Presoja različne konjske krme.
Oves z ovseno rezan i co je najbolja krma za naše konje. Najbolja rezanica med vsemi slamami je ovsena. Ta krma redi konje dobro, jih dela močne in jim daje lepo vnanjost.
Detelja rada napenja, zgubi pa to škodljivost, de se meša z drugimi travami. Mlada detelja veliko raje konje napenja, kakor detelja v cvetji ali pa poko-šena. Najnevarniša je detelja zjutraj, ko se je solnce na perje njeno vleglo in jo toliko razgrelo, da je rosa s perja izpuhtela.
Ječmen, kar se njegove redivnosti tiče, je najbližji ovsu, vendar konje naših dežel rad napenja. Res je sicer, da Arabci in drugi prebivalci jutrovih dežel svoje konje z ječmenom tako krmijo, kakor mi svoje z ovsom; da jih ne napenja tako, kakor naš ječmen naše, izvira menda od tega, da so Arabski konji ječmena vajeni ali pa da je morebiti ječmen jutrovih dežel nekako drugačen kakor naš.
Rž se konjem še veliko manj prilega kakor ječmen. Ker rž silno rada konje napenja, zato je treba kaj varno ž njo ravnati. Ce se uže konjem mora klasti,
se mora vselej dobro pomešati z rezanico tako, da se rži komaj tretji del dL Nikoli se pa konjem ne sme več časa poredoma rž dajati in sama rž uže cel6 ne. Mnogo konj je uže poginilo po napenjanji, da jim želodec ali čeva počijo.
Koruza konja hitro izredi, pomaga shujsanim konjem na bolje; al koruza daje konju le več masti, kakor pa prave moči, kajti če se le nekoliko časa z delom bolj trudijo, opešajo kmalu.
Krompir surov ni nikakor konju dobra klaja ; tudi konj sam ne mara za-nj. On zel6 zavoljo veliko vodenih delov napenja konja. Ker, kakor gori rečeno, se konji po krompirju debeiijo (pitajo) in potem velik vamp dobijo, zato se taki konji koj potiti začn6, če jih le nekoliko v dir poženeš. — Nasproti pa skuhani krompir konjski želodec lahko prenavlja ali prekuha. Kuhani krompir sicer nikakor ne more nadomestiti ovsa, al zarad redivnosti mu blizu stoji. Konjem v težki vpregi tekne kuhani krompir prav dobro, če se za krmo dve tretjini kuhanega krompirja vzamete, ena tretjina pa send. Po preiskavah kemikarja Leva je v 15 funtih krompirja toliko redivne tvarine, kakor v 4 funtih in pol ovsa. Še enkrat pa moramo opomniti, da krompir nikoli ne daje konju tiste moči kakor oves.
Frišna trava, če tudi najbolja, je vendar le slaba krma za konje. Frišna trava se prilega le bolj goveji živini, ovcam in kozam. Gospodarji konjem spomladi radi nekoliko trave dajejo s slamo vred zrezane, češ, da jih nekoliko izčisti. Ta navada ni slaba, marveč večkrat konjem dobro tekne , čemur je to dokaz, da konj rad sega po frišni krmi.
Seno veljd navadno gospodarjem za naravno konjsko krmo; al to je napačna misel. Res je sicer, da 8en6 konja bolje redi kot frišna trava, iz katere je bilo sen6 narejeno, al ne redi ga tako zdatno , da bi sen6 mosjlo biti namestnik ovsa. Seno eno leto staro veliko bolje redi konja kot mlado seno, zakaj? — zato, ker je skozi leto polagoma vrelo, kar naredi seno sladkeje. Seno, ki je bilo mokro spravljeno in se potem parilo, da je rujavo črnikasto poBtalo, je konjem še veliko bolj škodljivo kakor drugi živini in napravlja mnogotere bolezni.
Seno, katero se konjem poklada, mora biti čisto, dobro suho, zeleno in prijetnega duha. Najbolje je seno iz suhih travnikov, brežin in gričev; veliko slabeje je kislo seno iz močvirnih travnikov.
Med kobiljim in kravjim mlekom je bistveni razloček ; kobilje mleko je sladkeje in redkeje memo krav-
392
jega. Prejšnji čas se je mislilo, da zebe mora 6 do 7 mesecev pri materi sesati, zato so se bali žebetom uže popreje kake druge bolj tečne krme, na pr. ovsa po-kladati in so zategadel pustili žebeta dalje časa sesati. Kravje mleko ne redi telet tako dobro, kakor redi kobilje mleko žebeta, in to zato ne, ker je kravje mleko bolj mastno, pa le malo mlečnega sladkorja v sebi ima.
Angleži in po njihovih skušnjah tudi dobri konje-rejci pokladajo ovsa uže 6 tednov starim žebetom, in sicer toliko, kolikor se jim ga ljubi zobati; po ovseni krmijse izredijo žebeta močna in lepa.
Ce so konji navajeni na čas krmenja (futranja), ni dobro, odstopiti od vajenega časa, kajti v onem času se uže pripravlja želodec konjaki na prebavljanje in zato ni koristno, ako se ta čas zamudi.
Noben porcijon krme naj ne bode veči kakor drug tak, da ga konj po?žiti in želodec prekuhati more; posebno velja* to o konjih, ki le počasi žro; osopljena in oslinjena krma postane konjem zoprna.
Tako beremo v časniku ,,Hippologische Mitthei-lungen". Naj bi tudi naši gospodarji ta poduk dobro prevdarili in kolikor mogoče se po njem ravnali.