V spomin Lewisu Mumfordu Author(s): Braco Mušič Source: Urbani Izziv, No. 11 (april 1990), p. 64 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44179910 Accessed: 31-08-2018 10:11 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 31 Aug 2018 10:11:41 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms V spomin Lewisu Mumfordu Pred kratkim je v visoki starosti 94 let umrl še eden od vclikanov med proučevalci zgodovine in življenja mest, vztrajen, dosledcn in radikalen bojevnik za humanistični urbanizem ter nadvse ploden pisec Lewis Mum- ford. Pripadniki slovenske h i s- toriografske, sociološke, urbanis- tične in arhitekturne kultuře smo pravzapravponosni, da smo se lahko seznanili z njegovim temeljnim delom že Ieta 1969, ko je Državna založba Slovenije v 2000 izvodih in v převodu Branka Vrčona, izdala zelo odzivno knjigo Mesto v zgodovini, ki je nekakšna nadgraditcv Kultuře mest. O tem založniškem dejanju v dveh zvezkih so tedaj pisali: Slávko Rupel v Primorskem dnevniku (21. II. 1970), Janez Švajncer v Večeru (13. V. 1970) in Bo/idar Borko v Delu (30. V. 1979) .The Culture of Cities je bila knjiga, kije v Ravnikar- jevem seminarju na ljubljanski soli za arhitekturo v drugi polovici 50. let, pomenila enega temeljnih virov za razumevanje razvoja urbane civilizacije, arhitekt Tone Pibernik pa je svoje diplomsko delo, študijo regionalne prostorske organizacije Ljubljane, utemeljeval tudi s tem delom (gl. revijo Arhitekt 3/60). Mumford je objavil kakih 30 knjig, za katere smo v Harvardu ob bralnih tekstih zapisali, da so "wordy", ker so pač praviloma bile obsežne, raz- vijajoče svoje argumente v nckakšni "prostorni prozi, ki izžareva prepričanost", kot je zapisał M. Heb- bert v marčevskem The Plannerju. Mumford, nezakonski sin manhat- tenskega odvetnika, se ni nikoli dokopal do visokošolske diplome in ga morda zato ni zavezovala nobena znanstvena disciplina. Z velikánsko erudicijo in avtoritativnostjo je pisal o umetnosti, književnosti, teh- nologiji, socialni zgodovini, arhitek- turi, stavbarstvu, zgodovini idej, predvsem pa o mestih in urbanizmu. ^ Pri tem je zajel ves razpon od ar- hitekturne podrobnosti do regional- nega planiranja. Svoje najmonumen- talnejše delo, ki ga poznamo tudi v Sloveniji in ga štejemo v obvezno berilo študentov arhitekture, je označil kot delo, ki sega od mesta, ki je bilo zase, do světa, ki postaja mesto. Kljub čudovitim pasažam o ustvarjalnosti urbane civilizacije lahko to delo in še bolj druga Mum- fordova dela prištevamo h kritikám metropolitanizma. Nasplošno razvrščajoMumfordovo delo v tri celóte: prva je povezana s pionirsko vlogo ameriških urbanis- tov C. Steina in H. Wrighta ter njunim delom, ki je utemeljilo tudi Roosveltove projekte New Deala. Drugo je povezano s povojno ob- novo v Veliki Britaniji, v katero se je vrasel iz zvez s pionirjema P. Ged- desom in R. Unwinom. Tretji sklop Mumfordovih prizadevanj sodi v 60. in 70. leta, ko se osredotoča na kritiko avtocestnih programov v ameriških mestih in v opozicijo nuk- learnemu oboroževanju ter vojni v Vietnamu. Znamenita sinteza te tematike je bila dosežena s knjigo (Pentagon of Power, 1970). V tem delu je zapisał med drugim tudi tole misei: "Reformatorji, ki bodo obrav- navali boj proti degradaeiji okolja in člověka zgolj v smislu izboļjšanih teh- noloških naprav, kot npr. redukcijo porabe goriva v motornih vozilih, vidijo le majhen del problema. Da bi řešili ta planet pred tem, da postane mrtva puščava, je potřebná temeljita preusmeritev našega bahavega teh- nološkega načina življenja/' Braco Mušič Iz Valvazorjeve knjižnice Proslavljanju tristoletnice Valvazor- jeve Slave in njegovega dela sploh se pridružujem z neznatnim zapisom in poudarjeno pobudo. Ta se spodobi zaradi tega, ker je njegovo osrednje knjižno delo slej- koprej zanimiv vir tudi za urbanis- tova in arhitektova proučevanja slovenskih krajev in pokrajine. Janez Vajkard Valvazor paje tudi v kulturi na naših tleh, pa recimo tudi kar v slovenski kulturi pomemben fenomen, zlasti s svojimi širšimi ev- This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 31 Aug 2018 10:11:41 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms