Kmetfjska iela v meseai asrili. Na dvorišču in pri živini. V aprilu st šele začejoga prava pomlad, čeravno je po virmenosloveih dolofen kot začetek pomladi 21. marc. Zlasti ietos opazujemo, da je vieme zaostalo za najmanj mesec dni. — če nimamo nujnega dela na polju, tedaj popravljajmo stanovanja in gospodarska poslopja in zidamo nove stavbe po potrebi. Pri gradnji novih poslopij je trcba temeljitega premisleka. V sedaajih časih se držimo pravila: Zidaj le tedaj, ako ne moreš več izhajati s starimi zgradbami. Popravljaj tako dolgo, dokkr je mogoče, ker popravljanje razmeroma še najmanj stane. Ne zidaj razkošno, ker se takšne stavbe ne izplačajo; razen tega so popravila razkošnih stavb mnogo dražja od navadnih. Zidaj kolikor mogoče novodobno po razmcrah in za posamezne svrhe primerno ter z dobrim gradivom, ker tako z ozirom na ti-pežnost najcenejše izide-š. Z/daj samo z gotovim <$enaijem. Stanovanja je redno čistiti ter imeti vselej pred očmi, da je snaga polovica zdravja. V žhnici je mešati zrnje, da se ne pokvari. Vprežuo živino krmimo kolikor mogoče dobro, da more ustrezati svojemu namenu. Kako živuio oskrljiujemo, takšno korist nam bodc dajala. Živina je nepjjrecenljiv kmetski zaklad, ki pri pametni uporabi nikijar ne usahnc. Z zeleno klajo ne začnimo krmiti prena^o, ampak prehajajmo od suhe krme na zeleno le polagoma, da ohranimo prebavila zdrava. Mlada živina aaj preživi ved# d,<ji dtieva na p*ostem, da si okrepi rast in sp boljše raevija. Tudi naj ne popase bar prrih travnlh JjiJk v p^mjadi, ker ki to škodovalo pozrjejši rasti irav«. O YeUki ^noči ie dcžnje, Poletje suho napoveduje Ip bade slane več se bati ni, Ce rgodnjega aprila grom doni. V vinogradu. Dovršujemo prvo kop in postavljanje kolja. Vežemo locne. V slučaju j>omladne slane kurhno v jutranji sori na več mestih v vinogradu s tvarinami, ki pozročajo mnogo težkega dima, kakor gnoj, katran, listje itd. Kuriti je na tisti strani, odkoder veter rleče. Gosti dim obvaruje vinsko trto prcd ]»ozebljenjeni, ki nastopa navadno ob času solnčnega vzhoda. Zasajajmo nove Tinograde, ako je zemlja dovolj suha. V trsnici cepimo in vlagajmo cepljenke. Pri sajenju nasipamo na rrh vselcj za dva prsta na debelo finega peska, ki varuje Tloženo trto pred izsušcnjem ter omogoči, da nova mlaiika skozi pesek lažje pririje na dan, nego skozi trdo aemeljsko skorjo. V siidonosniko. Vršimo sejanje mladega drevja, ako tega nismo opravili v prejšnjem mesecu. Da se drevo rajše prime, ga zalijemo e vodo ali z razredčeno gnojnico, osobito takrat, če nastppi suho, vetrovno vreme. Na vsako dreVo zadostuje po en škaf vode ali gnojnice. Drevesne kolobarje pokrijemo z drobnim gnojem, ako hočemo, da. boda uspeh sanjenja sigurnejši in rast drevja buj»ejša. Marsikje vidimo, da mlado drevje hira in naposled popolnoma usabne. Temu je v največ slučajih vzrok to, da smo se za vsajena drevesca premalo brigali. Tu in tam je bilo drevo vsajeno pregloboko in kotobar okrog njega se je razrastel s plevelom in travo. Neveš6i sadjarji jih često nalašč zasejejo s plevelom ali senenim drobom. Na drevesnem kolobarju zraste na ta način nenavadno veliko plevela v najbujnejših barvah, ki jemlje drevesu hranilne snovi in vlago, katera je alasti y suhi poletni dobi za rast mlade sadne rastline neizmerne Trednosti. Gosto porastel plevel ne pripušča dovolj zraka do korenin ter napravi zemljo okrog drevesa pusto in trdo. Kdor torej po drevesnem kolobarju seje seneni drob ali pleve je slab sadjar in ne bo imel uspehpT pri odgoji sadnega drevja. Ako hočemo, da se bo sadnp drevo dobro razviljalo, moramo skrbeli, da okoli debla t premeru 1 m ne bo rastla nobena druga rastlina in sicer skozi 8 let po sanjenju. Po preteku tega časa je visokodebelno drevo navadno v rasti tako daleč napredovalo, da morcrao okopavanje drcvesncga kolobarja opustiti in tudi drevesni kol odstraniti. Kol naj nikdar ne posega v vejevje, ker utegne tako povzročiti neljuba obdrgnenja, ki težko zacelijo. Dostikrat se pripeti, da se mlado drevje razvija samo v kroni, debk> pa ostaja šibko ter vsled tega ne more nositi krone obložene s sadjern in večkrat tudi s snegom. V tem slučaju pospešimo dobeljenje debla z zarezami, ki jih napravimo z ostrim nožem na enem ali več mestih od početka krone navzdol do tal. Nož ne sme prerezati lesa, lemveč samo skorjo. Te rane zacelijp prav kmalu, ako so bilc napravljene pravilno. V drevesnici dovršujmo cepljenje in obrezovanje. Okultante, ki so dosegli visokost črez 2 m, kar se zgodi v tretjem letu, je prirezati v krono. To storimo, ako merimo 2 m od tal, potem pa 4e primaknemo 6 očes. Zgornje oko je namenjeno za podaljšek debla, spodnjih 5 pa naj tvori prvi vejni venec. Nad 6., 5. in 4. spodnjim očesom moramo napraviti strehaste zarez«, da zanesljiveje poženo. V aprilu okopamo ves prostor v drevesnici prvikrat in sicer po možnosti ob lepem, suhem vremenu. Koncem meseca cepimo za kožo. Cepljenje za kožo sc naj vrši vvečjem obsegu, ker se cepiči kaj radi odlomijo in dolgo časa ne zarastejo. Zategadelj se poslužujino tega cepljenja samo tam, kjer smo iz kateregakoli vzroka zamudili eepljenje z dolago, v razkol in dr. Pokončujmo razne sadne škodljivce, kakor prstenčarja, zlatnica v prvi Trsti pa jabolčnega cvetoderja, ki se v tem času začne prebujati iz zimskega spanja. Najlažje ga dobimo ob jutranjih urah, ko ždi otrpel na jablanah, ki jih otresemo t tem času. Da se mrčes ne porazgubi na tleh, razgrnemo pod drevjem rjuhe ter na ta način vsega uničimo. NastaTljajmo škatljice za gnezda koristnih ptičic, ki nam ljubko prepevajo in pomagajo zatirati škodIjivce sadnega drevja. N» poljih in travnikih. Sadimo krompir ter sejemo koruzo in drugo jarino, kakor pesp, lan, konopljo, fižol, deteljo itd. Plejcmo ¦imske setTC. Med najbolj nadležne plevelne rastline, ki rastejo med žitom spadajo: Kokalj, ljuljka, navadna grašica, stoklasa, modrica, divji oves, divji mak, njivski slak, njivski osat, njivska preslica, njivska gorčica, konjski ščap in šopulja. Z brano obdelujemo zimske setve, ako so se preveč obrastle in so pregoste. Zimsko pšenico kaže spomladi vselej prevlačiti z brano. Izkušnje namreč uče, da se prevlečena pšenica veliko lepše razvija. V nekaterih krajih imajo navado, da ozimi_o spomladi obžanjejo ali popasejo. To obžanjivanje je na mestu le tedaj, ako nam žito premočno in pregosto raste ter se je bati, da pozneje poleže. Setve obžanjemo zategadelj povsod na močno zagnojenih in rodovitnih njivah, kjer bi sicer žito prcd zoritvijo poleglo, kar se zlasti pri pšenici rado dogaja. žito je obžeti o pravein žasu, ko še ni pognal klas v bilki. S prepoznim in preglobokim obžanjivanjem v srce bilke bi utegnili žitu več škodovati, nego koristiti. Če je žito redko, mu tudi j pomagamo s tem, da ga povlačimo z brano. Z brano se rastlinice okopljejo ler vsled tega bolj obrastejo. Neobhodno potrebno je branjanje na dcteljiščih, osobito, če |e zemlja težka in trda, deteljišče pa staro. V mesecu aprilu.je še čas, da travnike pognojimo z umetnimi gnojili, ako sm« hlevski gnoj in gnojnico porabilr za druge kulture. Za en oral vzamemo 150 kg apnodušika ali ravno toliko čilskega solitra, 120 hg 4# odstotne kalijeve soli in 180 kg superfosfata. Apnodušika se ne sme mešati s superfo&fatom, pač pa se lahko meša s lialijevo soljo pri takojšnji uporabi. Ko začne trava zeleueti, je z namakanjem travnikom prenehati. Na vrtu. Sadimo, oz. sejemo skoraj vso ostalo zelenjavo, ki j« v naših razmerah in podnebju v navadi in katere nismo posejali prejšnji mesec. Opravilo vršimo po možnesti ob suhem vremenu, da lažje zatiramo nadležni plevel. Z ozirom na površino dobivamo iz vrta sorazmerno največ koristi; zato je treba temu posvetiti največjo skrb. Dobodki iz vrta poplačajo naš trud najobilnejše, čeprav imamo v n}em posla od rane pomladi do pozne jeseni. V gozdu. Mlade nasade je čuvati pred objedenjem. Koristnih ptic ne zalezujmo; enako ne plašimo tudi ob večerih in v rani zori prelepo pevajočega kosa. Sejcmo smrekovo, borcr\'o in mecesnovo seme v senčnatem gozdnem prostoru blizu vode. Posejane prostore je pokriti z vejevjev, ki ostanejo na gredicah tako dolgo, dokler seme ne vskali. Podrobn€je o sctvi je razvidno iz članka »Setev in negovanje gozdnih drevesc« v 8. številki »Slov. Gospodarja« z dne 21. februarja 1924. V kleti. Zračimo vinske kleti ter odstranjujmo plesnitev iz sodov. Mešamo in čistimo -vina, da jih zboljšamo, še predno nastopi toplo vreme. Sode držimo vedno do pilke polne, da se ne tvori birsa, ki vino kvari in poslabšuje. Sodove vehe, kakor tudi pilke naj bodo lepo okrogle, da ne pripuščajo zraka do vina. Najboljc storimo, ako sodove vehe izvrtamo na vseh sodih enako, da moremo potem uporabljati v celi kleli pilke ene in iste velikosti. Koncem meseca aprila pretočimo vino drugikrat. V čehelnjaku. Umen čebelar prevdari, ali hoče od svojih čebel mnogo medu ali mnogo raladih rojev. Ravno tako mora eebelar sevcda tudi vedeti, v katerem leluem času je v njegovi okolici čebelna paša najizdatnejša. Če je pomladna paša dobra, tedaj moramo gledati na to, da prezimimo panje polne mladib čebel, ki morejo izkoristiti zgodnjo pomladansko pašo. V takein slučaju je treba panje prehranjevati na umeten način tekom jeseni in zime. če hočemo, da čebele uanosijo veliko medu, moramo rojenje preprečevati z odstranjevanjem trotovske zalege. Pri rojenju gre namreč mnogp medu v zgubo, ker ga roječe stj čebele seboj vzamejo. Nasprotno pa moramo rojenje povzročiti, ako panju dpdamo trptovske zalege in skrčimp medeni prostpr. Kljub rojenju mo ramo dobiti obilo medu samo v krajih z vrlo dobro pašp skozi celo leto. Rastno dobo nani april prinaša, Narava novo proizvaja moč; Po lesovih ptiček se oglaša In hvali Stvarnika prepevajoč. Vekoslav Štampar, ekonam, IHuj.