RAZVOJ HIDROLOŠKEGA PROGNOSTICNEGA SISTEMA V SLOVENIJI IN DOSTOPNOST VODARSKIH PROSTORSKIH PODATKOV
FLOOD FORECASTING SYSTEM DEVELOPMENT AND AVAILABILITY OF WATER
RELATED SPATIAL DATA
Nejc Pogačnik, Sašo Petan, Mojca Sušnik, Janez Polajnar
UDK: 556:627:51(204) IZVLEČEK
Agencija RS za okolje je s sredstvi EU začela izvajati projekt nadgradnje sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji. Poimenovala ga je BOBER, kar je kratica za Boljše Opazovanje za Boljše Ekološke Rešitve. Temeljni cilj je zagotoviti meteorološke in hidrološke meritve, ki bodo omogočile celovito spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji. V okviru projekta je bil razvit sistem, s katerim se na podlagi hidrološkega in meteorološkega opazovanja ter napovedi meteoroloških modelov spremlja hidrološko stanje in napovedujejo razmere za šest dni vnaprej. Hidrologi sistem uporabljajo kot kakovosten pripomoček za pregled hidrološkega stanja, pripravo hidrološke napovedi in pravočasno opozarjanje pred poplavami. Za učinkovito opozarjanje širše javnosti hidrološki prognostični sistem dopolnjuje sistem Hidroalarm. Hidrološki prognostični sistem združuje raznolike naloge, ki jih lahko povežemo v štiri sklope: upravljanje podatkov, vzpostavitev računskih modulov, postavitev kontrolnega in upravljavskega mehanizma ter predstavitev rezultatov v spletnem prostorskem prikazu. Pri izdelavi sedanjega sistema smo imeli malo dostopnih geoinfromacijskih virov, namenjenih modeliranju v vodarski stroki, in pogosto smo naleteli na neenotne tipe geodetskih podatkov, ki smo jih potrebovali. V prispevku sta opisana vzpostavljanje sedanjega sistema in njegov nadaljnji razvoj, opredeljene so tudi potrebe po enotnem javnem zbiranju prostorskih vodarskih podatkov za dolgoročni razvoj vodarske stroke.
KLJUČNE BESEDE
Klasifikacija prispevka po COBISS-u: 1.09
ABSTRACT
The Slovenian Environmental Agency (SEA) has started a project entitled "Upgrading the system for monitoring and analysing the state of the water environment", which is partly financed through the European Cohesion Fund. The project was named "BOBER" (Better Observation for Better Environmental Response). The wider purpose of the project is to increase the capacity of the SEA to monitor, examine and forecast water cycle factors. The Flood Forecasting System (FFS) has been developed in the framework of the BOBER project. The system provides an overview over forecasts of river discharges and water levels for six days ahead. The FFS is becoming a basic operational tool for the preparation and issuing of daily hydrological forecasts and flood warnings by the Flood Forecasting Department of the SEA. To issue effective flood warnings to the general public, the Hydroalarm system has been implemented. The setup of the FFS is strongly connected to sufficient and available spatial data sources. The FFS combines different tasks; data management, model calibration, decision and management support systems, which are combined through a graphical user interface. During the project, few data sources appropriate for modelling purposes were found. Quite frequently the gathered data were available in different usable formats and needed transformation to usable forms. The discussion in the article focuses on the required data sources needed to develop flood forecasting systems and future spatial and other data requirements for the upgrading and further development of water management sector.
KEY WORDS
hidrološki prognostični in opozorilni sistem, napovedovanje poplav, topografski podatki, prostorski podatki
flood forecasting and warning system, flood forecasting, topographic data, spatial data
fN
vo
s
o
■
to
1 UVOD
Voda je najpomembnejša snov, ki jo človek potrebuje za življenje. Vsi si želimo čiste vode in zdravega vodnega okolja, zato je spremljanje stanja vodnega okolja in vodnega kroga ključno za zaznavanje sprememb v tem procesu. Vse pogostejša nihanja in ekstremi kažejo na potrebo po učinkovitem načrtovanju in upravljanju razpoložljivih vodnih virov. V ta namen je za skupno dobro treba zagotavljati učinkovito neprekinjeno spremljanje vodnega kroga in zbiranje prostorskih podatkov, ki oblikujejo razpršenost in dinamiko gibanja vode v prostoru. S hidrološkim prognostičnim sistemom smo za potrebe napovedovanja visokovodnih razmer opisali in ovrednotili vodni krog v našem življenjskem prostoru na porečjih reke Soče, Save in Mure. Od leta 2006 je vzpostavljeno modelsko okolje, s katerim lahko tehnično veliko bolj objektivno napovedujemo hidrološke razmere za 70 % površja Republike Slovenije.
Merilna mreža in njena nadgradnja se izvajata v okviru projekta BOBER. Projekt nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji (skrajšano poimenovanje BOBER) je del operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture v obdobju 2007-2013, razvojne prednostne naloge varstvo okolja - področje voda in prednostne usmeritve zmanjševanje škodljivega delovanja voda. Projekt delno financira Evropska unija (85 odstotkov), ^ in sicer iz Kohezijskega sklada.
I
I	2 ZAKAJ HIDROLOŠKI PROGNOSTICNI IN OPOZORILNI SISTEMI
I
|	V obdobju 1975-2001 je bilo na svetu 1816 večjih poplav, ki so zahtevale 175.000 življenj in so
I
5	vplivale na življenje 2,2 milijarde ljudi (Jonkman, 2005). Poplave so vzrok za 15 % žrtev, povezanih
a
k	z naravnimi katastrofami (WMO, 2011). Od vseh poplav se jih več kot 40 % zgodi v Aziji, vendar
s
I	je delež smrtnih žrtev zaradi poplav tam več kot 90-odstoten. Tudi v Evropi je izpostavljenost
|	poplavam velika, saj na primer na Madžarskem 25 % prebivalstva živi na poplavnih območjih
|	reke Donave in njenih pritokov, več kot polovica Nizozemcev živi na območju, ki je nižje od
3	povprečne gladine morja, v Veliki Britaniji živi 12 % prebivalstva na poplavnih območjih rek in
|	morja, v Sloveniji je potencialnih hudourniških in dolinskih poplavnih območij 3000 km2 ali
I skoraj 15 % države, pri čemer je dolinskih poplav le od 3 do 4 %. V zadnjih dveh desetletjih je
N
I tako tudi v Evropi veliko smrtnih žrtev, povezanih s vsemi oblikami poplav.
|	Velika izpostavljenost poplavam povečuje škodo in močno vpliva na lokalno gospodarstvo. Tako
§	lahko pogledamo le nekatere bolj poznane primere škod in izgub zavarovalnic zaradi večjih
i
|	poplavnih dogodkov. V Veliki Britaniji so poletne poplave leta 2007 povzročile 4 milijarde funtov
^	škode in dodatnih 3 milijarde izgub oziroma izplačanih škod v zavarovalniški panogi. Največje
|	zadnje poplave na Tajskem (od julija 2011 do januarja 2012) so peta najdražja naravna katastrofa
^ |	v svetovnem merilu (Robinson (FT), 2012), pri kateri so izgube zavarovalniške panoge ocenjene
^ I	na od 15 do 20 milijard ameriških dolarjev, skupna ocenjena ekonomska škoda pa znaša kar 46
g f	milijard ameriških dolarjev.
fN

io J Tudi v Sloveniji lahko v zadnjih letih izpostavimo dva izrazito izstopajoča poplavna dogodka. § | Leta 2007 je v Železnikih hudourniška poplava zahtevala tri življenja, zemeljski plaz je zahteval ^ dve življenji na porečju Savinje, pri reševanju v Cerkljah je izgubil življenje gasilec. Skupna
škoda naravne nesreče je bila ocenjena na vsaj 200 milijonov evrov. V letu 2010 se je poplavna ujma razbesnela v septembru. Skupna ocenjena škoda je presegla 250 milijonov evrov, deroče in narasle vode pa so zahtevale še pet življenj. Poplavnih dogodkov ni mogoče primerjati, saj sta se oblikovala dva tipa poplav, hudourniški in dolinski. V letu 2010 so bile poplave veliko obsežnejše, vendar so bile tudi napovedi o tem dogodku pravočasne in zanesljive, tako da so se službe za zaščito in reševanje ter prebivalci lahko ustrezno pripravili. Škoda je bila tako veliko manjša kot pri nenatančno napovedanih lokalnih hudourniških dogodkih v letu 2007, ko je bila na omejenem območju skoraj enaka kot med velikimi poplavami v letu 2010.
Poplave so ponavljajoč se dogodek, ki ga ne moremo preprečevati le z lokalnimi posegi, temveč sta potrebna celovita obravnava in vodenje oziroma upravljanje poplavnih dogodkov na porečjih glede na razpoložljive vire in prostorske omejitve. Zaradi vedno pogostejših in izrazitejših vremenskih dogodkov, pa naj bo to zaradi antropogenega vpliva na globalno segrevanje ali drugih sprememb v okolju, so poplavni dogodki postali obsežnejši, bolj izraziti in ekstremni ter bolj pogosti. S tem se večkrat odpirajo vprašanja o odgovornosti, ustreznosti izvedenih omilitvenih ukrepov, povzročeni ekonomski škodi in ne nazadnje dejavnosti za preprečevanje smrtnih žrtev zaradi poplav. Vse obravnavane zahteve povečujejo potrebo po vzpostavitvi in izboljšanju hidroloških prognostičnih sistemov ter sistemov za upravljanje tveganj, ki jih je mogoče še nadgraditi z izboljšanjem odziva, če upoštevamo koncept prognostično-opozorilno-odzivnega sistema. Učinkovitost kriznega | upravljanja povečujejo predvsem hitre in kakovostne informacije, ki pa jih je mogoče zagotoviti I
le z združevanjem v prostorskem informacijskem sistemu. Le takšne informacije omogočajo |
§
učinkovito načrtovanje in vodenje poplavnih dogodkov ter drugih kriznih situacij.	|
i I
I
3	NAMEN HIDROLOŠKEGA PROGNOSTIČNEGA IN OPOZORILNEGA SISTEMA	|
I I
Hidrološki prognostični in opozorilni sistem (HPOS) je namenjen pripravi čimprejšnjih opozoril |
o morebitnem nastanku poplav za pristojne državne organe in javnost. Priprava opozoril zahteva t
I
meteorološka in hidrološka znanja, ki so podlaga za izdajanje kritično ovrednotenih in jasnih | opozoril s čim daljšim opozorilnim časom. Opozorilni čas opredeljujemo kot čas od izdaje S
I
opozorila do nastanka izrazitega ali tveganega hidrološkega dogodka oziroma poplav. Poleg s
opozoril z razvojem sistema in seznanjanjem uporabnikov z rezultati hidrološkega prognostičnega	| sistema se pojavljajo dodatni predlogi in zahteve. Z vzpostavitvijo ogrodja sistema, katerega | __
poglavitne usmeritve so bile enotnost, uporabniška enostavnost, preglednost, prilagojenost	|
uporabniku in ohranitev enotnega računskega jedra, se odpirajo nove možnosti. Ključna vprašanja	|
so vezana na podajanje informacij in podatkov v prostoru, kar lahko opišemo kot natančnejšo	|
¡N
opredelitev razsežnosti s časovnim razvojem poplavnega dogodka. Bolj enostavna vprašanja pa ^ 5
so vezana na pripravljene ali načrtovane strokovne podlage ter dobro organizacijsko ureditev f ^T
i!
operativnih in strokovnih služb. Vsak element prispeva h kakovosti in učinkovitosti sistema. J ¡^
4	ELEMENTI HIDROLOŠKEGA PROGNOSTIČNEGA IN OPOZORILNEGA SISTEMA t I
? £
Sistem je razdeljen na prognostični in opozorilni del. Tako lahko pri obravnavanju vodnega J s
kroga oziroma geofizikalniega procesa gibanja vode in napovedovanju njenega stanja v prostoru | s
H
govorimo o hidrološkem prognostičnem sistemu (HPS). Takoj ko s to informacijo seznanjamo	I
javnost oziroma uporabnike, preidemo na koncept hidrološkega prognostičnega in opozorilnega sistema (HPOS). Glavni elementi hidrološkega prognostičnega in opozorilnega sistema so:
-	pridobivanje izmerjenih podatkov iz samodejne merilne mreže hidroloških in meteoroloških postaj v realnem času;
-	izmerjeni hidrološki in meteorološki podatki, vključeni v dvostransko in mednarodno izmenjavo;
-	rezultati izračunov meteoroloških modelov;
-	hidrološko-hidravlično računsko jedro;
-	informacijska, komunikacijska in desiminacijska orodja ter
-	orodje za oblikovanje in posredovanje opozoril ali Hidroalarm.
Vse navedene vsebine se povezujejo v prostorskem informacijskem sistemu. Vse te naloge pokrivajo službe v okviru Agencije Republike Slovenije za okolje, pri čemer mora biti za dejanske učinke v lokalnem okolju hidrološki prognostični in opozorilni sistem vezan na odziv in ukrepanje. Hidrološki prognostični in opozorilni sistem je le del širše organizacijske strukture javnih služb za zaščito pred škodljivim delovanjem voda in drugih naravnih nesreč. Pri zaščiti pred škodljivim delovanjem voda bi bilo treba upoštevati koncept prognostično-opozorilno-
|	odzivnega sistema (v nadaljevanju POOS) (Parker, 2003, Pogačnik, 2009), s katerim bi lahko
s
|	prešli na neposredno krizno upravljanje poplavnih dogodkov. V sedanji ureditvi za vse naloge v
I	okviru takšne zasnove delovanja skrbita Agencija Republike Slovenije za okolje na ministrstvu
|	za kmetijstvo in okolje ter Uprava za zaščito in reševanje na ministrstvu za obrambo. Delovanje
|	in neprestano nadgrajevanje sistema kot celote - napovedovanja, upravljanja in ukrepanja - nam
I	dolgoročno omogoča družbene prednosti in neposredne ekonomske koristi:
I
| - izogibanje poškodbam, stresu, boleznim zaradi učinkov ujme in smrtnim žrtvam;
I - zmanjševanje škode v zasebnem in javnem sektorju;
§
| - zmanjševanje škode v industriji in kmetijstvu;
I
^ - zmanjševanje vpliva na sekundarni in terciarni sektor gospodarstva;
I
|	- povečano občinsko, regionalno in državno varnost;
|	- odsotnost političnega dolga za pomoč prizadetim zaradi predhodno jasno postavljenih | omejitev in izdanih opozoril;
boljše meddržavno sodelovanje.
s
^	i	5 POVEZOVALNA VLOGA GEOGRAFSKEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA
1—
^t-	¿i
^o"	1	Uporaba prostorskih podatkov in geografskih informacijskih sistemov ali grafičnih uporabniških
^	«j
^	I	vmesnikov omogoča najrazličnejše vizualizacijske možnosti. Z grafičnim vmesnikom lahko
g	|	prikažemo veliko več informacij kot le z besedilnim sporočilom ali osnovnimi kartografskimi
¿3	|	aplikacijami. Zaporedno relacijsko povezljive podatke lahko prikažemo v več slojih ali
io	^
t	medsebojnih presekih. V grafičnem uporabniškem vmesniku lahko na primer povežemo
o	I
.J	I pomembno javno infrastrukturo in nevarnost nastanka poplave ali pa imamo možnost za
spremljanje gibanja poplavnih valov v opazovanih točkah vzdolž rečne mreže. Prikažemo lahko opazovane spremenljivke v prostoru, njihovo porazdelitev v prostoru, rezultate modelskih vrednosti, zato deluje grafični uporabniški vmesnik ali GIS kot integracijska točka za vsebine hidrološkega prognostičnega in opozorilnega sistema (v nadaljevanju HPOS).
6	IZMENJAVA PODATKOV
Vsa večja porečja v Sloveniji so administrativno razdeljena med več držav. Ker voda in vremenski pojavi niso vezani na človeške, umetno ustvarjene meje, je treba podatke za potrebe HPOS ter POOS združevati v okviru sklenjenih enot oziroma porečij. Izmenjava in povezovanje podatkovnih virov tudi izboljša pregled in rezultate hidrološke modelske napovedi. Sedaj vzpostavljeni sistemi operativno delujejo na 70 % površja republike Slovenije, vendar so zaradi narave pojavov obravnavana celotna porečja tudi v Avstriji in Italiji. Izmenjava podatkov med Avstrijo in Slovenijo je stekla med gradnjo HPS na Muri (Pogačnik, 2008), med Italijo in Slovenijo pa na podlagi projekta Interreg SIMIS (Pogačnik, 2009). Zanesljivost modelskih napovedi na porečju reke Mure in Soče se je s tem precej izboljšala in omogoča dejavno spremljanje razvoja meteoroloških in hidroloških dogodkov, ki vplivajo na stanje voda pri nas. Pri nadaljnjem delu bo treba posvetiti pozornost preostalima dvema večjima meddržavnima porečjema. Tako že potekajo usklajevanja in pogovori glede izmenjave podatkov in sodelovanja pri razvoju HPOS | za porečji Drave in Kolpe.	|
S š
7	PRIDOBIVANJE PODATKOV IZ MERILNE MREŽE ARSO	I
i
HPOS so močno vezani na podatke iz sedanje samodejne merilne mreže. Najpomembnejša | parametra sta padavine in temperatura. Pri temperaturi smo ugotovili, da je za potrebe I modeliranja bolje uporabiti kar napovedano temperaturo iz meteoroloških modelov, saj so |

meteorološke postaje povečini postavljene v nižjih legah in nepravilno oblikujejo temperaturna
povprečja na podporečjih. Predvsem se to kaže pri nepravilnem delovanju snežnega modula. Pri s
s
sedanjem delovanju HPS se lahko opremo na podatke iz sedanje mreže padavinskih merilcev, ki |
te
obsega 33 merilnih mest v okviru meteoroloških postaj in 43 mest v okviru hidroloških postaj g za celotno Slovenijo (slika 1). Iz hidrološke merilne mreže je sedaj na voljo 58 samodejnih | merilnih mest, ki nam omogočajo pregled nad vodostaji in pretoki po državi. Za delovanje in § povečevaje zanesljivosti izračunov HPS je potrebna kar najbolj gosta mreža za monitoring, v | kateri lahko zagotavljamo neprekinjen in kakovosten tok podatkov. Izgradnja HPOS je le manjši del modelskega sklopa projekta BOBER, ki je najbolj namenjen posodobitvi in prenovi hidrološke in meteorološke mreže za monitoring (slika 2). Nadgradnja mrež za monitoring obsega: - 126 obnovljenih in avtomatiziranih merilnih mest na površinskih vodah;
s
fN
4,
opremo za 19 merilnih mest na površinskih vodah, zgrajenih s sredstvi vodnega sklada;	i
32 novih dvoobjektnih vrtin z opremo za spremljanje gladine podzemne vode ter za potrebe | S vzorčenja za oceno kakovosti podzemnih voda;	|
i io
opremo za merjenje gladine podzemne vode na 14 merilnih mestih, zgrajenih s sredstvi t JS vodnega sklada;	| ^
90 novih ali nadgrajenih ter avtomatiziranih merilnih mest za spremljanje meteoroloških veličin (predvsem padavin), vključno z novimi srednje- in visokogorskimi merilnimi mesti (tudi za potrebe lavinske varnosti in ocene akumulirane vode v snegu); nov meteorološki radar na Pasji ravni v zahodni Sloveniji (izboljšana pokritost, možnost določitve hitrosti vetra).
s
Slika 1: Sedanja mreža padavinskih samodejnih merilnih mest v Sloveniji
Na sliki 1 lahko vidimo kar nekaj praznih območij, na katerih ne poznamo količine padavin in nam pri operativnem delovanju HPS močno manjkajo. Naj omenimo le nekatera takšna območja, na primer na porečju Soče: Banjšice, Komna, pogorje Kolovrata in Matajurja, Trnovskega gozda; na porečju Save: Bloke, Suha krajina, Kočevski rog, Kamniško-Savinjske Alpe. Podobne razmere so na sedanji hidrološki mreži, saj na območju krasa in Koroškem ni razpoložljivih podatkov v realnem času. Z razširitvijo avtomatske ali samodejne merilne mreže v okviru projekta BOBER se bo pokritost Slovenije izboljšala in bo omogočala velik kakovostni preskok pri nadaljnji uporabi podatkov v sistemih. Lažje bo določiti količino in porazdelitev padavin, dostopni bodo vsaj nekateri referenčni podatki o snežni odeji, s pogostejšim in širšim zajemom podatkov se bo izboljšal celosten pregled nad stanjem površinskih voda v Sloveniji.
o
Slika 2: Predvidena mreža hidroloških in padavinskih ter podzemnih postaj za monitoring
8 UPORABA METEOROLOŠKIH MODELOV
Napoved intenzitete padavin, njihovo trajanje in porazdelitev so osnovne informacije iz meteoroloških modelov, ki oblikujejo delovanje HPOS. Za operativno delovanje sistema moramo imeti vzpostavljeno neposredno povezavo z meteorološko službo in dostop do rezultatov meteoroloških modelov v realnem času, saj se tako podaljšuje opozorilni čas. Pri modeliranju na porečjih Save in Soče uporabljamo različne meteorološke modele, ki zagotavljajo najboljše rezultate za različna časovna in prostorska območja napovedi. Meteorološki modeli so tako globalni, regionalni ali pa lokalni in s tem se spreminja njihova natančnost, časovni korak in dolžina napovedi, kar vpliva na njihovo uporabo pri HPOS. V Sloveniji za hidrološko modeliranje uporabljamo več modelov: globalni model ECMWF (European Centre for Medium-Range Weather Forecasts - Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi), lokalni srednjeročni model ALADIN/SI (Aire Limitee Adaptation dynamique Developpement InterNational; omejeno območje, dinamična adaptacija, mednarodno sodelovanje (ime konzorcija in meteorološkega numeričnega modela) v dveh različicah, ALADIN - LAEF (17-članska skupinska modelskih napovedi), NMM (Nonhydrostatic Meso-Scale Modelling) in model za kratkoročno napovedovanje z integracijo podatkov INCA-CE (Integrated Nowcasting through Comprehensive Analysis). Različen nabor vhodnih podatkov pozneje tudi opredeljuje postavitve različnih operativnih izračunov HPS (slika 3), ki se uporabljajo pri vsakodnevnem napovedovanju in analizi hidrološkega stanja.
fN
vo
s
o
■
to
Slika 3: Operativne postavitve hidroloških prognostičnih sistemov
55
O to
9 PODATKI O PROSTORU TER NJIHOV VPLIV NA HIDROLOŠKO MODELIRANJE IN NAPOVEDOVANJE
Pri razvijanju hidrološkega modela je za modeliranje poplavnih dogodkov treba zbrati osnovne značilnosti podporečja in pridobiti znanje o delovanju zaledja, dinamiki odtoka in odziva sistema v različnih letnih časih. Prav tako je treba zbirati podatke o poplavnih dogodkih, razsežnostih in analizi dogodkov, ki privedejo do ekstrema. Osnovni prostorski podatki o podporečju so oblika, velikost in topografska struktura. Ko nad to pripeljemo padavine, odtok opredelijo še podatki o uporabi tal, geologiji, pedologiji, vegetaciji oziroma rastju. Vsi ti podatki so kot izhodišče pri hidrološkem modeliranju zelo pomembni, vendar je treba dodatno zbrati informacije o delovanju zaledja, vezane na kartografske podatke. Koliko vode lahko zadrži podporečje v svojem vodonosniku, kakšne so infiltracijske sposobnosti tal glede na vegetacijo in geološko sestavo, kdaj je drenažna sposobnost ponornih con na krasu presežena, kje so večji izviri ali ponorne cone, kako večje površine nepropustnih oziroma urbanih tal vplivajo na možnost nastanka lokalnega preplavitve pri tako imenovanih urbanih poplavah itd.
Poplave pravzaprav povzročijo prekomerne padavine. Količina padavin pa vendarle ne vpliva v vseh obdobjih leta enako, zato je pomembna vpetost v sezonsko klimatologijo. Pogostejši tipi padavin, ki lahko privedejo do poplav (WMO, 2011), so:
-	kratkotrajne in intenzivne (pogosto na zelo omejenem območju) padavine;
-	dolgotrajne in razširjene padavine;
-	snežne padavine, povezane s taljenjem snega (snežnica);
-	dolgotrajne sezonske padavine (monsun).
V Sloveniji oblikujejo hidrograme odtoka prvi tri tipi padavin, saj monsunskih ali drugih sezonskih padavin ne poznamo. Kljub temu moramo močno upoštevati sezonsko klimatologijo, ki oblikuje širše robne pogoje pri obravnavanju odziva porečja glede na pričakovane padavine. Poznavanje porazdelitve padavin z njihovo korekcijo (Dolinar et al., 2006), poznavanje odtočnih količnikov na hidrometričnih zaledjih, porazdelitev in izračun evapotranspiracije in končna vodna bilanca
(Frantar, 2008) v prostoru podajajo osnovne hidrološke značilnosti zaledja in zagotavljajo izhodiščna znanja za umerjanje modela na obravnavanih podporečjih.
Razumevanje razvoja visokovodnih dogodkov in poznavanje zgodovine poplav sta pomemben sestavni del hidrološkega modeliranja. Inteligentno raziskovanje nam omogoča ovrednotenje uporabljenih zgodovinskih meteoroloških in hidroloških podatkov ter razumevanje razvoja poplavnega dogodka in njegove potencialne škode. Pri tem nam lahko veliko pomagajo popoplavni zajemi podatkov in analize, izvedeni za posamezne poplavne dogodke. V Sloveniji je potekala takšna analiza v okviru projekta HYDRATE po hudourniških poplavah v Železnikih leta 2007 (Marchi, 2009). V popolavni analizi so takrat zajeli veliko gradiva: od grobih meritev profilov s koto najvišje vode, ocene hitrosti toka, fotografij posledic in višin poplavnih indikatorjev, intervjujev z ljudmi, kar je omogočalo dobro oceno razvoja hudourniške poplave. Vsekakor bi morali takšni popisi dogodkov postati zavezujoči in bi jih izvajali vsakokrat po poplavah. Zelo lep primer kronološko zbranih opisnih hidroloških podatkov lahko najdemo v Veliki Britaniji (Black, 2004; http://www.trp.dundee.ac.uk/cbhe/welcome.htm). Takšne podatkovne baze in analize pozneje omogočajo pravilno razumevanje načina odtoka vode iz porečij ter so kakovostna podlaga za hidrološko modeliranje in predvsem opozarjanje. Podatke pa je mogoče koristno uporabiti tudi na drugih strokovnih področjih, kot je prostorsko načrtovanje, ali pri umeščanju državne oziroma lokalne infrastrukture.	I
!
10 VPLIV IN DOSTOP DO PROSTORSKIH PODATKOV ZA MODELIRANJE	|
HIDRAVLIKE PRI RAZVOJU HIDROLOŠKEGA PROGNOSTIČNEGA SISTEMA	|
I
Ko poznamo hidrološke značilnosti zaledja, se lahko osredotočimo na modeliranje odtoka | vode vzdolž rečnih strug. Tako se prične zahtevno zbiranje podatkov, s katerimi je mogoče |
ponazoriti hidrodinamične značilnosti rečnega toka v obravnavani rečni mreži porečja. Za razvoj |
S
hidrodinamičnega modela je treba najprej ovrednotiti kakovost in uporabno vrednost zbranih §
podatkov. V splošnem bi lahko pripravo prostorskih podatkov za potrebe hidravličnega modela |
S
strnili v naslednje korake:	$
I
-	priprava uporabne rečne mreže;	§
•I
-	pridobitev (izmera) in priprava ustrezno pogostih prečnih profilov;	|
-	umestitev vodnogospodarske infrastrukture (pragovi, mostovi, hidroenergetski objekti);	I
I
-	priprava digitalnega modela reliefa, ki ponazarja poplavne površine in del rečne batimetrije; ^
I
-	določitev območij hrapavosti;	^
-	dostopnost preteklih hidrološko-hidravličnih študij.	§
_
V nadaljevanju razvoja HPS bo poudarek na integraciji 2D-hidravličnega modeliranja, kar bo	|	^
zahtevalo razširitev nabora prostorskih podatkov. Modeliranje v dveh dimenzijah je izjemen	J	>R
izziv v HPS. Predvsem bo pomembno kakovostno obvladovanje in upravljanje podatkov o	|	15
zemeljskem površju, zajetih s tehnologijo LiDAR (Light Detection And Ranginig) ali SAR	t	|
(Synthetic Aperture Radar). Pridobljeno količino podatkov je treba obvladovati in uporabiti za	|	ig
pripravo prilagojene digitalnem mreže terena (DTM). Za modeliranje je treba DTM prilagoditi	|
in pripraviti za poljuben zajem ter uporabo za potrebe hidravličnega modeliranja.	t	cB
fN
Kar zadeva hidravlično modeliranje in poplavno kartiranje oziroma upravljanje voda, v Sloveniji ni ustreznega evidentiranja, zajema in upravljanja podatkovnih baz prostorskih podatkov. Težave s podatki se pojavijo že z neustrezno rečno mrežo, ki bi jo bilo treba nadgraditi. Tako so že pripravljeni tehnična izhodišča in metodologija za prenovo podatkov o vodah v DTK5 in zajem podatkov o dejanski rabi - vodno zemljišče, ki ga je pripravil Geodetski inštitut. Metodologija je podroben opis tehničnih dejavnosti pri zajemu podatkov, vendar je še veliko nerešenih vprašanj v povezavi s strokovnimi vodnogospodarskimi vsebinami, na katere opozarjajo tudi drugi avtorji (Banovec, 2006). Kljub temu je to javna kartografska podlaga, ki jo lahko uporabimo.
Javnih zbirk podatkov o prečnih profilih na vodotokih ni. Zato smo bili pri izdelavi omejeni na pomoč lastnikov podatkov, predvsem s področja hidroenergetike. Za hidrološko, hidravlično modeliranje, hidrološke in hidravlične analize, hidromorfologijo, preverjanje zanesljivosti hidrološko-hidravličnih študij, analiz infiltracije vode v aluvialne vodonosnike in še bi lahko naštevali je zelo pomembno, da se prične načrtovan zajem in urejeno shranjevanje podatkov o prečnih profilih vsaj na večjih vodotokih.
Pri večjih objektih s področja javne infrastrukture naletimo na težave, povezane s pomanjkljivostmi, ki izvirajo iz nedorečene in konceptualno vsebinsko nepopolne rečne mreže. Obstajajo popisi ^ in evidenca javne vodne infrastrukture (EVI - evidenca vodne infrastrukture) (Banovec, 2006), | vendar zbirke ne vsebujejo podatkov, potrebnih za hidravlično modeliranje. Takšna zbirka I podatkov bi pripomogla k modeliranju, načrtovanju, projektiranju in upravljanju vodotokov.
I
|	Hidravlično modeliranje zagotavlja osnovno informacijo za upravljane poplav. Del informacij je
I
ä	v izvedenih hidrološko-hidravličnih študijah, ki so zaradi neustreznih navodil le delno uporabne
S
fc	za prenos v operativne sisteme. Hidravlične analize lahko uporabimo za analizo razvoja poplave,
1
|	oceno nevarnosti, načrtovanje ublažitvenih ukrepov, izračunamo čas umikanja poplavnih vod
|	ali pa načrtujemo dostop, način reševanja in ukrepanja že med umikanjem poplav.
I
|	Z vidika hidrološkega prognostičnega in opozorilnega sistema pa so pomembne predvsem
s
|	povezljivost, vsebinska urejenost in dostopnost zbranih prostorskih podatkov (hidrološko-
§	hidravlične študije, DOF, stavbe, infrastruktura (ceste, železnice), bolnišnice, gasilske postaje
h	...). S povezovanjem vsebin lahko gradimo kakovostne produkte, kot so hidrološki prognostični
I
^ in opozorilni sistem ali koncept prognostično-opozorilno-odzivnega sistema, ki na podlagi boljših
^
S podatkovnih slojev zagotavlja kakovostne informacije za upravljanje, opozarjanje in ukrepanje.
t
_ I	11 HIDROLOŠKI PROGNOSTIČNI IN OPOZORILNI SISTEM
*	Poglavitne usmeritve pri vzpostavitvi hidrološkega prognostičnega sistema so bile: enotnost,
^ t	uporabniška enostavnost, preglednost, prilagojenost uporabniku in enotno računsko jedro.
^ J
^ u	Odločili smo se za ohranitev modelskegajedra sistema, kije bil uporabljen za postavitev HPS
•v ^
sS |	na reki Muri (Ruch, 2006), in nadgradnjo infrastrukture HPS za potrebe modeliranja na Savi in
^ I	Soči. Modelsko jedro programskega paketa MIKE, ki ga razvija danski hidravlični inštitut DHI, je
|	sestavljeno iz treh komponent: hidrološkega modela s snežnim modulom, hidravličnega oziroma
"§ |	hidrodinamičnega enodimenzionalnega modela ter modula za korekcijo napovedanih pretokov
to	in vodostajev. Hidrološki prognostični sistem smo zgradili na podlagi že opisanih hidroloških,
meteoroloških in prostorsko-informacijskih baz podatkov, ki so na voljo na agenciji ARSO. Za modeliranje sta bila uporabljena modela NAM (dansko Nedb r Afstr mnings Model - model padavin in odtoka) in Mike 11 - enodimenzionalen hidravlični model. Operativne postavitve so bile oblikovane na različnih kombinacijah vhodnih meteoroloških podatkov, pri čemer potekajo izračuni od 120 ur v preteklost do 144 ur v prihodnost (Pogačnik, 2011; Petan, 2012).
Slika 4: Orodje Flood Watch Online
Za upravljanje sistema ter podrobnejše analiziranje in napovedovanje hidrologi uporabljamo aplikacijo Flood Watch Online (slika 4) za operacijski sistem Windows, ki omogoča hiter vpogled in upravljanje sistema ter posameznih elementov. Pogovorno okno tako ponuja naslednje možnosti: pregled meteorološkega in hidrološkega stanja ter napovedi, dostop do računskega jedra MIKE11, pregled različnih scenarijev, dostop do nastavitev hidrološkega sistema in datotek, ki določa vrsto in zaporedje operacij v računskem postopku, ter dostop do izvorne kode gradnikov sistema, razen licenčnega standardnega programskega paketa MIKE - DHI. Ključna funkcija
fN
vo
s
o
■
to
55
o to
MM	asi	¡i®	CGGC
»li.Ofl.IS	CJ25	C4 2I	55 Ji
Slika 5: Spletni prikaz hidrološkega stanja in napovedi z uporabo skupinske napovedi LAEF - ALADIN v operativni postavitvi za uporabnike znotraj Agencije RS za okolje
aplikacije se nanaša na možnosti spreminjanja vhodnih podatkov, s katerimi lahko izračunamo odziv porečja glede na subjektivno oceno.
V neaktivnem načinu orodja Flood Watch Online lahko pregledujemo tudi pretekle simulacije in po potrebi izračunamo alternativne scenarije, ko želimo razširiti vpogled na razvoj obravnavanega hidrološkega položaja. Dodatne prednosti aplikacije so hiter dostop do nastavitev sistema, kot so lokacije postaj, opredelitev časovnih korakov, opozorilnih vrednosti itn.
Širše dostopen pregledovalnik hidrološkega stanja in napovedi (slika 5) je izdelan v spletni tehnologiji in vsem zainteresiranim uporabnikom znotraj Agencije RS za okolje omogoča pregledovanje rezultatov simulacij. Spletna aplikacija je sestavljena iz podatkovnih komponent,
ki so razdeljene na tri področja. Glava je namenjena opredelitvi partnerjev pri izvajanju projekta in finančnemu okviru. Levi pas je namenjen izbiri postavitve sistema, legendi in dostopu do dokumentacije, pri čemer je širši desni pas namenjen predstavitvi glavnih podatkovnih komponent. Prikaz podatkov izbiramo v prognostičnih točkah in prispevnih območjih z uporabo zemljevida. V prognostičnih točkah (vodomerne postaje ARSO in postaje sosednjih držav, hidrotehnični objekti, na primer jezovi hidroelektrarn) so prikazani časovni nizi napovedanih pretokov in vodostajev. Za prispevna območja prognostičnih točk so prikazani časovni nizi izmerjenih in napovedanih padavin ter temperatur zraka, izračunanih deležev vode v tleh in vodnega ekvivalenta snežne odeje. Na spletni strani je poleg modelskih rezultatov v vsakem prognostičnem profilu na voljo tudi dokument, ki vsebuje izbor metapodatkov o pripadajoči vodomerni postaji (slika 6) iz katastra vodomernih postaj, informacije o delujočih merilnih instrumentih, aktualni pretočni krivulji in prečnem prerezu ter izbor hidroloških značilnosti, kot so povratne dobe malih in velikih pretokov, obdobne letne statistike pretokov in temperatur ter kratek opis razmer ob treh najvišjih zabeleženih vodah.
Poleg spletne aplikacije smo oblikovali okrnjeno različico za zunanje uporabnike in prikazovanje rezultatov prek tako imenovanih pametnih telefonov. Prikaz je omejen na eno samo operativno postavitev Sava 1 in Soča 1 (slika 7).
Slika 6: Spletni prikaz z metapodatki o izbrani vodomerni postaji
HPOS morajo za doseganje svojega namena imeti opredeljene opozorilne meje. Za določitev opozorilne meje ni jasnih navodil ali smernic, povezana pa je z upoštevanjem različnih dejavnikov:
- velikosti porečja ali podporečja v povezavi s tipom padavin in s tem povezanih pričakovanih poplavnih dogodkov;
fN
vo
s
o
■
hidrološke statistike in povratne dobe;
znane kronologije poplavnih dogodkov oziroma visokovodnih razmer;
pričakovanih posledic poplavnega dogodka (na podlagi zgodovinske kronologije škodnih dogodkov).
55
O to
Slika 7: Prikaz izračunov prek pametnega telefona
Predvsem je njihovo določanje mogoče le z dobrim poznavanjem razmer na terenu ter v sodelovanju in s pogovori z različnimi deležniki. V Sloveniji je za odziv zadolžena uprava URSZR, zato smo opozorilne vrednosti uskladili z njimi, pri tem smo uporabili njihove podatke o preteklih intervencijah in zabeleženih posledicah, s katerimi so bile oblikovane meje oziroma sprožilci za odziv sistema za zaščito in reševanje. V sedanji sistem za hidrološko napovedovanje smo dodali na vseh prognostičnih profilih opozorilne meje, ki so vidne na vseh grafičnih prikazih za vse prognostične lokacije. Opozorilne meje opredeljujejo tudi stopnjo poplavne nevarnosti, ki jo za splošno javnost predstavljamo s karto Hidroalarm.
12 NAČRTI ZA RAZVOJ HIDROLOŠKEGA PROGNOSTIČNEGA IN OPOZORILNEGA SISTEMA
Predvsem želimo dvigniti informacijsko operativno učinkovitost hidrološke prognostične službe v Sloveniji in hkrati omogočiti podporo drugim strokovnim službam na agenciji ARSO pri opravljanju vsakodnevnih nalog. V prihodnjih letih do konca projekta BOBER načrtujemo:
-	nadgradnjo modelov sedanjega hidrološkega prognostičnega sistema iz prve faze projekta;
-	usmeritev in pripravo HPS za napovedovanje hudourniških poplav;
-	kartiranje poplav na testnem območju z 2D- in kvazi 2D-hidravličnim modelom;
oblikovanje grafičnega vmesnika za pregledovanje, spremljanje, analiziranje in napovedovanje stanja vode v vodnem krogu.
Pri načrtovanju je pomembno sodelovanje s končnimi uporabniki in prepoznanje njihovih potreb. Opozorila in rezultati hidrološkega prognostičnega in opozorilnega sistema (HPOS) so informacije, ki neposredno vplivajo na ukrepanje in izvajanje ukrepov. Ključna naloga HPOS je zagotoviti opozorilni čas, ki bo omogočal civilni zaščiti, gasilcem in posameznikom pripravo na morebitno škodljivo delovanje voda. Z vidika hidrološke prognostične službe je zelo pomembno, da ima dober pregled nad vlogo, pristojnostmi in obveznostmi civilne zaščite, državnih uradov, uprav, javnih služb in koncesionarjev v času poplav. In prav to je področje, na katerem je treba nadgraditi medsebojno ali medsektorsko delovanje ter slediti konceptu POOS, ki ga mora razvijati nadrejena institucija oziroma ministrstvo.
13 SKLEP
Potrebe po podatkih kot delu javnih evidenc, namenjenih modeliranju, so velike. Nekatera izhodišča v povezavi z geodetsko in vodarsko stroko ter njihovimi nalogami so bila že podana in opredeljena na posvetu Posledice nezanesljivega višinskega sistema za upravljanje z vodami, ki
ga je ministrstvo za okolje in prostor oziroma ministrstvo za kmetijstvo in okolje pripravilo v letu	^
2011 (Globevnik, 2011). Osnovana izhodišča so pomemben prispevek, ki zahteva čimprejšnjo	|
uresničitev, saj so vsi preostali prostorski podatki, predvsem z vidika načrtovanja in modeliranja,	|
povezani z odpravo opredeljenih pomanjkljivosti. Kar zadeva hidrološki prognostični in opozorilni	I
sistem, so bile predstavljene osnovne potrebe po podatkih, kjer se predvsem na področju zajema	|
zemeljskega površja kaže pomanjkanje usklajenih vsebinskih smernic za postopen zajem nujno	|
potrebnih prostorskih podatkov. Med pomembnejše geodetsko-vodarske naloge lahko štejemo	|
nadgradnjo in vsebinsko dopolnitev rečne mreže, vzpostavitev sistema za postopen zajem prečnih	|
profilov, dokončanje DTM na podlagi tehnologije LiDAR in vzpostavitev učinkovitega izvažanja t
I
podatkov v uporabnih oblikah za nadaljnjo obdelavo ter nadaljnji zajem vodnogospodarskih | objektov z uporabnimi opisi za potrebe upravljanja, načrtovanja, projektiranja in modeliranja. |
Za nadaljnji razvoj hidrološkega prognostičnega sistema bi potrebovali:
opredelitev infiltracijskih sposobnosti tal glede na rabo tal, geološko, pedološko karto in | izvedene kontrolne meritve;	*
I
razvoj in razširitev opisa rečne mreže v Sloveniji (smer toka, poimenovanje, stacionaža); §
I
vpeljavo postopnega sistemskega zajema (terenska izmera, projekti ...) prečnih profilov v povezavi &
z rečno mrežo;	^ 5
■I, vi
oblikovanje podrobnega digitalnega modela reliefa (predvsem na poplavnih območjih) na podlagi t ^
j .•• .	I ^
daljinskega zaznavanja;	$ ^
i riš
razširitev evidence vodne infrastrukture za potrebe inženirskega prostorskega načrtovanja in | 5
modeliranja (prednostno na večjih vodotokih); |	^
"I
prenos poplavnih linij hidrološko-hidravličnih študij v enotno karto, na kateri bi bili z vidika f	^
HPOS opredeljeni škodni potencial in območja nevarnosti ob morebitnih visokih vodah; |	^
fN

-	prenos osnovnih vhodnih podatkov in modelskih postavitev hidrološko-hidravličnih študij za poenostavitev in vključitev v HPOS;
-	pridobitev kart pomembnejše oziroma kritične javne infrastrukture, pri kateri je potrebno najhitrejše ukrepanje (bolnišnice, zdravstveni domovi, šole, ceste, železnice, telekomunikacije, zadrževalniki, večji hidroenergetski objekti ...);
-	oblikovanje vadarsko-geodetskega popoplavnega zajema podatkov;
-	zgodovinska kronološka obdelava hidroloških, hidravličnih in hidromorfoloških zakonitosti površinskega vodnega toka ter plavin na porečjih oziroma rekah.
Pri tem je ključnega pomena zagotovitev enotnega višinskega sistema, ki bo omogočal združevanje vsebin brez večjih in zahtevnejših transformacij.
Predstavljeni hidrološki prognostični sistem je orodje, ki je zasnovano za napovedovanje poplavnih dogodkov. Pri pripravi napovedi se vedno zahtevata ustrezna interpretacija in kritična presoja hidrologa prognostika, ki temeljita na poznavanju in spremljanju vremenskih razmer, kontrole vhodnih podatkov ter operativnega delovanja hidrološkega in hidravličnega modela. Hidrološki prognostični in opozorilni sistem je napredno in kakovostno orodje, ki nam ob pridobljenem znanju in poznavanju omejitev daje podlago za zgodnje in natančno opozarjanje. Ker je sistem I zasnovan modularno, omogoča nadaljnji razvoj in povezovanje z različnimi vsebinami.
I
|	S predvideno razširitvijo mreže za monitoring bomo pridobili dodatne podatke za hidrološki
§	prognostični sistem. To pomeni, da bo sistem omogočal točnejše napovedi in stabilnejše delovanje.
§	Ce bo mogoče pridobiti dodatne prostorske podatke, bo sčasoma mogoče sistem uporabiti tudi
§	za analizo in napoved razvoja poplave, oceno nevarnosti, predhodno načrtovanje ublažitvenih
|	ukrepov ali določitev ogroženih območij v realnem času.
I
1 .
I Literatura in viri
I
65 Banovec, P., Roškar, B., Cerk, M. (2006). GIS za vodenje evidence vodne infrastrukture v upravljanju koncesionarja. S Mišičev vodarski dan. Maribor.
I
^ Black, A. R., Law, F. M. (2004). Development and utilization of a national web-based chronology ofhydrological events. Hydrological Sciences Journal, 49, 237-246.
I Dolinar, M., Ovsenik-Jeglič, T., Bertalanič, R. (2006). Izračun korigiranih padavin v obdobju 1971-2000 za. namen
I	analize vodne bilance. Agencija. RS za. okolje. Ljubljana.
^
g	Globevnik, L., Radovan, D., Nučič, U., Stopar, B., Koler, B. (2011). Posledice nezanesljivega višinskega sistema za
js	upravljanje z vodami, Ministrstvo za. okolje in prostor (www.geodetski-vestnik.com/55/1/gv55-1_150-152.pdf, dostop
I 11.2.2011).
t
Jonkman, S. N. (2005). Global Perspectives on Loss of Human Life Caused by Floods, Nat. Hazards, 34, 151-175.
Marchi, L., Borga, M., Preciso, E., Sangati, M., Gaume, E., Bain, V., Delrieu, G., Bonnifait, L., Pogačnik, N. (2009). 1 Comprehensive post-event survey of a flash flood in Western Slovenia: observation strategy and lessons learned.
I	Hydrol.process.,December, 23(26),2761-3770,ilustr.,doi: 10.1002/hyp.7542.
^ I
g !	Parker, J. D. (2003). Designing flood forecasting, warning and response systems from societal perspective,
g	International conference on Alpine Meteorology and Meso-Alpine Programe, May 19-21, Brig, Switzerland, (http://
I	www.map.meteoswiss.ch/).
Petan, S., Pogačnik, N., Sušnik, M., Polajnar, J., Jorgensen, G. (2012). Razvoj sistema za napovedovanje hidroloških
"o -f	razmer na porečjih Save in Soče. Raziskave s področja geodezije in geofizike 2011. Zbornik predavanj. Slovensko
cB t"	združenje za. geodezijo in geofiziko. Ljubljana (http://www.fgg.uni-lj.si/sugg/).
Pogačnik, N., Gosar, L., Ruch, C. (2008). Hidrološkiprognostičnisistem: uporaba, prostorskih podatkov. V: PERKO, D. (ur.), Geografski informacijski sistemi v Sloveniji2007-2008, GIS v Sloveniji, 9, Ljubljana, 129-141.
Pogačnik, N., Steinman, F., Gosar, L., Banovec, P. (2009). Vzpostavitev izmenjave podatkov in predlog medsebojnega obveščanja, med Slovenijo in Italijo v projektu SIMIS = The creation of a. data, exchange and proposal for bilateral communication between Slovenia, and Italy as part of the SIMIS project. Ujma,, 23, Ljubljana, 233-244.
Pogačnik, N. (2009). Nadgradnja, opozorilnega sistema za zaščito pred škodljivim delovanjem voda,, 20. Mišičev vodarski dan 2007, Maribor, 59-67.
Pogačnik, N., Petan S., Sušnik, M., Jorgensen, G., Polajnar, J., Ruch, C. (2011). Development of a. flood forecasting system on the Sava river in Slovenia, XXVth Conference of the Danubian Countries, 16-17 June 2011. Budimpešta,, Madžarska..
Robinson, G. (2012). Floods unsettle Thai insurance industry. Financial times (FT) (http://www.ft.com/cms/ s/0/0e9b9dec-62b3-11e1-9245-00144feabdc0.html#axzz26APaivUM, dostop 5. 3. 2012).
Ruch, C., Jorgensen, G., Polajnar, J., Sušnik, M., Hornich, R., Schatzl, R., Pogačnik N. (2006). Trans-boundary forecasting system on Mur river. 23. Conference of the Danubian countries on the hydrological forecasting and hydrological basis of water management, 28-31 August 2006, Beograd.
World Meteorological Organization (WMO) (2011). Manual on Flood Forecasting and Warning, WMO-No. 1072.2011 edition.
I t
Prispelo v objavo: 20. september 2012	§
Sprejeto: 14. november 2012	j,
il a
Nejc Pogačnik, univ. dipl. inž. vki.	^
Agenciji RS za okolje, Urad za hidrologijo in stanje okolja, Oddelek za hidrološko prognozo	|
Vojkova 1b, 1000 Ljubljana,	|
e-pošta: nejc.pogacnik@gov.si	|
t
dr. Sašo Petan, univ. dipl. inž. grad.	*
Agenciji RS za okolje, Urad za hidrologijo in stanje okolja, Oddelek za hidrološko prognozo
Vojkova 1b, 1000 Ljubljana,	|
e-pošta: saso.petan@gov.si	&
Š
Mojca. Sušnik, univ. dipl. inž. grad.	i
Agenciji RS za okolje, Urad za hidrologijo in stanje okolja, Oddelek za hidrološko prognozo	Si ^
Vojkova 1b, 1000 Ljubljana, e-pošta: mojca.susnik@gov.si
Janez Polajnar, univ. dipl. geog.	| . ^
Agenciji RS za okolje, Urad za hidrologijo in stanje okolja, Oddelek za hidrološko prognozo	-iS
Vojkova 1b, 1000 Ljubljana,	g
e-pošta: janez.polajnar@gov.si	^
fN
s