Listek. Dogodek iz življenja pokojnega dekana Ivana Skuhala. Naj tukaj Se b> lj na drobno razložim dogodek iz Marijanskih Lazni, dogodek, katerega sem bii t nagrobnici za rajnim gosp. dekanom Skuhala le bolj mimogrede omenil, a je vreden, da ga lzvedo Sirši krogi. Prigodilo se je pa tako-le: Ko so poknjni gospod dekan leta 1899, po prestani hudi bolezni malo okrevalj, jim je njihov tedanji gnspod zdravnik bil nasvetoval. da se podajo v Karlove Vare, toplice: Karlsbad na Ceškem. Pisali so mi, da naj bi jih še tjegori spremil, kakor sem jih bil spremljal v varaždinske toplice takrat, ko so si bili nogo zlomili. Dasi težko, sem se vendar napotil ž njimi v daljno zdraviSče. V Gradcu sva se gredoč zglasila pri čč. usmiljenih bratih. Sloviti nadzdravnik, 6. provincijal o. Emanuel Leitner preišcejo gosp. dekana in pravijo: »Za Vas niso Karlove Vare, za Vas so Manjanske Lazne.« Sklenila sva torej vkreniti |o v Marijanske Lazne. A tisto prvo noč sva ostala Se v Gradcu Pot naju je peljala z voznimi listki. katera nama je bil preskrbel blagi naftelnik Ijutomerske postaje. g CebiS, po razmh ovinkih Kak< r sva rbra^ala. nisva firugi dan mogla dalje priti kakor v Eisenerz, štajersko mesto na Zgornje-avstrijski meji. Tretji večer sva prenočila v Budjevicah in šele četrti dan sva dospela r Marijanske Lazne (Marienbad). Na kolodvoru se vsedeva v omnibus-voz gostilne »zur Stadt Warschau«. Ko se pripeljeva pred omenjeni hotel in se polagoma spravljava z voza, pokojni gospod dekan, ki je med potom skoraj ves čas spal, mirno reče: »Schlechte Aussichten«. V prvem trenotku sem menil, da gosp. dekan obsoja gostilno, pred katero sva se pripeljala m se nisem malo čudil, kako bi jo mogel obsoditi, predno je v njo stopi!. Sedaj šele zagledain gostilničarja za svojim hrbtom — g. dekan ga je bil že poprej zapazil — in se komaj zdržirn smeha, ker gostilničar je bil Se dosti težji in obsežnejši kakor pokojni gosp. dekan. A vkljub temu je bil mož jako gibčen in postrežljiv. Vsprejel naju je jako Ijubeznivo, nama odkazal pnmerni sobi in, kar je bilo največ vredno, napotil naju je k res modremu, zdravniku, gospodu dr. Ingerisch. Ta je rajnega gospoda dekana do dobrega preiskal, potem jim pa narcčil, kako da se nnajo zdraviti. Bili so tako vbogi, da so mi pri kosilu zaspali, ko so komaj šele žlico vzeli v roke, da, na javni cesti so obstali in — dremali. Ljudje so kar strmeli in z glavami majali, <*fS s tem gospcdom ne bo nič. V petek, na god presv. Srca Jezusovega, dne 9. junija, sva začela z naročenim zdravljeniem. V soboto sem se hotel posloviti, ker se mi je silno mudilo domu. Pa kako se prestraSim, ker nihče ni hotel predobrega gospoda dekana prevzeti na svojo skrb — ne gostilničar ne zdravnik. Brzojavim po izvedenega strežnika, a bilo je brezvspeSno. Bil sem v največji zadregi. V nedeljo sem stregel gospodu dekanu pri sv. maSi, in sem videl, da v javni cerkvi ne morejo maševati, da ne bi jim drugi mašnik stregel. Kaj storiti? Jaz ne morem ostati tam gori, a druge pomoči ni od nikoder dobiti. Tako premiSljevaje grem iz cerkve M. B. v Marienbadu. Gredoč zapazim blizo izhoda na cerkveni steni kip sv. Antona padovanskega, čegar god se je že približeval. Poprosil sem ga tako srčno, kakor sem le mogel, hitre pomoči v tej veliki sili. Res, sv. Anton je pomagal hitro in tako izvrstno je pumagal, kakor bi si ne bil nikdar mislil. Ko od nikoder ni bilo pomofti dobiti, grem zopet k naSemu zdravniku, g. dr. Ingerisch-u, v posvet. Vpra8am ga prav resno, ali naj Se skrbim, da ostane g. dekan tukaj, ali naj ga takoj vzamem seboj. Zdravmk mi odgovori: »Bolezen je huda, 6. gosp. dekan sicer ne bo več zdrav, a zdatno polahčanje bo našel, ako ostane tri tedne tukaj Jaz ga ne morem vsDrejeti na svojo skrb, a ker so te toplice last menihov, (premoaStrateacev iz Tepla) bodo za bolaega gosp. dekaaa veadar poskrbeli ajegovi duhovai tovariši, da more tu ostati, če tudi Vi odidete.« Grem torej h č. o. Severinu, inšpektorju ali aadzorniku teh toplic, belemu menibu, kakoršaega smo imeli na gimaaziji v Celju med pg. profesorji. Razložim mu vso stvar in ga lepo prosim poraoči. Cast. o. iašpektor me je prav prijazno poslušal, potem pa vprašal, kdo da me je k ajemu aapotil. Povem mu, da g. dr. Ingerisch. »Tako! Zakaj Vas pa on k meni pošilja, ko bi vendar oii Vam laglje pomagal, kakor jaz.« >Kako menite, čast. o. inžpektor?« »G. dr. Iogerisch je mestai zdravaik. Mesto pa ima lep, nov ,bolaiški dom.' Tam ima g. doktor gotovo še kak kotiček za bolaega gospoda dekaaa.« »0 tem sva že govorila«, zavraem o. iašpektorju, »a g. doktor pravi, da bolaiški dom je le za bolaike iz mesta (Marijaaske Lazae) < »Le pojdite aazaj, pa ga še eakrat prosite. Oa je dober gospod, Vam bo gotovo pomagal.« Vraem se h gospodu zdravaiku, a ta se mi je bil med tem odpeljal h aekemu bolaiku. Čakam ga do večera. Ko se vrne, me že od daleč vpraša: »Kako ia kaj ste opravili?« »Izvedel sem, da le Vi, gospod doktor, morete pomagati!« »Kako neki?< »Cast. o. inšpektor so mi nasvetovali, Vas, gospod doktor, tako dolgo prositi, da vsprejmete bolaega gospoda dekana v ,mestai bolniški dom'.< »Iz srca rad, da bi jaz smel bolaike vsprejemati, a to pravico ima le gosp. župaa. Pa dobro! Napisal Vam bom priporočilo in s tem bote šli jutri ob 11 ih b gosp. županu. Znabiti Vas pa usliši.« Rečeao — storjeno. Z vizitaico gosp. dr. Iagerischa v žepu sem šel ves potolažea v najia hotel, da bi č. gosp. dekaau urao nazaaail veselo novico. A kako se prestrašim, ko pridem v najino staaovaaje, pa ae aajdem go^poda dekaaa. Nihče ni vedel, katn da so izgmili. Ker predolgo nisem prišel domor, so se bili aspravili na pot, da bi mi šli aaproti. Gredoč so jo pa zavili v drugo ulico. Tako so priSli daleč od doma. Napravim se takoj na pot jih iskat. Obbodim glavne ulice in bližaja Setališča, a gosp dekaaa ni aikjer. Noč že pritiska, a vedao jih še ai domu. Bil sem si v nemalih skrbeb, ker sem se bal, da so si kam zašli. Na mah jih zagledam, polagoma migati proti aajiaemu domu. Hvala Bogu, sem vzdihail, ko sem jim pa pravil, koliko skrbi so mi bili napravili, so se prav sladko aasmejali ia me vprašali, če sem že večerjal. Ko sem jim povedal, da aisem imel ae časa, ne volje, mi odgovorijo: »Jaz sem pa že večerjal v prav dobrem zvratišču.« To me je jako potolažilo, ker sem spoznal, da so se gospod dekaa že vdomačili v tem raztegajeaem mestu. Drugo jutro so po zavžitih kozarcih zdravilae vode iz studeaca »Kreuzbruaaea« ia po opravljenih zapuvedaaih korakih še mene peljali v omeajeao zvratišče, da so mi za mojo skrb postregli z dobro »malco« ali drugim zajutrkom. Med tem se je pa približevala osodepolaa 11. ura. Šla sva torej skupaj aa »rotovž«, a v dvoraao aisem vzel rajnega gosp. dekaaa, ker sem se bal, da bi njihova prikazea aa gosp. župaaa aapravila aeugodea utis. Vstopil sem torej sam b gospodu županu aa razgovor. Tedanji župaa mesta Marijaaske Lazae, g. dr. Herzig po imeau, je bil mož dobnh 60 let, suh, iičen ia izvaaredao gibčen. »Že vem«, pravi, kaj Vi želite. Nekega bolaega rnašnika bi radi spravili v naš ,bolniški dom'. Ali bo pa mogel kaj plačati?« »Mislim, da ae boste ve<5 tirjali, kakor bode mogel on plačati!« »Kakšne pa ima dohodke Vaš bolaik?« »Osemsto goldmarjev aa leto.« »Drugega aič?« »Ce viaogradi dobro obrodijo«, pristavim, »potem ima že več.« »Kaj, ima tudi viaograde?« »Da, ima aadarbinske vinograde!« »Koliko pa?< »Meaira, da osem oralov.« Župan ves zavzet: »Oseta oralov viaograda. No, to si bom že dobro zapomail! (Pozabil sem, da je imel osemaajst oralov vinograda. Takrat bi se dele bil gospod župan čudil!) Dobro, dobro!« dostavi župaa, »zjemoma ga vsprejnaem, ker mi ga je gospod dr. Iageriseh toplo priporočil. Zdaj le pojdite, pa si oglejte prostor, ki se mu bo odkazal, če Vam bo všeč. Imel bode Vaš bolaik aa svojem stanovaaju ravao osem okea.* Gospodu župaau se lepo zahvaiim aa tej dobrotljivosti ia se poslovim, da si greva z gospodom dekaaom aovi dom ogledat. Najela sva si voz, ker to zdravišče je dobre pol ure od sredi mesta proti kolodvoru oddaljeno. Ko še tje pnpeljeva, aama pride že 6. s. predstojnica usmiljeak od sv. Križa aasproti ter aama nazaaai, da so ji že telefonirali aajin prihod. Ogledala sva si pritličao dvoraao, v kateri bo gosp. dekan stanoval. Bil je takoimenovan »Tagraum«, prostor, kjer se zberejo hiSai bolaiki ob slabem vremeau, kadar se ne morejo sprehajati po vrtu. Soba ima aa tri straai okao pri okau — da je bolj solnčna ia prijetaa. Č sestra usmiljeaka je aama pa tudi pokazala lepo kapelico, v kateri bodo gospod dekan, ko se bodo bolje počutili, lahko sv. mašo služili. Vse se je nama na prvi hip čudao prikupilo! Zasedla sva zopet svoj voz ter se peljala nazaj v aajiao gostilno, da sva Se malo obedovala, potem poravaala svoj ae prevelik račua. Rajai gospod dekaB so me Se spremili na kolodvor, da sem se še tisti daa odpeljal proti Konjicam. A moj vozai list me je vodil po groznih ovinkih. Ker je bil sestavljea za Karlsbad, sem jo moral tje gori ukreaiti. Na prvo me pripelja v Heb, potem v Františkovy Lazae (Franzeasbad). Ko sem si te ruske toplice bil povrSao ogledal, sem se še tisti popoldne odpeljal v Karlove Vare. Tam sem našel svojega starega prijatelja, zdaj že tudi rajnega preč. g. dr. Aatoaa Leaz, proSta z Višehrada v Pragi. 2 ajim sva se tisti večer ia drugo jutro pri zdravilnem vrelcu maogo razgovarjala. Popoldae sem se pa aapotil v zlato Prago, kjer sem ostal le do popoldae drugega dne, ko sem skozi Brao smukail z aagličem na Dunaj. Ker sem imel dae 19. juaija napovedaa pastirski shod, dne 24. iuaija se \e pa začelo gkofovo obiskovaaje dekaaata koajiškega, se tudi aa Dunaju nisem dolgo mudil. Le v Gradcu sem še gredoč izstopil ia poročal čč. usmilieaim bratom, v kako varno zavetje da sem spravil svojega dragega prijatelja. Ostali so, zdaj že pokojni, gospod dekan pri čč. usmiljenkah tisto leto tri tjedne ia so pili z obilnim vspehom zdravilao vodo iz bližajega zdravilnega studeaca, kakoršaih je več v tistem kraju. Semtertje so šli še tudi v mesto pogledat h »Krenzbruna« ali pa k Ferdiaaadovemu studeacu, da so se bolj razvedrili. Ko se je pa pnbližal čas odhcda, so aazaaaili 6. s. predstojaici, da bodo šli g. župana za račun vprašat. Izkušena sestra jim je pa to odsvetovala, češ, da bo že oaa vse to priskrbela. Povpraša toraj g. župaaa po telefoau: koliko da naj račuai odhajajočemu gospodu dekaau za staaovaDje. Gosp. župaa odgovori: tri gold. na dan. To se je pa dobri sestri zdelo preveč, ker pokojai gosp. dekan v oni sobi aiso bili nikomur aa potu, ia so vsaki daa čč. sestram ia bolaikom služili sv. mašo. Zato odgovori g. županu, da tri gold. bo preveč. Župaa odgovori prijazao: »Tedaj aaj pa plača le po 1 gl. aa daa; pa aaj 8e pride drugo leto k aam !< Tako je bilo potem tisto ia aastopaa leta, ko so rajai gospod dekan še zahajali v te toplice. Vprašam: Ali ni sv. Aatoa pomagal, kakor bi si boljSe pomoči ae bi bil nihče mogel želeti? — T» priobčuje v slavo sv. Aatoau paduaaskemu Jernej Voh. Smešničar. Vzrok. Vaski policist pri nekem tepežu: >Ježe8, JežeS, ne ubite Mihevca — Se za celo leto je dolžaa davke!«