član Apostolstva mož. Rad je prejemal sv. zakramente in bil velik ljnbitelj duhovščine. Zato mu je Bog nakionil milost, da ga je pred smrtjo obiskal duhovnik in mu podelil sv. popotnico za iiniiiajoee. Pokojni zapušča ženo in dva otroka. Med nebe.ške ki ilatce so odleteli trije otroci. V 82. letu nas je zapustila Marija LovrengC iz Derbetinec. Pokojna je b:la dolgo časa bolehna, a smrt jo je sedaj rešila vseh muk. Vsem ki so naa zapustili meseca maja, naj Bag <!odeli vehec nebeškega veselja! Tržišče pri Hogaški Slatini. V 53. letu svoje starosti nars je zapustila Baička Junežova. Ka¦ko je bila pokojna priljubljena in spoštovana, je pokazal njen velčasten pogreb, katerega ee je udeležilo ogromno ljudi. Pokojnica je bila prava kišeauska mati; vse svoje življenje je voljno pienašala križe in težave, vdana v voljo božjo. Katoliškega tasopisja ni nikoli manjkalo v njeni hiši. Vzgojiia je v krščanskftm duhu tr.i sinove in hčerko, ki so ji bili v najveeje veeselie. Vseni domačim ob prerani izgubi naše iskreno sožalje! Ti, Baička, ki si natako nenadno za veeno zapustila, počivaj v miru! Bizeljsko. V nedeljp dne 2G. maja smo položili v naroeje mateie zemlje zemeljske ostanke našega daleč oktog, zlaeti duhovnikom dobro znanega zakristana, mez.nar.ja Mihaela Lipej. Dne 16. maja je j<e prihitel v cerkev k šinarnicaru, že ves blecl in v nekaki omotici. l'o povratku domov je legei v jiostelj, iz kn- teie ni več vstal. Lotila se ga je pljučnica, k! ji je pri svojih 6i letih starosti tekom euega tedna tudi podlegel. Dne 22. maja zvečer je, obdan od svojih dragih: žeue, sinov in vnukov, za vedno zatisnil svoje tnidue oči. Ko so se drugi dan oglasil: zvonovi v pritrkovanju, ni pač nihče oddaljenih faranov elutil, da piitrkavajo zvonovi in pojo poslednjo pesem njemu, ki je par desetletji zvonil in pritrkaval tako občuteno tolikim Bizeljaacem. Veak je mislil pač, da še tucl; tokrat Mihec pritrkava. A glej: zvonovi pritrkavajo njemu! V'si smo žalovali za njim. Lahko rečemo, da toliko žalovauja, tako splošnega po vsej fari, tako odkritega, resničnega, srčnega žalovanja ni bilo že dolgo na Bizeljskem ob smrti kake osebe. Videlo se je to že prav posebej ob nrilik!- pogreba. Ogromna procesija ljudi se je viia od doma pokojnega proti cerkvi. Cerkev polna kot ob največjih praznikih. Vsi žalostnih obrazov. Saj na njegovi zadnji poli ga niso spremljali samo radi oblike (kakor ee to le prerado dogaja pti raznih niogoinjakih), ne, Miheca so spremljali za to, ker so ga res ljubili, cenili in spoštovali! Ni bil premožen pokojni Mihec, a bil je mož pošlen, &kromen, mož, ki s: je moral dobiti naklonjenost in srce vsakogar. Skrben družinski oče, delaven. ljubezniv vetlno in povsod kljub trpljenju, dobie volje, veren katoličan in dobei- vzgojitelj svojih vrlih otrok, jnož, ki ga ni plašila nobena huda ura, ne najhujši mraz it<i., da- bi ne vslal v nedeljo zjutraj in Sel 20 uiinut daleč zvonit jutinjico, ali v eoboto popoldne pritrkavat in oznaniti faranom, da se bliža dan Gospodov. V izvrševanju svoje mežnais-ke službc je bil vseh pet dcsetletji, pa naj si je bilo to v Pišecah, kjer je taisto v začetku vršil, al: pa pozn&je tu doma na Bizeljskem, vedno nad vse vesten in prikupljiv. Marsikateri "duhovnik se ga bo kot takega sppmnil! Xa njega iahko naobrnemo besede iz sv. pisma: »Pridi, zvesti hlapec, ker ei bil v malem zvftst, te bom črez veliko postavil!", kakor ,je to povdraril tudi naš domači g. župnik Brvar ob odprtem grobu pokojnikovem. V ganljivih, re.s v srce segajoiih besedah je orisal življenje pokojnika U\ se v imenu cerkve, kateri ,je vajni toliko let služil z vsem srcem, poslovil od njega domači gospod žiipivk. cerkveni pevski zbor pa mu je pod vodstvom g. organista Kolednika zapel v slovo dve pesnii: na doniu »Vigieil se povnie«. na gtobu pa »Blagor lnu, ki se epočije«. Xaj počiva blaga duša v niiru in uživa zasluženo plaiMlo, vsem domačim žalujočim pa na&e iskreno sožnl.jp!