Romunija središce nevamiii frenj ga ministrskega predsednika grofa Telekyja Romunija in sovjetska Rusija Kakor znano, si je vzela sovjetska Rusija od Romunije Besarabijo in severno Bukovino. Kljub mirnemu odstopu teh pokrajin pa razmere med Romuni ter Rusi niso povsem izglajene. Na merodajnem mestu potrjujejo, da je izročil sovjetski poalanik Lavrentijev romunski vladi v Bukarešti opozorilo sovjetske vlade, v katerem izraža sovjetska vlada svojo nezadovoljnost zaradi raznih pojavov v Romuniji. V razgovoru z romunskim zunanjim ministrom je sporočil sovjetski poslanik tudi se željo sovjetske vlade, da bi naj prišla v Romuniji na krmilo ljudska vlada, ki bi imela več razumevanja za sodelovanje med Romunijo in sovjetsko Rusijo. Romunska vlada je bivšega zunanjega ministra Gafenca imenovala za svojega poslanika v Moskvi in je takoj odpotoval v Rusijo. V diplomatskih krogih pripisujejo temu imenovanju in hitremu odpotovanju Gafenca v Moskvo v pričakovanju neposrednega spopada med Nemčijo "in Anglijo še prav poseben pomen. Romunija in Madžarska Koj za Rusijo sta se lotili močno okrnjene Romunije Madžarska in Bolgarija, vsaka s in zunanjega ministra grofa Czakyja. Monakovskega sestanka se je udeležil tudi italijanski zunanji minister grof Ciano. Natančnih poročil o teh razgovorih javnost ni prejela. Sigurno pa je, da sta prejela predstavnika Madžarske v Monakovem od Nemcev in Italijanov navodilo, da naj odloži Madžarska razmlritev z Romunijo do po vojni. Bomunom brani Sedmograško sovjetska Rusija Kakor kažejo razni znaki, tudi sovjetska Rusija ni za to, da bi odtrgali Madžari od Romunije Sedmograško. Rusija sili v Madžarsko kot protipritisk radi Sedmograške s svojo zahtevo po Podkarpatski Rusiji, katero so si prisvojili Madžari po zasedbi Češkoslovaške po Nemcih. Da bi si Madžarska naklonila Podkarpatsko Rusijo, da bi ta bila bolj za vztrajanje pri Madžarski kakor za odcepitev in spojitev 3 sovjetsko Rusijo, je že predložila madžarska vlada parlamentu zakonski predlog o avtonomiji Podkarpatske Rusije. Predlog določa širšo avtonomijo, kar pa se ne bo zgodilo na škodo državne celote. Osnutek nosi naslov: Zakon o vojvodini Karpat- svojo zahtevo po odstopu ozemlja. Prva tirja skl in nJeni samoupravi. od Romunije po svetovni voini ji odvsseto Sedmograško, druga pa južno Dcbrudžc. Ker je pa Nemčiji in Italiji mnogo na tem, da bi bil ohranjen v teiu deiu Balkana mir, se trudita obe velesili, da bi se spor radi odstopa pokrajin odložil do zasedanja mirovnih pogajanj po tej evropski vojni. Hitler je po- Romunija in bolgarske zahteve Ker sta" Nemčija in Italija izmirili začasno Madžare in Romune, hočeta isto storiti tudi z Romunijo in Bolgarsko. Dne 23. julija je bilo iz Berlina alužbeno objavljeno, da sta bila rornunski ministrski predsednik Gigurtu in vabil pred nedavnim v Monakovo madžarske-  zunan.ii minister Manoilescu proti koncu mi- nulega tedna povabljena v Solnograd, kjer ju je sprejel nemški zunanji miniater Ribbentrop. Isto povabilo sta prejela bolgarski ministrski predsednik Filov in zunanji minister Popov. V pončenih nemških krogih izjavljajo, da 30 razgovori, ki so jih imeli nemškl državniki z bolgarskim ministrskim predaednikom in zunanjim ministrom na eni ter romunskim ministrskim prsdsednikom in zunanjim ministrom na drugi strani, predstavljali nadaljevanje razprav, ki so jih imeli nemški državniki nedavno s j.redatavniki Madžarske v Monakovem. Pri tej priliki so se uredili odnošaji med Bolgarijo in Romunijo. V kakšni zvezi pa naj bi bil poklic slovaškega ministrskega predsednika in zunanjega ministra v Solnograd, pa ni znano. Romunska državnika sta nato še odpotovala v Rim na obisk k Mussoliniju in zunanjemu ministru grofu Cianu. Sporno jabolko med Romunijo in Bolgarsko Sporno jabolko med Romunijo in Bolgarsko je že desetletja tako zv&na južna Dobrudža. Pod beleženo oznacbo je razumeti oni del Dobrudže, ki ga je morala Bcrlgarija po balkanski vojni leta 1913., odnosno po svetovni vojni odstopiti Romuniji. Južna Dobrudža obsega pet prejšnjih bolgarskih okrajev Dobrič, Balčik, Kurtbunar, Tutrakan in Silistrijo. Od južne Dobrudže je Bolgariji ostalo samo deset občin. Ostali del južne Dobrudže, ki obsega 7726 kvadratnih kilometrov s 378.000 prebivalci (leta 1930.), pa je morala Bolgarija odstopiti Romuniji. Južna Dobrudža predstavlja približno eno tretjino celotne površine Dobcudže, ki sega do izliva Donave. Po romunskem ljudskem štetju je imela leta 1937. celotna Dobrudža 22.6% bolgarskega prebivalstva, ki odpade predvsem na južno Dobrudžo. Agrarni značaj in bogastvo južne Dobradže Južna Dobrudža ima predvsem agrarni značaj. Ker je pokrajina zelo rodovitna, odpade na nerodovitno površino le okrog 7%. Po statistiki iz leta 1937. je znašal v južni Dobrudži pridelek pšeniee 1.6 milij. metrskih stotov, pridelek koruze 1.0 milij. metrskih stotov, pridelek rži 1.1 milij. metrskih stotov in pridelek ječmena 0.6 milij. metrskih stotov. Znatna je v južni Dobrudži tudi produkcija oljnatih rastlin, ki obsega 37.000 ha, vinogradi pa obsegajo 9000 ha. Prebivalstvo se bavi tudi 3 proizvodnjo tobaka in bombaža, vendar zavzema žito 82% celotne kulturne površine. Močno je razvita tudi živinoreja. V industrijski in obrtni produkciji ter v trgovini pa je zaposlenih okrog 11.000 delavcev in nameščtencev.