r NAROČNINA: Cona A: mesečna 48, četrtletna 135, polletna 270, celoletna 540 lir; Cona B: 32, 95, 190, 380 jugolir; FLRJ 24, 70, 140, 280 din. Čekovni račun na ime »Ljudska založba«; Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 20-016. CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 20 lir, finančni in pravni 35 Ur, osmrtnice 30 lir. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807. Kupčija RAZKRINKAVANJE PR0T!LJUDSKM SIL z žitom močno orožje zo okrepitev in zavarovanje miru Prošnje in borba, ki se nanašajo na vprašanje kruha, je bila na dnevnem redu v vseh (asih, vsak dan in povsod, za kruh v širšem smislu Thrana, Sive"), a večkrat (vojne, nesreča) celo samo, za kruh. Danes se borijo milijoni za to preprosto, a najpomembnejšo hrano, brez' katere ne more biti nobena še tako bogata miza. Hiša brez kruha je siromašna, Sospodinja-mati zaskrbljena, otroci nemirni; narodi in dr"ave brez zadostnih krušnih zalog so v veliki zadregi in se morajo obračati na države, ki razpolagajo z odvišnimi količinami tega zaklada. Danes so to Združene ameriške države, Kanada, Argentina, Avstralija; na Situ siromašne dežele zavidajo evropske Sitnice: Ukrajino (Rusijo), Madžarsko, Romunijo, češkoslovaški Hanak, Jugoslavijo, ki hitijo, da dvignejo »itni pridelek na predvojno raven. Prve štiri so trenutno naše zalaga-teljice, ki lahko izvozijo milijone ton Sita. Mnogi mislijo, da je račun izvoza dokaj preprost: Nekdo ima veliko preveč in lahko pomaga kot v sili in Potrebi človek človeku. A ni tako. mo milijonom ljudi primanjkuje te hrane, milijoni otrok, ki jim je kruh y5?' gladuje ne po svoji, ampak po r,vdi onih, ki razpolagajo z iitnica-mi z istim namenom kot so ga imeli ? Voino špekulacijo-' kovanje dobič-'h~profita. Vojna jim je trgovina i business) kupčija s kruhom tudi. Le^ poglejmo ozadje Sitne kupčije, v prosante preskrbe s kruhom, ki zaskrbita milijone zlasti evropskih narodov, da vidimo, kaj vsebuje toliko opevana pomoč bogatih držav ali bolle bogatih izvoznih družb obubožani Evropi, ki jima je dala v vojni visoke milijarde zaslužita, in spoznamo lepe besede na eni in špekulativne naklepe mogočnih kapitalističnih kraljev na drugi strani. Pri organizaciji združenih narodov obstoji Izredni mednarodni svet za prehrano, ki ima nalogo določiti potrebo Sita posameznih držav in razdelitev razpoložljivih zalog. V maju '■ l- je ta svet izračunal, da znaša svetovna potreba po izvozu 30 mili-lonov ton, a svetovne izvozne zaloge '^druS. države, Kanada, Argentina, Avstralija) «o milijonov ton. Prima-nikl/aj bi torej znašal lo mil, ton. ^ poljedelskem letu (od avgusta po avgusta) 19-',5-4g so imenovane izvozne države razpolagale s 47 mi-“loni ton, izvozile pa so 23 mil. ton. - v lanskem poljedelskem letu so "hole as mil .ton, a izvozile so 20 mil. ton. To povečano razliko so "temeljile z razlogom, da morajo po-ččati zaloge, ki da so se znižale na katastrofalno količino II mil. ton. Predvojne zaloge teh držav so znašle samo Ig mil. ton, v l. 1936-37, ‘ te bilo zelo ugodno za izvoz pa tomaj 5.4 mil. ton. Vendar ni bilo zalog1*11 ° katastrofalnem znižanju „ Kridelek Sita pa se ja znatno poetai in bi te države z izvozom 28 mil. ton lahko krile svetovno žitno j?irefro- Oe pa bi Zedinjene ameri-e države omejile porabo pšenice tnad 4 mil. ton) za živinsko krmo, •\ se možnost izvoza povečala. To J.iie moglo zgoditi brez gospodar ih posledic, ker so Zedinjene držaji Pridelale l. I u mil. ton pšenice J . (skoro 32 'mil. ton) kot leto Pre/. j Kljub temu pa so v I. 1946-47 toločile izvoz za 7.3 mil. ton (nad manj od predhodnega leta, če' P J bi se bil načrt izvoza lahko sa skoro 12 mil. ton, oziroma ce‘o iui 16 mil ton bi bil0 od. Phdlo krmljenje. . Ozadje teh računskih zaključkov ■ lasno: gospodarski in politični V. L. TOLEDANO Demokratske ljudske množice zadevajo v svojih naporih za uveljavljenje in utrditev demokracije in miru na nešteto ovir, ki jih pripravljajo reakcionarne sile. Veličastne zmage v teh naporih pa dokazujejo, da vse te ovire, čeprav spretno nastavljene, niso nepremagljive, pač pa ravno zato, ker temeljijo na demokratično in človekoljubno zvenečih frazah, zahtevajo velike budnosti, doslednega boja po začrtani poti in nenehnega razkrinkavanja dejanskih motilcev miru in enotnosti. To nujnost potrjuje 5e toliko bolj prodorna jasnost, đa so ti motilci miru in demokratične enotnosti agenti onih mednarodnih krogov, ki načrtno ustvarjajo mednarodne zapletjaje in vztrajno izzivajo nove vojne. Temelj demokracije in miru povsod po svetu in naravno tudi pri nas v interes. Saj ni ta oderuška pesem nič novega, ker se vesti o slabi pšenični letini ponavljajo iz leta v leto. Se nikoli nismo slišali tolažilne besede: Uta je nad svetovno potrebo, cena kruhu bo padla in sestradano ljudstvo se bo lahko najedlo. Kapitalizem take tolažbe ne pozna, ker pač vihti nad delovnim ljudstvom samo bič. A po vojni je ta špekulacija šla korak dalje: i njo se ne bavijo samo privatne kapitalistične družbe, ampak tudi javne ustanove. Namen pa je vedno isti: gospodarsko in politično zasužnjenje narodov. Za takimi organizacijami kot je Izredni mednarodni svet za prehrano šepečejo in narekujejo svojo voljo kapitalistični mogotci. Cim večja je razlika med proizvodnjo in potrošnjo ali čim večja je potreba po kruhu, tem bolj nabrusijo svoje politično orožje, ki so ga po vojni krslili za »pomoč v prehrani.* Ce bi bila to res pomoč, bi sedaj bogati izvozniki ne potajevali svojih zalog, temveč bi bednemu ljudstvu izvažali žito brezplačno ali vsaj po nizki ceni. Ce pa špekulirajo na vse mogoče načine -- napovedi o slabih letinah, o veliki potrebi, o svojih zmanjšanih zalogah i. dr. -- je to samo prikrivanje in potvarjanje resnice. In tako je Izredni mednarodni svet razdelil to pomoč evropskim državam ? Anglijo so krili z 39% njene potrebej Poljsko s 55%, Češkoslovaško s 43%,'Grčijo s 86%, Jugoslavijo z 8.3% (a tudi to ji je črtal). Tudi ni nič čudnega, če prikrivajo resnično količino jzvoza tej in oni državi, ki jim je bolj pri srcu ali bolj politično zamrežena. letos pa se je ta kupčijska zadevščina zasukala. Od januarja t. I. da- Trstu (še zdaleka ne malo važni točki evropskega bojišča med naprednimi in reakcionarnimi silami) je v enotnosti vseh demokratičnih ljudskih sil. Le v kolikor bodo te sile čvrste in enotne, bodo uspele odločilno vplivati na demokraftčno ureditev tržaške drž-ave in preprečiti intrige, hujskanja, trenja in mednarodne spore, ki bi lahko imeli zelo nevarne posledice ne samo za Trst, temveč za ves svet. Prav ta enotnost in ta poštena volja po taki enotnosti je zaradi takojšnje odločujoče vrednosti postala prvi objekt ngpadov domačih slug mednarodne reakcije. Tako spremljamo že skoraj leto dni v Trstu mučno borbo za sindikalni sporazum med dvema sindikalnima organizacijama: Enotnimi sindikati in Delavsko zbornico. Delavstvo, člani obeh sindikalnih organizacij, so že davno spoznali potrebo po združenju in nujnost enotnega nastopanja, ki edino lahko delovnemu ljudstvu zagotovi uspešno borbo za izboljšanje bednega socialnega položaja in vzpostavljenje takega družabnega reda, ki daje delavnemu ljudstvu pravice enakopravnega človeka. Kljub temu spoznanju delovnega ljudstva in kljub njihovi resnični volji,, je pot do sindikalne enotnosti izredno naporna. Polna je preprek, načrtno nastavljenih pasti in limanic, v katere na, bi se po računih nepoštenih politikantarskih »delavskih voditeljev», ujelo delavstvo. Nepotrebno bi bilo tukaj analizirati cele vrsto že znanih trikov in amoralnosti, ki spremljajo napore za tJdružitev delavstva in njihovi enotni organizaciji od pariških sklepov red mednarodno sindikalno zvezo, jer sta se vodstvi obeh sindikalnih organizacij sporazumeli za pot in na- * v Ije se izvoz forsira. Mar se jim je oglasila vest? Po sredi so same trgovske zadevščine'- ugodna letina v Zedinjenih ameriških državah, u-godni izvozni pogoji, zahteva ameriških farmerjev o povečanju izvoza in ne najmanj poskus zavlačevanja naglo nastopajoče gospodarske krize. Zedinjene ameriške države se ne boje, da bi izgubile inozemske trge, ker se je vpraševanje po pšenici zaradi ujm, ki so uničile znaten del posevkov, povečalo. Tudi je cenitev pridelka v drugih izvoznih deželah (Kanada, Argentina, Avstralija) precej nizka. Amerika torej nima konkurence in lahko mirno poveča izvoz in seveda tudi obdrži visoke cene. Vesti o pomanjkanju žita so navadna trgovska špekulantska laž, katere prozorni namen pod pridevkom »pomoč v prehrani« je dvosmeren: pridobivati in politično podrejati v vojni obubožane narode ter pritiskati na države z resnično demokracijo, ki odklanjajo tako dobrosrčno pomoč in zaščito ameriške monopolistične ljubezni. Francoski dnevnig »Humanitč« najbolje označuje ameriško dobrosrčnost, ko pravi: »Ako ki Marshall odkrito dejal, da ima Amerika potrebo prodati razne predmete in da ji ne gre samo za ideale, temveč tudi za interese, potem bi videla javnost v Ameriki poštenega trgovca. Toda nobeno velikodušje in skrb za sočlo-včka ni, ako pošilja ameriška vlada ; v Grčijo, Turčijo in Kitajsko orožje.« Takšna je resnica žitne politike ameriške demokracije, ki se ji njeni tukajšnji hlapci tako klanjajo, in 'z njenim oboževanjem zapeljujejo nevedno ljudstvo. J - F. čin za izvedbo sindikalne fuzije, preko večkratnega prekinjenja sindikalnih volitev : preko novih sporazumov, ki jih je dosegel Osrednji od-'bor za sindikalni sporazum dosledno ,po zaslugi iskrene dobre volje resnih delavskih zastopnikov Enotnih sindikatov ; preko novih sklepov o opustitvi vsake volilne kampanje po listih do najnovejših dogodkov. Kljub vsem tem obojestranskim sklepom niso imele sindikalne volitve, ki so vseskozi dokazovale visoko razredno zavest tržaškega delovnega ljudstva, zaželenega jn potrebnega tempa. Vse je i areti-rarà že v novembru lamkega ‘Ota in ki so obdolženi, da so 1946. leta povzročili stavko rudarjev. ______ANGLIJA "N 4 t m. je Društvo za anglo-sovjetsko prijateljstvo priredilo sestanek pod parolo: »Sovražniki Sovjetske zveze so sovražniki Velike Britanije« Na tem zborovanju so gox o-rili razni novinarji, med njimi novinar Charles Asslev, ki jo kritiziral nekatere angleške novinarje, ker so skušali z vsemi lažmi očrniti Sovjetsko ^ozo, kot n. nr. dopisnik Daily Heralda Uwer, K temu ■le Assley izjavil, da so ti novinarji Angliji bolj škodovali, kakor pa koristili. Assley je dodal: »Uwer je govoril mno-o neenakosti v Sovjetski zvezi, četudi je vedel, da so V?e pravice sovjetskih državljanov odvisna od kakovosti 'n količine dela. Uwer pa pri vsem tem, da je poskušal na vse mogoče načine očrniti So-vjetsko zvezo ni mogel izsle-Pui, da bi nekdo v Sovjetski zvezi živel od tesa, da bi izkoriščal sočloveka. Novinar Peet Slowen je izjavil na istem zborovanju, da Je razbitje Pariške konference 'reh zunanjih ministrov znak, -Američani kontrolirajo 'i.edaj zunanjo politiko Velike Britanije in da je ninopoli- amerikanski imperializem dejanski sovražnik britanskega ljudstva in miru. Ara/0 je govoril Reginald Biskop in navedel znano reprimer je navedel znano re-nkcionarko Lady Astor, ki se Bnnes bavi z »vzgojo« nem-skih ujetnikov v Veliki Britaniji. Lady Astor je na neki konferenci nemškim ujetnikom rekla: »Kmalu se bomo morali boriti proti Sovjetski zvezi in to do končne zmage, p P. smo vas privedli v Veliko Britanijo in vas tu držimo.« ZDA J o zadnjih podatkih stati-sUčnega centra je v Združenih državah Severne Amerike število brezposelnih doseglo Y}?ek v juniju, in sicer 2 milijona in 500 tisoč, kar pomeni 400 tisoč več kot v decem-bru lanskega leta. V tem šte- v,lu pj vštetih brezposelni J‘J o n 760 tisoč oseb, ki delajo le od časa do časa od ene do 14 ur tedensko, razen ‘fga ni v številu vključenih mi-ijon 600 tisoč brezposelnih ar Pomeni skupno približno ■ m lì jonov 860 tisoč brezposelnih. Neko letalo družbe „Air France'' se 3e razbilo v Severni Afriki, ko se zaletelo v nek grič. Deset oseb ie izgubilo življenje. PRAVA POT JE V BRATSTVU med mladimi demokratičnimi množicami V nedeljo se je tržaški mladinski festival zaključil. Ves prejšnji teden so •mladinci med seboj tekmovali, kdo se bo bolj izkazal ali z umetniškim ali z obrtno - industrijskim izdelkom. Nekateri so nastopili kot pevci solisti in drugi spet kot kolektivi — v pevskih zborih, dramskih skupinah. Tudi fizkulturniki so si prizadevali, da bi dosegli kar naj-lep-še rezultate. Mogoče bi ne bilo neumestno pomuditi se nekoliko ob rezultatih teh tekmovanj, zlasti če bi mimogrede pokazali na nekatere šibke toCke. Tu mislimo namreč na -nekatere panoge, v katerih mladina STO-ja sploh ne bo mogla na Praškem festivalu stopiti v kako fekmovanje niti ne bo mogla kaj vrednega pokazati. V mislih imamo predvsem slovensko dramsko skupino. Tu ne gre za razmišljanje, kje so vzroki, da se ne bomo mogli na tem področju izkazati enakovredne z drugimi narodi, bolj bi bilo treba premisliti, da se bo v Pragi sodilo pač po tem, kar se bo videlo in slišalo. Tudi v lahki atletiki je malo upanja, da se bomo uvrstili na kako vidnejše mesfo. To pa naj naše mladine ne napravi ma-lodušne, pač pa naj ji da pobude za marljivejše in vztrajnejše delo v bodočnosti. Praški festival ni zadnji. Mladina pa naj se zaveda, da se mora vsaka priprava za dostojno repre-zentiranje začeti zelo zelo zgodaj. Ne postaneš ne umetnik ne odličen športnik v dveh mesecih. Vendar je prav, da se mladina STO-ja udeleži Praškega festivala. Njej sami bo to v ogromno korist,, kajti videla in naučila se bo stvari, ki jih bo znala s pridom uporabljati pri svojem nadaljnjem delu in brez dvoma ji bo prav udeležba na festivalu pomagala do lepših in vidnejših uspehov. Predvsem pa je prav, da se tržaški mladinci in mladinke udeleže festivala v Pragi kot zastopniki tukajšnje demokratske mladine, da se bodo pridružili mladini vsega sveta v zahtevah po demokratizaciji življenja sploh in po uveljavljanju pravic za mladino še posebej. Pogovorili se bodo z mladino drugih narodov, kako živi mladina drugod, s kakimi ovirami se mora boriti àli pa nasprotno, katera sredstva ima na razpolago za pomoč pri svojem delu. Povedali pa bodo tudi brez dvoma o težavah in zaprekah, proti katerim se morajo doma boriti ; zapreke, ki imajo različno obliko in različno ime, a katerih povzročitelj je vedno isti :, tuj imperializem, ki ne mara v Trstu ne politične ne kake druge enotnosti in ki si zna še dovolj spretno pridobivati žrtev, ki mu zavestno pa tudi nezavestno služijo. V nedeljo je dosegel festival mladine STO-ja svoj vrhunec in zaključek; Dopoldne so se zbrali mladin-•ci na Garibaldijevem trgu, kjer so poslušali govor predsednika Zveze antifašistične mladine tov, Gasperi-nija. Govornik je Se enkrat pokazal na okolje, v katerem živi mladina STO-ja in ponovil njene zahteve. Ko je omenil, da predstavlja ustanovitev STO-ja vendar krepak korak naprej k utrditvi miru in ko je ožigosal ravnanje imperialistične politike, katere ci]j je napraviti iz Trsta središče spletkarjenja proti demokratskim državam evropskega vzhoda in kateri služijo tudi nekatere stranke, k: se sicer imenujejo demokratske, a so razbile pogajanja s SIAU s pretvezo, da je bila osporavana na pogajanjih udeležba ene stranke, «italijanskega bloka», tedaj je tov. Gašperini odločno povedali »Res je, nihče se ne mara pogajati z Uomo qualunque, ki v Siciliji pobija kmete in uničuje sedeže demokratskih gibanj, pri nas pa zasleduje isto politiko —- s fašizmom se ne pogajamo, fašizem uničujemo.« Jasno je, da bi rušilcem enotnosti ne bilo všeč sodelovanje vse tržaške mladine. V svojem šovinizmu so ra- čunali na podporo italijanske Mladinske fronte. Vendar so od tam prejeli nedvomen odgovor: vaša prava pot je v bratstvu med mladinci obeh tukajšnjih narodov, v enotnem gibanju, v borbi proti vsaki obliki fašizma in v borbi za izboljšanje pogojev, v katerih živi mladina. Nato je govornik pokazal na neprijetnosti in neurejenost življenja de- lovne mladine: brez delovnih pogodb, brez pravic na delu in pa sploh brez dela. Tako je mladina Cesto prisiljena stopiti na pot črne borze, tatvine in pokvarjenosti sploh. Tudi m'adi uradniki Cesto niso no boljšem. Prave izobrazbe v stroki pa manjka tudi kmečki mladini, zato je naše kmetijstvo še vedno precej starokopitno. žalostno poglavje pa je tudi naša Sola, ki je še vedno to, kar je bila za časa fašizma in še prej : privilegij premožnih slojev. Mladina pa zahteva, da bodi šola dostopna vsem sposobnim, ki jim je treba omogočiti višjo izobrazbo. Poglavje zase pa je slovenska šola, ki je še daleko od tega, da bi bila enakopravna z italijansko, še mani pa, da bi bila takšna kot jo zahteva slovensko ljudstvo. šovinisti se zaganjajo v slovensko kultur) in ZVU jim prj tem pomaga. Toda italijanski demokrati se bodo vedn i borili s slovenskimi in ne bodo dopuščali omejevanja njihove dejavnosti. Prav posebno je še poudaril govornik zahtevo mladine za volilno pravico z 18 leti. »To pravico smo si priborili z orožjem v rokah. V osvobodilni borbj nas ni nihče vprašal, koliko let imamo«, je dejal govornik. Za tov. Gasperinijem je govoril v slovenščini tov. Gorazd in pa mladinec Biecher v imenu neodvisnih. Zvečer je bil na stadionu pri Sv. Soboti nastop nekaterih glasbenih in telovadnih skupin in končno so razglasili izid tekmovanja in podelili nagrade najuspešnejšim športnim društvom. S tem se je lepo zaključil Festival STO-ja, ki je bil lepa priprava za Praški festival. MNOŽICE NA GARI BALDIJEVEM TRGU O meji pri Gorici Potem ko so na mirovni konferenci določili mejo med Jugoslavijo In Italijo, Jugoslavijo in STO-jem in 8e med Italjo in STO-jem, so prepustili njeno natančno izpeljavo na terenu samem mešanim komisijam. Tako je n. pr. mejo med Jugoslavijo In Tta-Ujo določila komisija, sestavljena iz Jugoslovanov in Italijanov. Znano Je namreč, da mejna črta, ki so jo določili v Parizu, ni bila tako dokončna, da se ne bi mogla za malenkost spremeniti, saj je bilo določeno, da se bo smela dokončna meja tudi odmakniti od te črte za 500 m, če ni tam naselij z več kot 500 prebivalci. Precej časa je že, kar je mešana jugoslovansko-italijanska komisija pričela svoje delo. Ko je s svojim delom prišla do Solkana, se je tu pojavila mrtva točka, ki jo je morala komisija celo obiti in drugje nadaljevati delo, ki ga je tudi dovršila. Določbe meje pri Solkanu sta oba dela komisije tolmačila tako različ. no, da ni moglo priti do sporazuma. Povsem jasno je bilo jugoslovansko stališče, ki se je držalo točne določbe, tla poteka mŽja s Sabotina naravnost na jug do Soče, jo prekorači In pušča Solkan Jugoslaviji. Po mnenju jugoslovanskih zastopnikov bi bilo treba razumeti pod „Solkan" vso ka-tastralno občino Solkan, to se pravi polja, ki so takoj ob Solkanu in so strnjena last Solkancev. Po drugi strani pa je bila nemogoča in nesprejemljiva razlaga italijanskih zastopnikov, po kateri naj bi potekala meja tako tesno ob železniški progi, da bi bilo skoraj nemogoče delo na progi, ne da bi pri tem stopil v drugo državo. Mešana komisija je sporno vprašanje odstopila višji komisiji, ki jo sestavljajo zastopniki štirih velesil. Ta komisija je, te dni predložila mešani komisiji novo rešitev, ki pomeni kompromis med obema stališčema in daje Jugoslaviji — verjetno v okviru „razpoložljivih" 500 m — pas ozemlja zapadno od proge Kanal — Dornberg. Ta nov predlog ni nikaka usluga Jugoslaviji, ko gre itak povsod za slovenski svet, ki bo na tej točki nesramno rezan, tako da bo Gorica s precejšnjim delom slovenske zemlje ostala pod tujo državo. Vendar so novofašistični šovinisti od Lege nazionale in njim podobni takoj zagnali vrišč in začeli pošiljati telegrame v Italijo. To so vedno isti nespravljivi elementi, ki bi z enako „bolestjo v srcu branili” svojo „madre-patrio”, če bi se slučajno meja krojila pri Postojni, na Savi ali pa celo v Ukrajini, kamor je fašizem v s v o., i blaznosti pošiljal ljudi branit svoj imperij. Vsekakor predstavlja predlog višje komisije premaknitev z mrtve točko, in približanje k normalizaciji medsebojnih odnošajev tudi na tem področju. ^ U emwi òtewlcu Nek angleški vojak je zaradi očitnih znakov popolnega nezanima nja za njegove ljubezenske Izbruhe potolkel neko Tržačanko s pestjo po obrazu tako močno, da se je morala zateči v bolnico. Da se tudi pri najvišjih glavah ZVU gode čudne spremembe, priča izjava polkovnika Baylissa, ki Je pri razpravi zaradi incidentov pred slovenskim narodnim gledališčem obsodil šovinistični napad In zahteval, da mu takoj pripeljejo v dvorano — zares ali pa za šalo? — „take šovinistične barabe!" Razprava proti atentatorjem n«t kulturni krožek „Perossa" se Je zaključila tako, da je bil Klavdij Farna obsojen na triletno bivanje v pobolj-ševalnici, tisti pa, ki so ga poslali na tako umazan in morilski posel, so ostali svobodni in bodo gotovo kmalu spet našli rovih najetih „bombašev". Ker je baje ob prihodu civilne policije pripomnil, da prihajajo tako kot Collottijevl agenti in ker se Ji upiral takojšnji aretaciji, je bil Janez Sdraule zaradi svoje prevelike resnicoljubnosti in upiranja javnim organom obsojen na eno leto zapora in še pet sto lir kazni, kar spet kaže na čudne in za vsakogar drugačne mere, s katerimi se deli pri nas pravica. življenje „esulov" Je težko, dokler je; lahko pa postane, ko kdo prične s tatinskimi podvigi in tako zasluži več, kot če bi pošteno delal; precej' težko pa postane, če ga zalotijo pri tem delu in silno enostavno takrat, ko ga obsodijo in mu tako dado brezplačno hrano in stanovanje v zaporu, kot je to dosegel „esule" Arduino Milli, ki je bil zaradi tatvine kovče-gov v silosu obsojen na šest mesecev zapora. Emil Uršič, zidar iz Verdelje, se je pred dnevi smrtno ponesrečil, ko Je delal na nekem odru v petem nadstropju, nedoma se mu je zavrtelo v glavi in je treščil v globino. zaključek Šolskega leta v kopru; otroci gredo k svečani MAŠI f Moč * Sovjetske -KZveze Praški tednik za kulturo in politiko „Tvorba" objavlja članek svojega moskovskega dopisnika z naslovom „Videl sem moč ZSSR". Tam beremo med drugim: V Sovjetsko zvezo prihajajo leto za letom tisoči obiskovalcev. Milijoni ljudi hrepenijo po takSnem obisku. V moskovskih hotelih „Inturista" je vedno zelo živahno. Odpotovala Je madžarska trgovinska delegacija, prispela pa delegacija britanske mladine. Odpeljali so se predstavniki albanske zveze prijateljev ZSSR, zamenjali so jih člani češkoslovaških sindikatov. Med obiskovalci so prijatelji in nasprotniki — samo ravnodušnih ni med njimi. Malo je Ev-ropcev in Američanov, ki bi mogli biti ravnodušni napram Sovjetski zvezi. Za to trdnjavo demokracije in socializma, ki zavzema eno šestino zemeljske površine, je mogoče občutiti le prijateljstvo ali nenaklonjenost. Ignorirati, prezirati jo — to je nemogoče. Za kaj takega je Sovjetska zveza premogočna In preveč značilna. In prav zaradi tega, ker ni njihov odnos do Sovjetske zveze ravnodušen, motrijo obiskovalci edine socialistične države na svetu vse okrog sebe s povečano pozornostjo. Malokje na svetu imajo turisti tako odprte oči kakor v sovjetskih tvomicah, kolhozih, gledališčih. Prijatelji si prizadevajo, da bi se iz tega, kar vidijo, čim več naučili, nasprotniki pa iščejo napake in nedostatke, da bi dh — ob neupoštevanju svojih stvarnih razlogov — povečali in posplošili. Ti in oni pa, dasi iščejo nekaj povsem drugega, vidijo samo eno stvor: veličino in moč Sovjetske zveze. Prijatelje to veseli, ker se zavedajo, da sta moč in veličina Sovjetske zveze hkrati moč in veličina svetovne de-_ mokracije, neprijatelji pa so vznemirjeni, ker vidijo, da fašizem ni o-majal temeljev socialistične države. Vojna režija Winstona Churchilla, ki se je zanašala na to, da bo Sovjetska zveza izkrvavela In razpadla ter se bo morala umakniti pred nasilno politiko v vojni obogatelih imperialistov, ni dosegla pričakovanega uspeha. Mogoče bodo nasprotniki Sovjetske zveze, ki so obiskali ta sklop držav, po povratku domov še nadalje ščuvali proti nji, ker takšno hujskanje nese. V globini svoje duše pa bodo le čutili, da lažejo in da je njihova laž strašna. Stal sem na Rdečem trgu na dan 1. maja, srèdi tujcev. Poleg mene je bila skupina ameriških in angleških novinarjev, nekaj korakov dalje pa člani diplomatskega zbora. Vsi so z izbuljenimi očmi spremljali mimohod posameznih edinlc moskovske garnizije, ki je trajal več ur. Nekateri izmed njih nismo prav nič prikrivali svojega občudovanja, drugi so bili zelo resni in zamišljeni in Jim ni bilo do šale. Ne vem, kaj so vojni atašeji brzojavili predstojnikom o novln tipih bliskovitih turbinskih letal, ki so grmela nad njihovimi glavami, o ,,katjušah“ in jeklenih orjakih, o krasnih mladih edinicah. Prav gotovo pa to ni imelo nič skupnega s priljubljenim stilističnim vežbanjem a-meriških uvodničarjev o „sovjetski šibkosti". Ne vem tudi, kaj so poročali o milijonih delavcev, ki so radostno pozdravljali Stalina. ■ Res pa je, okupatorji so uničili na tisoče sovjetskih mest in vasi. Z lastnimi očmi sem videl, kako so načrtno in vandalsko uničevali. V Novem Jeruzalemu blizu Moskve sem videl starodavni samostan, ki so ga Nemci pred umikom razstrelili. V okolici Leningrada sem videl vasi, kjer ni ostal kamen na kamnu. V Puškinu, nekdanjem Carskem selo so pred odhodom uničili krasen grad, bivšo letno rezidenco ruskih carjev, in sicer tako sistematski, da se človeku nehote skrčijo pesti ter se mu iz ust utrga kletev. Videl sem muzej leningrajske obrambe, ki bi ga morali naložiti na voz in ga kazati po svetu, da bi ljudje spoznali junaštvo in žrtve, s katerimi Je bila odkupljena svoboda. A videl sem tudi, kako se mesta in vasi dvigajo iz razvalin, kakor ptič feniks. V notranjosti Leningrada nisem opazil nobenega sledu vojne. Tam je vse popravljeno in obnovljeno. Obnavljanje in zidanje napreduje resnično v stahanovskem tempu. Mnoga izmed podjetij so že zdaj dosegla raven predvojne proizvodnje. Vse sile so mobilizirane za izvedbo nove petletke. Lani so nekateri žitorodni kraji Sovjetske zveze trpeli zaradi suše. Jlllillilll Imeli so slabo žetev. Letos Je vsa pozornost stranke in državnih oblasti, a tudi tiska in radija posvečena poljedelstvu. Izvršena je bila ogromna organizacijska In psihološka mobilizacija za povečanje pridelka zemlje. „Letos se ne bojimo ničesar", mi je dejal sovjetski prijatelj. „Podvzeil smo vse ukrepe, da se pridelek poveča". Država, ki je bila štiri leta v vojni in jo je doletela nesreča suše, država, ki je pri vsem tem nesebično pomagala drugim, siromašnejšim, se v rekordnem času popravlja od vojnih udarcev, raste in se krepi iz dneva v dan. Spominjam se, kako se je lani končalo navzkrižno zasliševanje Hermana G Ciringa v Niirnbergu. Reichs-maršal je brez sijaja, ki ga je obdajal prejšnje čase, sedel iz oči v oči nasproti sovjetskemu tožilcu Rudenku, ki ga Je vprašal: „Ali priznate, da ste z mučnim napadom na Sovjetsko zvezo, kar je imelo za posledico razbitje Nemčije, izvršili težek zločin?" GCSring se je za trenutek zamislil, potem je skoro neslišno odgovoril: „To ni bil zločin, temveč usodna zabloda. Priznati moram le to, da smo nepremišljeno postopali, kajti — kakor se je izkazalo v teku vojne — mnogokaj nismo vedeli in tudi nismo mogli slutiti. Posebno pa nismo poznali sovjetskega Rusa, ki je bil in ostane uganka. Nobena — niti najboljša agencija — ne more odkriti pravega vojnega potenciala Sovjetov. Ne mislim na Število topov, letal in tankov. To nam je bilo približno znano. Ne govorim niti o moči'in pripravljenosti industrije. V mislih imam ljudi. Ruski človek je bil za tujca vedno uganka. Niti Napoleon ga ni razumel. Ml smo ponovili Napoleonovo napako." Sekretap v Dmitrovu „Pravde" in dva prijatelja s češke. Sprejel nas je zelo prisrčno ter odgovarjal na naša vprašanja. Radi bi bili izvedeli nekaj o podmoskov-skem rajonu, kamor smo se pripeljali z ladjo in za katerega smo slišali, da slovi zaradi svojih uspehov, želeli smo si ogledati kolhoz, slišati nekaj o organizaciji dela, o dosedanjih uspehih na industrijskem in kmetijskem področju, o izgledih okraja. Sekretar nam je potrpežljivo razložil vse, kar smo želeli. Njegovo razlaganje so prekinjali telefonski klici. Stalno so se oglašali iz tvomic in kolhozov ter prosili za svet. Čim delj se Je z nami razgovarjal, tembolj smo ga občudovali. Kako globoko je bilo njegovo znanje! Kako odrezav je bil v odgovorih! Kakšna moč je vrela iz njega! Kakšno razumevanje in povezanost je kazal v razgovorih s kolhoz-niki in ravnatelj tvornic! Nismo mogli odoleti in smo ga na koncu prosili, naj nam pove kaj še o sebi. Skromno se je nasmehnil in rekel: „če želite, prosim!" Kratko nam je opisal svojo življenjsko kariero. Izhaja le delavske rodbine. Politično je začel delati 1. 1918., in sicer v okrajnem odboru klinskega komsomola. Poznv-je je stopil v Rdečo vojsko. Po demobilizaciji je izvrševal razne partijske funkcije v krajevnem odboru. Odšel je študirat, absolviral Je partijske tečaje marksizma-leninizma. Dovršil fakulteto sovjetskega pravo-znanstva. Tri leta je bil tožilec, pozneje je delal samo v stranki. Postal je predsednik deželnega odbora stranke, zdaj je že osem let predsednik rajkoma in obkoma. Med vojno Je bil v partizanskih oddelkih kot sekretar podzemskega rajkoma. Pogovor o tajnih orožjih Beseda je nanesla na tajno orožje. Nacisti so tolažili svoje razbite armade, da bodo v najkrajšem času prišli na dan s tajnim orožjem, ki bo odločilo vojno. Američani delajo bar-numsko reklamo z atomsko bombo. Govori se tudi o drugih tajnih orož. jih tudi Sovjetska zveza — pravijo — razpolaga s tajnimi orožji. Ne vem, s čim razpolaga Sovjetska zveza. Molotov je nekoč dejal: „Imeli bomo a-tomsko bombo in druge stvari." Toda Sovjetska zveza ima orožje, ki na koncu odločuje v vseh vojnah. To je njeno ljudstvo s svojo moralno in politično enotnostjo, to Je njena a-vantgarda — Komunistična partija. Moč boljševičke stranke in Sovjetske zveze se kaže v možeh, kakor je sekretar dmitrovskega rajkoma. V svetu mnogo vedo o Stalinu, Molotovu, Zdanovu in drugih. Spoštujejo jih tudi tisti, ki jih nimajo radi. (Vedno se moram smejati, kadar se spomnim, s kakšnim spoštovanjem so novinarji z Zapada in delegati na moskovski konferenci govorili o Višinskem. Koliko mi jih je zatrjevalo, da je on najznačilnejša osebnost na konferenci!) A v svetu malo vedo o tisočih fn stotisočih, o milijonih sovjetskih mož, ki se ne kažejo pred svetovno javnostjo na mednarodnih konferencah, ampak delajo v vodstvu partijskih organizacij, javnih ustanov, zavodov in kolhozov. Ti ljudje, oboroženi z najnaprednejšo ideologijo, predstavljajo neznano moč Sovjetske zveze. Usodna napaka neprijateljev Sovjet-ke zveze je bilo podcenjevanje njene moči. Vedno so jo slabo presojali. Tako je bilo, ko so hoteli z intervencijo uničiti mlado sovjetsko državo, ko so po propadu intervencije denarno podprli razne zarote in zasede, ko so jo napadli 1. 1941. Vedno so slabo presojali njene zmožnosti. Danes, ko je Sovjetska zveza dobila stare dežele na zapadu, ko ni tam več nobenega kordona sovražnih držav, temveč veriga zaveznikov in prijateljev, ko je njen ugled med navad nimi ljudmi na vsem svetu nenavadno narasel, ko je zmaga učvrstila za-’ upanje njenih narodov ter jim ovila krog glave venec glavnega zmagovalca nad fašizmom — je pač vrhunec blaznosti, podcenjevati sovjetske sile. Ne ravnajo modro tam, kjer še danes ponavljajo to zablodo, o kateri bi se lahko poučili tudi iz GÒ-ringove izpovedi. Nepremagljive so sile demokracije in miru, katere vedi Sovjetska zveza. Praški govori Matije Rakocyja Ko me je po povratku v Moskvo vprašal prijatelj, kateri je moj najmočnejši vtis, sem nekoliko pomislil V duhu sem se vprašal: Ali je to pr-vomajniška parada, muzej obrambe v Leningradu, Leninov mavzolej, Kremelj, Delavski klub, Eremitaža, prekop Moskva-Volga, sovjetske tvornice? Vse to so- namreč bili močni in nepozabni vtisi ... A nič tega! Pomislil sem in sem prijatelju odvrnil: „Moj najmočnejši vtis je bil sekretar rajkoma v Dmitrovu..." Obiskali smo ga, ne da bi se bili prej najavili. Z menoj je bil bolgarski pesnik Radevski, tovariš novinar iz Sofije, trije sodelavci moskovske Praški obisk namestnika predsednika madžarske vlade in generalnega sekretarja Komunistične partije Matya$a Rakoscyja je v evropski javnosti vzbudil veliko zanimanje, ki se je pokazalo tudi v izredno veliki udeležbi češkoslovaških in inozemskih novinarjev na tiskovni kon-lerenci, na kateri je govoril Rakoscy o notranjih razmerah na Madžarskem in o madZarsko-čeSkoslovaških odnosih. Rakoscy je prišel, kakor je poudaril, v Prago na vabilo Komunistične partije češkoslovaške, da bi vzajemno informiral politične prijatelje o najnovejšem položaju na Madžarskem in ne, kakor je trdila neka inozemska obveščevalna agencija, da bi se pogajal o zamenjavi prebivalstva med Češkoslovaško in Madžarsko. Odlaganje ratifikacije kontne pogodbe ni v zvezi s potovanjem Rakoscyja v Prago. Pospešena pogajanja o izmenjavi prebivalstva med češkoslovaško in Madžarsko stoje v neposredni zvezi s sploš/Jim zboljšanjem političnih odnošajev med obema državama. Rakoscy je ironiziral vesti in poročila ameriškega tiska o tem, da so na Madžarskem izbruhnili boji na ulicah glavnega mesta in na podeželju in v zvezi s tem dejal, da take izmišljene vesti ne koristijo niti madžarski reakciji. O begu bivšega madžarskega ministrskega predsednika je Rakoscy dejal, da po starem madžarskem pregovoru vsak čudež mine v treh dneh in zato bodo tudi v USA kmalu pozabili na Nagyja, kakor so že pozabili Madžari doma. O Marshallovem načrtu je Rakoscy dejal, da vlada na Madžarskem splošno prepričanje, da bo madžarska vlada rada sodelovala pri vsaki pozitivni stvari, ki bo pospešila gospodarsko izgradnjo Madžarske in Evrope sploh. Sedaj še ni točno znano, kdaj bodo na Madžarskem nove volitve, vendar je pa gotovo — tako je poudaril Rakoscy — da bodo volitve svobodne, če bodo volitve Se letos, bodo morale biti jeseni, v času, ki je za kmete najbolj primeren, vendar pa je dvomljivo, če se bodo vršile letos. V tujini so se razširile govorice o nekem predlogu enotne kandidatne liste. Te govorice je Rakoscy označil za smešne in poudaril, da gre tu za nesporazum. Demokratične sile Madžarske se hočejo boriti skupno proti fašizmu in reakciji, toda dejstvo je, da komunisti niso predložili skupne kandidatne liste. Madžarska demokracija gleda na vse svoje fašistične elemente širokogrudno in kakor je videti, ne bo proti njim postopala ostreje pri odvzemu volilne pravice. Dejanski fašisti bodo sicer izgubili volilno pravico, toda članom njihovih družin bo votivna pravica slej ko prej ostala. Cilj politike bivšega ministrskega predsednika Nagyja je bil med drugim tudi obnoviti rasistične in proti-židovske zakone. Sedanja vlada pa je Zidom naklonjena in oni, ki se lahko izselijo v Palestino, imajo možnost vzeti s seboj vso premično imovino. Obnova Madžarske napreduje, po besedah Rakoscyja, zelo dobro. Površina, ki je bila letos posejana s Vlak med Rimom in Reggiom je pravi eldorado za ljubitelje tuje lastnine. Tako sta te dni dve Sicilijankl ob prihodu v Neapelj opazili, da sta iz njune prtljage izginila dva zajetna kovčega z dragocenostmi v vrednosti 13 milijonov lir. — x — Nek star čudak v Ameriki je v oporoki zapustil 20.000 dolarjev Gret! Garbo, ki mu je bila „ideal ženske", čeprav je ni nikoli videl drugače kot v filmu. Greta Garbo bo poklonila volilo nekemu fondu za borbo proti otroški paralizi. — X — V mestu Mehrue v Zgornjem Egiptu Je neka ženska rodila četverčke, ki so vsi lepo zdravi. Za 10% avgustom Madžarskem — X — se bodo znižale cene s 1. na potniških vlakih na pšenico, je mnogo večja, kakor pa v letu 1938 in kljub povojnim težavam kaže, da bo žetev srednje dobra v pšenici in boljša v krompirju in koruzi. Proizvodnja premoga je ista, kakor v letu 1938, proizvodnja nafte je dvakrat tolika, kakor je domača potreba, tako da Madžarska nafto in njene proizvode izvaža, tekstilna proizvodnja in jeklena produkcija sta dosegli predvojno višino. Ob koncu svojega razgovora s praškimi novinarji je Rakoscy izjavil, da mu je življenje, ki je bilo zelo trdo, dalo najboljšo politično šolo, v političnem življenju se udejstvuje že od leia 1910 in je bil vsega skupaj 19 let zaprt zaradi svojega političnega prepričanja. V razgovoru, ki ga je imel z dopisnikom uradne češkoslovaške tiskovne agencije (CTK) je Rakoscy poudaril: »Razvoj nedavnih dogodkov na Madžarskem dokazuje moč madžarske demokracije. Ta razvoj omogoča, da se je rezerviranost »n celo dvomljivost, ki so jo povzročili madžarski prodanci in izdajalci v 'razvoju madžarske demokracije razblinila. Dobro razumemo, da so hoteli mnogi češkoslovaški demokrati počakati, da bi videti razvoj na Madžarskem. Danes vidijo, da gre razvoj za tem, da okrepi demokracijo. Delujemo z vsemi silami, da bi ne bile demokracije ostalih držav razočarane v svojem pričakovanju.* Na vprašanje, s katerimi državami hoče imeti Madžarska najbolj tesne stike, je Rakoscy odgovoril^ »Načelno z vsemi demokratičnimi narodi, zlasti pa z direktnimi sosedami Madžarske. Med sosedami je tudi Sovjetska zveza, ki je osvobodila našo državo izpod fašistične tiranije^ Predvsem hočemo imeti s Sovjetsko zvezo najodkritosrčnejše in najboljše stike. Veselilo nas bO' če bomo imeli tudi s češkoslovaško republiko tako dobre odnošaje, kakor jih imamo z narodi Romunije in Jugoslavije. Hotel bi poudariti naše razmerje, ki nas veže k junaški Jugoslaviji. Nekatere probleme, ki so nasprotovali dobremu sodelovanju z Jugoslavijo smo uredili z vzajemno popustljivostjo in dalekovidno politiko maršala Tita. GORICA BO OSTALA ONKRAJ MEJE Ne mislite, da nas je strlo Na neštetih poteh, ki so jih premerili partizani iz Vipavske doline na Trnovsko planoto, jim je noga sama od sebe zastala nad Vitovljskim vrhom, kjer se tj odpre pogled na Gorico. V jutranjih urah jo je oklepal meglen obroC, ona pa se je kopala v prvih žarkih sonca. Zvečer se je najdalje poslavljalo od nje, preden je zatonilo onkraj Brd v Furlansko nižino. Upehano srce se je umirilo ob pogledu na toliko lepoto, ki je bila razprostrta vse naokrog, kamor je segalo oko. 2ejna duša jo je vsrkala vase, da jo bo nosila s seboj po vseh daljnih in samotnih krajih. Ko je bilo v hribih pusto in sneženo, da nisi mogel nikamor, ko je Se vsega hudega vajena brigada morala najti nekje za nekaj dni zavetje, smo vedeli, da je v dolini v naročju gričev in gorà Gorica, kjer sije sonce tudi pozimi jes ljubi dan. »Za Gorico!« je jurišala Gradnikova, Vojkova in Prešernova na l’od-lako, Trnovo in Sv. Goro, kjer so so se utrdili sovražniki v zadnji ofenzivi, da bi preprečili partizanom osvoboditev lastne zemlje. Borci so bili utrujeni od neprestanih ofenziv, ki so se vlekle od pozne jeseni do pomladi 1945. in jim niso dopuščale niti dneva oddiha. A kdo bi mislil v tistih Časih na poCitek? »Nič ne bo, mamica,« so odgovarjali dobri penici, ki jih je vabila v svojo hi-so. »Se bo čas, da bomo posedeli, a zdaj moramo pregnati Nemce in vso fasjstično sodrgo, pa Gorico moramo osvoboditi«. Notranja sila, porojena in zrasla iz ljubezni do sleherne grude slovenske zemlje, jih le gnala dalje. Ko so prišli, je bila taka, kot so jo gledali iz Vitovlj-skega vrha. In sprejela jih je, kot sprejme jetnik človeka, ki mu prine-odrešenje. Goriškim Slovencem m vsem naprednim Italijanom so Partizani prinesli odrešenje. Otožna dalmatinska pesem v tisti noči pred nimovim odhodom ni bila Se nikoli tako težka. Taka je bila, kot da bi s svojo zateglo melodijo oznanjala ovo žrtev, ki jo bodo za utrditev m!™ moral; doprinesti . ™s''» da jim bo treba znova živeti pod Italijo, so se privadili le polagoma. Sprejeli so jo, kot sprejme Goveit nujnost, ki se ji ne da ute- . Ce bi ne bilo tistega živega spomina ,ki se vsiljuje v možgane, ki ti rise y njih grozotne slike kvestu-nnov, ricinovega olja, sramotnih, po-, ujoCih žalitev, bi bilo laže. Ma-ncma bi razumeli kalvarijo, ki jo je naredilo italijansko ljudstvo samo pod knuto istih krvnikov, ki so ubijali na'a življenja v Gorici. *Kaj so naredili z Gorico? Izrezali so jo iz naše zemlje. Prvih štirinajst dni nam je bilo, da bi se neprestano jokali. Jaz pripadam ljudem, ki so pomagali graditi vse to '•ivljenje, ki se je razmaknilo v teku desetletij s presledkom fašizma,« mi je dejala stara Goričanka. »Pričakovali smo Jugoslavijo in kaj vse ne bi dali, kaj vse ne bi storlii, da m jc imeli. Z njo bi se povrnilo vse, kar smo izgubili v teh zadnjih petindvajsetih letih, in še mnogo več. Z njo bi dobili vse, z njo bi doži-Veli resnično svobodo. Socialni preporod bi spremljal narodnega. Koliko bogastva bi raslo«. V tem prividu je dobil njen obraz nek mladostni žar, k* je ugasnil v trenutku, ko se je zamislila nad tem, kar so izgubili. »Vsega tega ne bo,« je trpko prista-vila in umolknila. Potem se je povrnil ogenj v njene oči, ustnice so se nasmehnile'- »Ne mislite, da nas ie strlo. Po prvi žalosti, k; je nujno morala slediti udarcu, k; ga nl-®m° pričakovali, smo se znašli. Po-ložaj je vendar danes drugačen v ?vetu in v Italiji sami. Tudi tam se ie predramilo delovno ljudstvo. Njegova borba je za nas najboljši porok, da bo Italija spoštovala naše manj-s>njske pravice. Mi Slovenci, kolikor bas je tu, si moramo biti edini in kot en sam korakati v njegovih vr-stah. Podpreti ga moramo v borbi, j41 io vodijo proti tistim, ki prodajalo danes Italijo ameriškim imperialistom, ono pa bo pomagalo nam v na-zahtevah. Kdor bi hotel speljati Slovence na drugo pot, kdor bj netil razdor med nami in italijanskim ljudstvom, je izdajalec. Ta ugonablja naš narod. Pričeli smo s podpornim društvom, ki preurejuje nekdanjo sirotišnico. Z vnemo smo se lotili tega dela, ker bočenio dati našim otrokom prije-ten dom. S tem se bomo najlepše oddolžili njihovim očetom, ki so da- li svoje življenje v osvobodilnem boju. Ti otroci so od nas vseh. Z nji mi bomo imel; mnogo veselja, ket naša mladina je pametna, dovzetna in živahna. Lani, ko sem še poučevala, me je kar potegnila za seboj v vseh stavkah, ki smo jih imeli. Huda sem bila nanje le zaradi slovenščine. Vedno sem pravila svojim dekletom: »Lepe ste, okrogla lička imate in črne očke, toda naučiti se morate tudi lepega jezika. Letos sem ugotovila na šolski prireditvi, koliko smo napredovali v tem pogledu. Vse rane bomo zacelili, če bomo enotni, če bomo s svojo enotnostjo preprečili vsako razdvajanje«. »Ljudje okoli .Demokracije’ ga hočejo ustvariti«. . »Jaz je ne čitam,« mi je rezko od- vrnila, kot da bi hotela z odgovorom pokazati, kako jih odklanja. »O, mnogo čitam, je takoj nato mehko pristavila. »Vse, kar izhaja v Trstu in v Ljubljani. Saj veste, da ljubim estetiko in cenim resnico nad vse. Naši ubogi ljudje s Kobariškega, ki so jih zapeljali, da so pribežali sem, se vračajo domov. 'Kar nekam laže nam je bilo, ko smo videli, da odhajajo. Domovina je le ena in biti brezdomec je težko. Njim ni potreba, da bj bili brezdomci. Kaj imajo esuli iz Pulja in Reke? Kdor je prinesel s seboj kaj denarja, je dobil tudi službo, drugi pa životarijo v kasarni in čakajo. Res je, da dobijo onj prej namestitev, kot jo dobi domačin ,ali njihovo življenje ni kljub temu prav nič vredno zavidanja«. »Za nas mlade ta prehod ni bil tako bolesten,« mi je rekla tov. Rozi, ko sva ostali sami. Mi ga Se čutili nismo. Za nas se borba nadaljuje brez vsakega prehoda. Naše žene bodo najbolj dokazale solidarnost z italijanskimi ženami, ko bodo skupno z njimi zahtevali, da se odpravi draginja, da dobijo ljudje take plače, da bodo lahko z njimi živeli, da se odpravi to umazano prekupčevanje in vse, kar prinaša čmoborzi-janstvo. Zdaj se živi velik del ljudi z njim. Velik del ljudi pa si z njim pomaga. Žene v Steverjanu že čutijo solidarnost z italijanskim delovnim ljudstvom, kot jo čuti sploh ves Steverjan. Morale pa jo bodo čutiti tudi druge. Pronikniti bo morala tudi med tiste, ki so še šovinistično nastrojene, ker z jačanjem demokratične fronte v Italiji, ojačamo tudi skupno demokratično fronto«. Ozrli sva se na šentpetersko stran, kjer bo po priključitvi stala nova Gorica, v katero italijanski šovinisti ne verujejo. »Videli bodo, da bo tako,« je dodala, potem pa sva se naglo odpravili proti sredini mesta. Mara Samsa Bivši romunski kralj Karol se je v Rio de Janeiro poroCil s svojo dolgoletno prijateljico, znano gospo Bu-pescu. Zanivo ' pri tem pa je, da je bila Lupesco, ki boleha na anemiji, pri poroki že napol nezavestna. — X — Angleška 693S tonska ladja „Turki-’ stan", natovorjena z orosjem, se je vnela v bližini Adena. Moštvo -:e je rešilo na 8565 tonsko „Brltish M;u"-quis", ki je takoj priplula na pomoč. — x — Ko je prišel v nek kraj v beneški pokrajini uradni organ v spremstvu dveh karabinerjev, da bi izvršil kon-’ trolo ob mlačvi žita, je kakih 200 kmetov vse tri napadlo in preteplo. Pozneje je prišla pomoč In aretiranih je bilo 30 oseb. PEPA. piše JUGI' Vroče dneve smo dobili. Bog pomagaj, kaj sc hoče! Jaz pa pravim, vse bo dobro, da bi le ne bilo toče. V Brdih namreč naredila, zadnjič škodo je veliko, vinogradi tamkaj danes kažejo prav revno sliko. V Jugoslaviji pa bodo dobro letino imeli, pa četudi nekateri, tega niso ji želeli. V Trstu pa iz dneva v dan se bolj množe vsestranske kraje; nič ni bolje, ko imamo tudi ženske policaje. Jaz pa mislim si takole: Ce dozdaj je bila zmeda, tudi ženska policija, ne bo naredila reda. Tudi to pri svetem Justu, za Santina je blamaža, da mu bili so pri birmi, policaji častna straža. Letos z birmo sploh je slabo zadnjič botru so tatovi izpraznili žepe in so brez ur birmanci njegovi. Zdaj mladina se ukvarja, le še s praškim festivalom, kar, seveda, zopet všeč ni nam nasprotnim gobezdalom. In tako so ti gospodje, ki le drugih so igračke, prepovedali prodajat v Trstu festivalske značke. -Ampak radi te nezgode, šli bodo vseeno v Prago kjer krepila bo mladina mir in nad fašisti zmago. Tisti list, »Demokracija«, sebe prav visoko ceni, saj zahteva, da odrineš, petnajst lir številki eni.. Pa sklenila sem, da rajši kot da bi ga kdaj kupila, enkrat se v nedeljo s tramom bom za petnajst lir vozila. Sploh se vse je podražilo, nič ne vem več, kam to pelje, škoda, res, da v božjem m’inu, se tako počasi melje. Cas je že, da končno vendar boljši čas bi moral priti, sicer delavec bo .sklenil, pas krog vrata zadrgniti. Kdo pa danes še izhajal, lahko z mesečno bi plačo? Tisti, ki bi zadovoljil enkrat z dnevno se jedačo! Takih pa od davnih vekov, ns tem svetu je prav malo ir zato je kar gotovo da bo kdaj zaropotalo. Voda vre in dela paro ko se je preveč nabere pa poruši vse ovire, iih kot domine podere. Šem o.nekem pismu bra’a, ki so tajno ga pisali zdaj so v zvezd s to zadevo nastopili pu škandali. Vidiš, ljuba Juca moja, že tako je na tem sveti, da brez grdobij nekierim sploh mogoče ni živeti. Vendar upajmo na bo’: še. Sai bo čas prinesel svoje! Zdaj pa sprejmi lep pozdravček od prijateljice Tvoje. Tvoja Pepa. V26LEDIM VAS GABROVO V maju 1944 so fašisti in SS-ov-ci požgali in uničili mirno vas Gabrovico v dolini Ospa. Enainpetdesetim malim posestnikom je zgorelo vse, kar so imeli. Od dvajsetih ljudi, ki so jih takrat odgnali s seboj, so se vrnili le trije, pet jih je bilo sežganih v rižarni, u-soda ostalih pa je še danes neznana. Ljudje v Gabrovici pa niso klonili, četudi tako trdo preizkušeni — še više je v njih pognal plamen upora. Zavedalo se ie, kot vse ljudstvo Jugoslavije, da je le od njegove odpornosti odvisna rešitev . Po osvoboditvi so se na sestankih pričeli razgovarjati ,kako bi najlaže izšli ’ iz revščine in ruševin, v katere jih je bil pahnil fašizem. Iz dneva v dan je jasneje zorela misel na skupno, zadružno obdelovanje. To vprašanje so končno rešili tako, da so iz vseh 51 posestev napravili eno samo in jo imenovali Kmečko Obdelovalna zadruga v Gabrovici. Okoli 130 ljudi je pričelo na ta način novo življenje. Kot ena družina so se združili in v skupnosti premagujejo vse težave,- Zasilno so si popravili sedem hiš na prejšnjem mestu. V te se je nastanilo po več družin,, nekaj pa jih gostuje še v bližnjem Ospu in Crnemkalu. Le tisti, ki se razume na kme- Jugoslovanska mladina na festivalu r a g i Od 20. julija do 7. septembra bo v Pragi Svetovni mladinski festival, ki ga organizira Zveza Svetovne federacije demokratske mladine.. Festival se bo vršil v znamenju podkrepitve borbe napredne mladine sveta za mir in demokracijo. Na njem bo sodelovalo 15 tisoč predstavnikov naprednih mladinskih organizacij raznih držav sveta ter približno 80.000 češkoslovaških mladincev. Na festivalu bo zastopana mladina Sovjetske zveze, Zed. držav Amerike, Anglije, Poljske, Bolgarije, Francije, Italije, skandinavskih držav itd. Ljudska mladina Jugoslavije bo sodelovala s športnimi in umetniškimi prireditvami s približno 500 udeleženci. Ta skupina bo sestavljena iz dijakov, delavcev, kmečkih mladincev, srednješolcev in pionirjev. Naši najboljši umetniki bodo nastopili kot solisti. Vsi jugoslovanski umetniški ansambli, športne ekipe in posamezniki bodo sodelovali v okviru jugoslovanskih samostojnih prireditev. Po dosedanjih dispozicijah bo nastopil "zbor kulturno-umetniškega društva «Lola Ribar» iz Beograda, ki šteje 110 članov pod vodstvom Slavka Zlatiča, folklorne skupine iz Hrvatske in Makedonije, skupina iz Lazaropolja s 6 narodnimi koli, hrvatske skupine iz Dalja in Vrlike ter skupina «Joža Vlahovič» iz Zagreba, ki bo plesala slovanske in posavske plese, mladina s Korčule z znano «moreško», itd. Skupina mladih gledaliških naraščajnikov bo uprizorila «Zojo Komsodemskajo». Na praškem festivalu bo nastopilo enajst jugoslovanskih solistov, in sicer: sopranistka Nada Sterle-tova, violinist Petar Toško, čelist Mirko Dormer, pianist Zdenko Marasovič, violinist Josip Klima, basist Miroslav Cangalovič, basist Vladko Korošec, sopranistka Vilma Bukovčeva in tenorist Rudolf Franci iz Ljubljane. Pionirska skupina, sestavljena iz beograjskih, slovenskih in makedonskih pionirjev bo prikazala v simboličnih slikah delo naših otrok v pionirski organizaciji. Sodelovala bo tudi umetniška skupina z Mladinske proge, ki bo s svojim nastopom prikazala življenje na Mladinski progi. Med festivalom bo tudi razstava, na kateri bodo uredili jugoslovanski oddelek dijaki Umetnostne akademije iz Beograda. Leteče plošče V več krajih ZDA se še naprej pojavljajo misteriozni izstrelki, znani pod Imenom .leteče plošče1. Poseb no so očividci opazili zadnje čase te nenavadne pojave v državi New Vora in New Jersey. Po zatrjevanju iznajditelja, nekega Barowa, izdelujejo te .leteče plošče v letalskih tovarnah Glenn Maitln za ameriško mornarico. Te plošče na reakcijski pogon dosežejo bralno 2400 km na uro. Službeni krogi v Washington:! zanikajo, da bi Izdelovali take plošče v pomorskih arzenalih. Udruženje avstrijskih političnih in ternirancev na Dunaju je objavilo podatke o bivšem internacijskem taborišču v Mauthausenu. Iz statistike je razvidno, da so Nemci tamkaj ubili 122.766 oseb, med kaierimi le bilo 3218 sovjetskih in 4773 ceši:o slovaških državljanov. XXX Turški parnik „Silivki" Je v Egejskem morju naletel na mino in se potopil. Od 46 mož posadke jih je 24 utonilo. « O Silen tornado (vihar) je divjal v pokrajini med Grandforksom, Graf-tonom in Warrenom v ZDA, ki je poleg materialne škode povzročil smrt mnogih ljudi. O Zdi se, da v Parizu ni več mnogo poklicev, katerih pripadniki še ne bi stavkali v zadnjih časih; te dni so stopili v stavko uslužbenci lekarn. tijstvo, ve, kaj se pravi čez noč postati berač. Prav sredi največje-da dela so se naenkrat znašli sredi ruševin požgane vasi — brez vsega. Ostalo jim je le nekaj glav živine. Gabrovičani pa so ljudje dela in napredka . . . »Fašiste in naciste smo premagali in v tej trdi borbi imeli tudi žrtve. Mi ki smo preživeli! trde dneve preizkušnje in postali — svobodni — moremo in moramo pričeti z delom za boljše dni . . .« Tako so se pogovarjali na sestankih sredi ruševin. Uspeh takih pogovorov je danes že viden. Kakih štiri sto metrov niže v dolini, sredi polja, bo stala nova vas. Na vse lepšem in primernejšem mestu kot prej. Spravljanje pridelkov bo zelo olajšano, ker bo vas tvorila nekako središče med vsem obdelovalnim svetom. Ze je v gradnji nov velik zadružni hlev, ki bo opremljen z vsemi modernimi pripravami — mlekarno, hladilnico, štirimi silosi za svežo krmo, shrambo za orodje, kuhinjo za prašiče in vsemi drugimi potrebnimi napravami za avtomatičen prevoz krme in gnoja. Hlev bo imel prostora za več kot sto glav goveje živine in 50 prašičev. Prvi blok hleva za živino in del za prašiče, sta v pritličju že dograjena. Za sedaj je zaposlenih dvajset zidarjev in delavcev, v kratkem pa pri-čakujeje prihod dveh mladinskih brigad. Načrt predvideva dograditev hleva in še štirih stanovanjskih hiš do konca tega leta Na pot najnaprednejšega kmetijstva usmerjajo zadrugarji Gabrovl-ce svoje delo. Sedaj redijo že 20 prašičkov. Prekopali so pet ha zapuščenega pašnika in vso to površino nasadili s krompirjem, ki se bujno razvija in obeta zelo dober pridelek. Na skupni zelnik so posadili 15 tisoč sadik glavnatega zelja. Sadno drevje obeta izredno dober pridelek, enako koruza in grozdje. Neka 80 letna žena nam je rekla, da še ne pomni tako dobro obetajoče letine. Zadrugarji so si izvolili iz svoje srede osemčlanski odbor, ki se sestaja redno vsakih osem dni, da pregleda izvršeno delo in si napravi načrt za prihodnjih osem dni. Clan tega odbora je tudi glavni vodja vsega poljedelstva. Posamezne delovne panoge vodijo izučeni brigadirji. Tako prvi živinorejo, drugi poljedelstvo in tretji vinogradništvo-sadjarstvo. Delovni načrt je odbor izdelal še januarja. Ta načrt bo v vsem prekoračen, če se ne pojavi kaka vremenska nezgoda. Tako dobiva življenje Gabrovi-ce — danes Kmečko obdelovalne zadruge novo obliko. Velika notranja preobrazba se je izvršila v teh ljudeh. Zatrli so v sebi starega se-bičneža — polnega suženjskih nav-lak vaškega kapitalizma, in postavili na njegovo mesto novega človeka, ki v skupnosti gradi lepšo in boljšo prihodnost sebi in svojim o-trokom. Ogarev. Piranske iadjetleinice :^' '-l 1 Med Piranom in Portorožem so tri ladjedelnice za obalne tovorne in ribiške ladje. V eni od teh izdelujejo tudi kuterje in druge vrste Športnih bark. Po niso velike ladjedelnice, kot smo lil vajeni gledati v Trstu, vendar so tudi te važne v pomor skem življenju našega ozemlja. Vse barke, ki jih izdelujejo v :eh ladjedelnicah, so grajene iz lesa, ker ni naprav za železno gradnjo pa tudi ne strokovnjakov, sposobnih za to delo. Ce prideš ii Pirana po poti proti Portorožu, naletiš najprej na ladjedelnico »Apollonio«, ki ie oa neaktivna, ker je lastnik, kot zagrizen fašist, zbežal. Se sedaj stoji tam na pol dograicna barka »trabakul«, ki je ni uspel dokončati. Takoj zraven nje je ladjedelnica Sv. just, bivša ladjedelnica Dapret-to, v večjem obsegu Sele od leta Sedanii lastniki so prišli sem iz Trsta, kjer so imeli večje delavnice za leseno gradnjo tudi na prekooceanskih ladjah. V tej ladjedelnici so izdelovali razne barke, a dve največji so zgfadili za Jugoslavijo. Prvo so spustili v morje letos februarja, medtem ko bodo drugo v najkraćem času. Ti dve barki imata nosilnost 720 ton, kar predstavlja rekord v Sredozemlju, kjer ni niti ena ladjedelnica spustila v morje večjih plovnih lesenih objektov. Prva nosi ime »Folgore«, druga, katere gradnja se bliža koncu (kot vidite na sliki) »Alcione«. V januarju so zgradili tudi iepo barko »Vladimir Gor-tan«, v februarju tudi »Neptuna«. Delo se razvija z mrzlično naglico že ves fas jugoslovanske vojaške uprave ter vedno primanjkuje delavstva. Na eni strani brnijo velike žage, ki popravljajo deske za trup, na drugi strani čuješ tesarje, ki jih obdelujejo, a na barki zabijajo delavci deske na ogrodje. Sedaj je tu zaposlenih okrog 100 delavcev. Ce so delavci imeli stalno kruha in zaslužka do danes, to v bodoče najbrž ne bo več. Z ustanovitvijo STO-ja so se ustavila tud; nova naročila in nobenih izgledov ni, da bi uprava kaj kmalu zaključila nove pogodbe. Zato so delavci tudi zaskrbljeni in že več njih misli na izselitev v predele, kj bodo pripadli Jugoslaviji S sočutjem in polnim razumevanjem težkega položaja, ki čaka te delavce v bližnji bodočnosti, smo se poslovili, da bi si ogledali sosednjo ladjedelnico Apollonio. Stari Apollonio je simpatičen možak nad sedemdeset let, vendar je zelo živahen in ves dan nadzoruje delo. Tukaj je le malo delavcev, ker so odšli pomagat k »Sv. Justu«. Star; Apolonio gradi le malo novih bark, večinoma popravlja stare. Pa tudi nima naprav za gradnjo tako velikih kakor njegov sosed. Sedaj ima 5 bark v popravilu in gradi eno novo ribiško. Pravkar je bila ena popravljena jn med razgovorom me je njegov vnuk obvestil, da bi si lahko ogledal, kako jo bodo spustili v morje. Vprašal sem starega, če je kaj nervozen, odgovorila mi je pa gospodinja, da njim vedno dobro uspe in da se še ni zgodilo, da bi barka ostala na pol poti. Pohitel sem do barke, kjer so delavci mazali splav i lojem, da bi neovirano in čim laže drsel ,-n zares je barka stekla kot po olju ter se veselo zazibala v morju. Brez svečanosti, kot neka! prirodnega, so dokončal; svojo operacijo ter nadaljevali svoje delo na drugi barki. To so majhni podjetniki, ladjedel-niški obrtniki, k; pridno prispevajo k pomorski izgradnji svojega kraja in ki jih čaka težka bodočnost. POGLED NA PIRANSKE LADJEDELNICE: V OZADJU LAD JED El -NICA SV. JUST Z „ALCIONOM", KI BO KMALU DOGRAJENA, SPREDAJ „APPOLONIO" Petletni gospodarski ■ Preteklo soboto je Odbor za gospodarski načrt in finance Ljudske skupščine LRS razpravljal na seji o predlogu zakona o petletnem načrtu za razvoj narodnega gospodarstva Ljud. Republike Slovenije in v načelni razpravi z glasovanjem soglasno sprejel v.načelu predloženi zakonski osnutek. Ob tej priliki je imel Predsednik LRS Ivan Maček govor, v katerem je govoril o nalogah in ciljih petletnega gospodarskega načrta. Uvodoma je poudaril cilje narodno osvobodilne borbe, ki se sedaj nadaljuje v obliki borb za gospodarsko neodvisnost in njeno osnovno nalogo: odstraniti gospodarsko in tehnično zaostalost v državi, utrditi njeno gospodarsko in obrambno moč, še nadalje razvijati socialistični sektor narodnega gospodarstva in dvigniti splošno blagostanje delovnih ljudi. To pa bo doseženo z investicijami na vseh področjih: elektrifikacije, kmetijstva, gozdarstva, prometa, prosvete, znanosti in tehnike. Med drugim je dejal predsednik vlade LRS, da je temelj načrtnega razvoja narodnega gospodarstva v Sloveniji, v okviru zveznih nalog industrializacije in elektrifikacije na novo zgraditi in razviti obstoječo republiško industrijo vseh vrst, predvsem kovinsko, kemično, lesno, gradbeno in tekstilno ; uvesti v vso industrijsko proizvodnjo moderne znastvene metode in naslo- '-J NOVA BARKA „ALCIONE". KI JO PODJETJE SV. JUST GRADI ZA JUGOSLAVIJO. KONČANA BO čFZ PRIBLIŽNO 10 DNI. NOSILNOST JE 720 TON. V LADJEDELNICI APPOLLONIO DELAVCI PRIDNO POPRAVLJAJO STARE BARKE. PRED NJIMI STOJIJO HLODI HRASTOV, KI SO JIH PRIPELJALI S KRASA IN KI BODO SLUŽILI ZA GRADNJO NOVIH BARK načrt Slovenije niti njeno izgraditev na moderno tehnično bazo. Za dosego potrebnih sredstev za izpolnitev gornjih nalog bo LRS povišala akumulacijo finančnih sredstev, izkoristila lastne vire za pridobivanje materiala in bo tako sposobna v petih letih investirati skoraj 13 milijard dinarjev za uresničenje načrta. Večina nalog, kj se stavljajo slovenskemu narodnemu gospodarstvu, je najbolj razvidna iz konkretnih številk, ki govore predvsem o povečanju narodnega dohodka. Narodnido-hodek bo ob zaključku načrta znašal v okviru republiškega gospodarstva, 18,5 milijard dinarjev (1939: 12,5 milijard) celotni narodni dohodek, upoštevajoč zvezne proizvajalne naloge pa 27 milijard dinarjev (1939: 16 milijard). V gospodarstvu Ljudske republike Slovenije se bo vrednost celotne proizvodnje dvignila od 22 milijard v letu 1929 na 34 milijard dinarjev v letu 1951, vrednost republiške industrijalne proizvodnje pa od 4,6 milijard v letu 1946 na 12,6 milijard v letu 19511 t. j. za 2.7 krat. Povečanje proizvodnje in s tem v zvezi tudi povečanje narodnega dohodka bo doseženo s povečanjem ter z boljšim in smotrnejšim izkoriščanjem proizvajalnih sredstev in istočasno z dvigom produktivnosti dela. Zato se bo investiralo v proizvajalne panoge republiškega gospodarstva, t. j. elektrifikacijo, rudarstvo, kmetijstvo in gozdarstvo, lokalno industrijo in komunalno gospodarstvo, promet, trgovino in turizem 8764 milijonov dinarjev. Naloge posameznih panog gospodarstva v petletnem gospodarskem načrtu pa so naslednje: v primeri z 4600 tonami v letu 1939. V Ljubljani bo ustanovljena agronomska fakulteta. GOZDARSTVO in OBRT Glavni cilj gozdarskega petletnega načrta je ta, da se vzporedi izkoriščanje gozdov z njegovim naravnim prirastkom, vrednost gozdarske proizvodnje pa kljub temu ostane ne-izpremenjena, ker se predvideva predelava lesa v končne proizvode ter izkoriščanje odpadkov. Obrt pa se bo morala dvigati vzporedno s porastom industrije kot nekako dopolnilo in bo vrednost obrtne proizvodnje narasla od 2.5 milijard dinarjev v letu 1939 na 3.5 milijard v letu 1951. PROMET INDUSTRIJA Predvsem je treba zgraditi težko industrijo in industrijo — strojev. Zato prevzema Ljudska republika Slovenija nalogo zgraditi v Ljubljani tovarno za izdelovanje vodnih turbin, ki naj krijejo potrebe elektrifikacije vse države. Kot druga naloga je izgradnja kemične industrije organskih barv in umetnih smol v zvezi z izkoriščanjem lignita v Velenjskem bazenu. Zgraditi v Ljubljani tovarno dvokoles z lefno kapaciteto 50 tisoč komadov in pa tovarno za izdelovanje pisalnih strojev. Za potrebe kmetijstva je treba povečati proizvodnjo kmetijskih strojev od 941 na 2460 ton. Osnova za razvoj vse industrije pa je uspešna elektrifikacija in bo zatorej razširjeno omrežje, elektrificirano podeželje, a poleg tega bo zgrajenih še nekaj manjših hidrocen-tral s skupnim učinkom 15000 KW. KMETIJSTVO Vrednost proizvodnje se mora dvigniti od 5.550 milijonov dinarjev v letu 1939 na 6.875 milijonov dinarjev v letu 1951. V ta namen bodo izvršena obsežna melioracijska dela in bo tako izboljšanih in na novo za obdelavo pridobljenih 20 tisoč hektarjev zemlje. Državna kmetijska posestva se bodo preusmerila v pridobivanje semen, proizvodnjo sadik trsnega materiala in plemenske živine. Potrošnja umetnih gnojil v letu 1951 se bo dvignila na 38 tisoč ton tega, ker je to načrt, pri čigar izvedbi je soudeležno vse ljudstvo, vsj narodi Jugoslavije, ki delajo zase, za svoje otroke in za svojo bodočnost. To je njihova globoka zavest in samo v tem moremo iskatii ono gonilno silo, ki se nekaterim zdi tako zelo skrivnostna in jo v svoji reakcionarni zaslepljenosti hočejo istovetiti s terorjem in diktaturo. Jugoslovanski narodi dobro vedo, za koga in zakaj delajo in zato se ne plašijo ne naporov obnove strahotno porušene domovine, ne obvez petletnega gospodarskega načrta. Ker bo treba razbremeniti železniške' prevoze, bo prevoze na kratke razdalje prevzel javni avtomobilski promet. Zato pa bo treba predvsem izboljšati ceste in bo poleg zveznega programa avtomobilske moderne ceste Maribor—Trst in Ljubljana — Zagreb investiranih še 790 milijonov dinarjev v lokalno jn republiško cestno omrežje. Gornji podatki se nanašajo na proizvodne panoge narodnega gospodarstva. Sedaj pa si oglejmo še investicije, ki zadevajo neproizvodne panoge, t. j. gradnjo stanovanjskih objektov, socialno in prosvetno skrbstvo ifd. Tako bo investiranih : za stanovanja in javne zgradbe 2.077 milijonov dinarjev ; za zdravstveno in socialno skrbstvo 602 milijona dinarjev ; za osnovno in srednje šolstvo 550 milijonov dinarjev ; za kulturo, umetnost ter kino in radio 351 milijonov dinarjev. Poleg tega je predvidena v petletnem gospodarskem načrtu popolna obnova med vojno porušenih stavb, tako domov, kot gospodarskih objektov, zgradili bodo 470 tisoč kvadratnih metrov stanovanjske površine in bo tako skupno z zveznimi investicijami na novo pridobljenih 1 milijon kvadratnih metrov stanovanjske površine. Naloga prosvete je 100% osnovna šoloobveznost, zajeti pa mora 75% šoloobvezne mladine v sedem in osemletne srednje Sole. Z investicijo 390 milijonov bo pri dobljenih 1120 novih bolniških postelj in zgrajena bo nova klinična bolnišnica v Ljubljani. Jetiki je napovedana na j ostrejša borba. V načrtu niso pozabljeni niti vojni invalidi, za katere je predviden Osrednji invalidski dom in postavljena naloga za njih šolanje. Tak je v gjavnih obrisih petletni gospodarski načrt Ljudske republike Slovenije. Prepričani smo, da bo uspel, toda ne samo to. Ze ob nekaj prilikah so razni delovni kolektivi tako navdušeno prijeli za delo, da je bil delovni načrt za dotično delovno dobo prekomerno prekoračen in je bilo potrebno izdati posebna navodila, da se prepreči prekomerno prekoračenje načrta, ki bi lahko imelo glede na celotni gospodarski načrt neugodne posledice, ker tako ruši vzporednost dela med posameznimi panogami in področji. Petletni na' rt bo uspel že zaradi Za 25 tisoč ton se bo letos povečala proizvodnja sladkorja na Poljskem.____ Pojasnilo V predzadnji številki »Ljudskega tedniku« sta Miče in Vane povedala vsem čitateljem, da jima ni nič kaj všeč naša Kmetijska zadruga v Trstu, češ da bi vsaj prostore lahko imela poštene in napis, kakor se spodobi, da bi jo človek lahko našel. Naša draga Miče in Vane imata popolnoma prav in med nami ni zadrugarja, ki bi si ne želel zadruge take, da bi lahko kar najbolje služila ljudstvu. Toda ko sta se naša znanca tako pritoževala, sta najbrž pozabila, da nismo kje v coni B ali v Jugoslaviji ali kjerkoli po svetu, kjer je vsaj malo reda temveč, da smo pač v Trstu, pod gospodstvom ZVU. Prvega junija je imela Kmetijska zadruga svoj redni občni zbor, na katerem so zadružniki zelo živahno razpravljali tudi o stvareh, ki niso všeč Mičetu in Vanetu in še mnogim članom. Tako so zadružniki zvedeli, s kakšnim tež-kočami se je njihova zadruga morala boriti, da je prišla po dolgem čakanju in iskanju do svoiega skladišča, oziroma do svojega sedeža, ki je res samo »Zgabucin«. malim posestnikom, ki so za časa petindvajsetletnega fašističnega vladanja na tukajšnji zemlji okusili vse gorje gospodarskega izkoriščanja, na roko in jih podprle, so njihovo ustanovo prezirale. Dočim razpolagajo bivše fašistične ustanove in vojni dobičkarji z velikimi in mnogoštevilnimi uradnimi prostori in skladišči, ki so večkrat tudi prazna, je morala Kmetijska zadruga iskati in moledovati skoraj leto dni, da je prišla do skromnega, čeprav dragega skladišča. Prva naloga zadruge je sedaj razširiti svoje poslovanje, da bo to v korist in zadoščenje še večjega števila zadružnikov ter boriti se z vsemi silami za nove in primernejše prostore. Podobna je stvar z napisno desko. 2e precej časa leži ta pripravljena, da bi jo izobesili. Kako? Zakaj? se boste vprašali. Enostavno: napis na deski je dvojezičen, kar je za vsakega poštenega in vsaj malo demokratično mislečega človeka popolnoma razui-mljiva stvar. Toda videti je, da je ravno to ovira, katero se je zahotelo izkoristiti raznim pristojnim uradom in uradnikom. Toliko v pojasnilo, da bi ne bilo napačnih razlag. Ivan Cankar v tujih jezikih Sele z Ivanom Cankarjem, z njegovimi deli smo Slovenci stopili v svet in s tem v svetovno književnost. Pred njim Je bil sicer znan pri Nemcih Prešeren. Z izdajo njegovih poezij v znamenitem prevodu slavista Korša so se z njim seznanili tudi Rusi. Prešerna so poznali še nekateri drugi narodi, v prvi vrsti slovanski narodi. Poleg Prešerna je bil znan tudi Aškerc; njegove balade In rcmance so izšle v knjigi tudi v švedskem jeziku v prevodu A. -Ten-sena. in to je bilo tudi vse do nastopa Ivana Cankarja. Dela Ivana Cankarja so začela prehajati iz ozkih meja naše domovine že kmalu po izidu. Tako je n. pr. izšel „Martin Kačur", življenjepis idealista, že eno leto po slovenski izdaji t- j. leta 1907 tudi v finskem Jeziku Dalje moramo omeniti, da so posebno Cehi prevedli mnogo Cankarjevih del *e pred prvo svetovno vojno, n. pr. roman „Tujci" 1913. leta, „Križ na gori" 1909. leta, „Kurent" 1911. leta, „Za narodov blagor" 1907. leta, „Potepuh Marko in Kralj Matjaž" 1911. leta; poleg teh izdaj so izšle v tem *asu še nekatere knjige z izborom Cankarjevih novel in črtic. Seveda so pa istočasno bili priobčeni prevodi Cankarjevih spisov v raznih čeških listih in časopisih. Nekaj teh pie Vodov je bilo tudi v nemških listih, a vnč po hrvatskih in srbskih revijah. Cankarjevo delo je našlo pot tudi v ruski jezik. Tako je Izhajal prevod „Hiše Marije Pomočnice" že 1. 1909. v «viji „Slavjanski Mir", a 1. 1910. je izšlo delo tudi v posebni knjigi. To je bil po Cankarju okrajšan prevod dr-vinarji pripovedujejo v svojih spisih, da so najstarejši narodi ip,-i-rabljali posebna obuvala, v katere so naravnost oblekli kop, ta konj, mezgov in drugih živail, ki so jih uporabljali za vožnjo ali za ježo. Ta obuvala so bila spletena iz ličja ali napravljena iz usnja in sp bila torej neke vrste prave sandale, v katere so obuvali živalim noge. Toda vsa ta obuvala, katerih namen je bil varovati ' živalim kopita, niso mogla trajati dolgo. Na drugi strani jia se je tudi jermenje, s katerim so bila obuvala pritrjena živalim na noge, ujedlo v kožo, tako da so živali še bolj trpele kot brez teh obuval. Zato so ščasoma pničeli uporabljati železna obuvala ali zgolj železne plošče, ki so jih na različne načine pritrjevali živalim na noge. Kdaj in kje so iznašli podkve današnje oblike, ki jih z žeblji # pribijemo na kopita živali, točno * ne vemo. Najbolj verjetno je, da so jih prvi uporabljali Kelti, ki so bili prvotni prebivalci današnje Francije. V izkopaninah keltske, ga mesta Alezije. ki so jo leta 52 pr. Kr. zavzeli Rimljani, so namreč našli večje število podkev z luknjicami, ki so tudi po obliki zelo podobne današnjim. Zanimivo je, da danes na Kitajskem u-porabljajo podkve, ki so skoro popolnoma take kot keltske, od1 naših današnjih se razlikujejo le po tem, da so bolj ozke in tanke. Brez dvoma je, da so tudi vzhodni narodi, ki so bili nomadski narodi in so zato v glavnem upo-rab'jali konje, poznali podkve za podkovanje kon' in to mnogo prej kot v Evropi. O tem namreč čitamo tudi v Koranu, to ie turškem sv. pismu. V Evropi pa se je podkovanje konj udomačilo šele v srednje veku, ko je cvetelo viteštvo. Seveda je bil način pod-kovanja še enostaven in šele srey di preteklega stoletja je v tei stroki nastal preobrat. Ni izključeno, da so tudi križarji z vzhodnih dežel zanesli uporabo podkev in sploh način podkovnaja v Evropo. Kako je prišlo do tega, da podkev velja za prinašalko sreče, ni pojasnjeno. To praznoverje je razširjeno pri mnogih narodih že od nastarejših časov. Angleži so jo o-bešali nad hišna vrata, da bi jih varovala zlih duhov. Isto delajo Nekoč v davnih časih — Izkopavanja prazgodovinske postaje v Postojni Znani slovenski učenjak In vneti raziskovalec paleolitskih najdišč v Sloveniji univ. prof. Srečko Brodar je pretekli mesec s svojimi dijaki pričel raziskovati jamo v Podmelju pn Postojni. S tem svojim delom nam odkriva najstarejše sledove človeškega bivanja na naših tleh. Razmeroma skromni ostanki, odnosno sledovi, pa nam pripovedujejo o načinu življenja pračloveka, njegove borbe za obstanek, hrane in obleke. Mnogim stvarem ni mogoče priti na sled s pomočjo otipljivih dokazov, predvsem glede na pračlovekov pojm o verstvu in njegovo družabno ureditev. Je že poznal suženjstvo, kakšne bogove je častil in na kak način, kakšni so bili njegovi pravni odnosi do ostalih članov družine? Nobenih pisanih virov nimamo o tej dobi, ko Je Človek komaj poznal ogenj, ko mu Je bil kak kol edino orožje in sm mu kosi kremena nadomeščali orodje in predvsem nož, s katerim Je ostrgal kože ubitih živali. To pa, kar nam je čez več tisoč let ohranila zemlja in njene takratne podnebne razmere, nam iahko daje vsaj približno sliko življenja pračlovekovega. Ta človek je živel v dobi, ko so vrhove naših planin pokrivali neizmerni ledenik’, ki so segali prav do dolin in s svojim razdiralnim delom, drseč v nižave, odigrali zadn.je veliko dejanje oblikovanja današnje ze meljske površine. V tej dobi so s« stvorile velike ledeniške doline, po katerih so si utrle pot vode iz topo člk se ledenikov, sl izsekale svoje Prehode skozi pesek in skalo in tako v tisočletjih ustvarile ona velika ču-narave, soteske in doline, skal-otoke sredi gorskih jezer hi kot miza ravna polja sredi gora, ki nam danes ob pogledu na njih naravno lepoto napolnjujejo srce s ponosom nn lepote naše domovine. Ogromne mase ledu in njega neposredna bližina niže ležečim krajem sta povzročala, da je bilo ozračje v celoti mnogo hladnejše kot danes Neizmerni gozdovi so se ponekod sitili po Krasu. Divji gozdovi so bili to, brez steza in poti, le sledovi velikih živali, jamskega medveda, mamuta in drugih, so vodili med debli stoletnih hrastov. Noč in dan je odmevalo po gozdovih rjovenje borečih se živali. Nad gozdovi pa je krožil silni orel in z budnim očesom iskal svojega plena. In v tej divjini se je Vselil tudi človek. Odkod je prišel? Nje je bila njegova prvotna domovt-nn? Odgovor na ti vprašanji se iz-gublja v megleni davnini njegovega tisočletnega obstanka na zemeljski °bli. In kakor je bila vsa narava ✓ svoji divjosti preprosta, tako preprosto je bilo tudi življenje pračloveka Glavna hrana so mu bile živali In gozdni sadeži. Nobenega orodja ni poznal, ni si še znal graditi koč ali Pa stavb na koleh. Kovin ni poznal Ih njegovi edini zavezniki v borbi za obstanek so mu bili njegova silna moč, kosi kremena in ogenj. Ogenj, ta je bil njegovo prvo in največje odkritje in Še danes ga zato divji narodi časte kot nekaj svetega, nekaj, kar drži pokoncu ves svet. Ogenj je grel pračloveka In ga branil pred hapadi divjih zveri iz pragozda, za kuho pa mu še ni služil, šele pozne- tudi Kitajci, to pa zato, ker je Podkev zavita in podobna kačam, ki so pri njih posebno v časti kot Preganjalke hudobnih duhov. Tudi pri Rusih je bila podkev moč-no v časti in enako pri Turkih. (Verjetno zato, ker je podobnu oboževanemu polmesecu). rpudi Pri nas velja podkev za prinašalko sreče in marsikateri preprost človek še danes pobere na cesti Podkev in jo doma kam obesi. Razširjena je tudi navada, da so si jo avtomobilisti pritrjali na hladilnik, da bi jih varovala nesreče. Toda vse to je le ostanek starih vraž brez vsake osnove, preprosti ljudje so čuli pripovedke o zlih .duhovih in so tako skušati najti sredstvo, da bi se jih u-branili. je, mnogo pozneje je odkril, da je mogoče jed kuhati in postane tako prijetnejša in laže prebavljiva. Za bivališče si je izbral jame, lahko dostopne kraške jame, ki so mu pozimi dajale ugodno zavetje pred mrazom in ledom. Na njih vhodu je kuril ogenj, okrog katerega se je stiskala družina, če bi jih današnji človek videl, gotovo ne bi takoj vedel, ali so to ljudje ali živali. Zakaj njih obleka so bile kože ubitih živali, gosti medvedji kožuhi so jim pokrivali telo in jih branili pred mrazom. Pračlovek po svojem načinu življenja ni bil nič drugega kot divji in silen lovec, ki je svojo moč meril z močjo živali. Težak hrastov kol mu je bil edino orožje, z njim je planil nad jamskega medveda in mu s silnim P od naslovom »Narodopisne sličice iz Rezije« je bil v štev. 71 z dne 12. VI. t. 1. objavljen č'anek, v katerem pisec po pravici vprašuje, ali vobče vemo, kje je Rezija in kod prebivajo Rezijani? Nisem zgodovinar niti pisatelj, a vendar sem z veseljem in tudi zadoščenjem prečital vsebino članka: Z veseljem, ker me marsikaj veže s tó dolino in njenimi prebivalci, z zadoščenjem, ker sem se tik pred zadnjo svetovno vojno skoro sprl z nekom, ki je trdil, da Rezijani niso Slovani. Mislim, da ne bo tu odveč, ako navedem nekaj pesmic, ki jih je pela moja mati, in ki jih pomnim še izza svoie otroške dobe. Glase se: Nu nubaj vstanite pore, te ora tet brat rožice, te ora tet brat rožice ta bili din si je izde (tu). Ko nabi ona vedela, da si (sem) igrane ano p", pijane. Da si iprauc ano pa pijane ano dn lipe postnihač. Ano dolo v Udem (Videm) (eva tet ano dolo v Udem ceva tet, se mamo lepo pofirinat na hanem črnem šimelno. Nu skuzi brudina domu, nu skuzi brudina domu. Ko to bo stu ano potrdu (petdeset), Ko to bo stu ano potrdu. In njih govorica? N. pr.: Pujde se! (Poidi sem!) Zapri duri! (Zapri vrata!) Le Maričica je mam tet. Dajme to lepo rokico ano ta lepo vištico. (Glej Marica, !U moram. Daj mi to lepo ročico in ta lepi obrazek.) Se in še bi lahko Pred kratkim sem bral v nekem našem dnevniku, da bodo na neki prireditvi poleg drugih nastopili tudi pevci iz Ban. To je bila zelo groba napaka, čeprav nezavedno storjena, in je prav za prav nihče ni opazil. Napaka pa zato, ker se vas pravilno imenuje, odnosno bi se morala imenovati Bani (množina od Ban), ne pa Bane. Nastopili bodo torej pevci iz, oziroma od Banov! Potrebno je, da se zavzamemo tudi za naše pravilno slovensko krajepisje v Trstu in okolici, kajti poleg tega, da je to v interesu čistosti jezika, nam pravilno uporabljena domača krajevna imena tudi razkrivajo marsikatero stran naše preko tisočletne domače zgodovine na tem ozemlju. Zato si danes oglejmo, kako je z Banami in kako je z Bani. Očividno smo tudi tu Slovenci nasedli vplivu italijanstva, ki je po petnajstem stoletju pričel prodirati izza mestnega obzidja v strnjeno slovensko zaledje in v zadnjih desetletjih že skoro prevladal v nekoč pristno slovenskih udarcem razbil lobanjo. Tedaj mu je z ostrim kosom kremena odrl kožo in jo posušil, razbil kosti in posrka» iz njih mozeg, ki mu je bil gotovo največja slaščica. Približno tako nam prikazujejo izkopanine življenje jamskega pračloveka. Skromno in vendar zanimivo je njih pripovedovanje, skromno kakor je bilo skromno življenje pračloveka in zanimivo, kot je bila neizprosna in divja njegova borba za obstanek, za njegovo vsakdanje meso, kajti s poljedelstvom se še ni bival in kruha ni poznal. Tako nam pripovedujejo izkopanine prof. Brodarja, ki jim je posvetil vse svoje delo. Njegovo največje dosedanje odkritje je jama Potočka Zijalka v Olševi v Kamniških planinah, dolga preko sto metrov in katero je nas navedel besed, ki so čisto naše — slovenske. Rezijani so dobri ljudje ;n se zelo ljubijo med seboj. Zlasti sorodstvo je skoro nerazdružljivo. Zgodi se, da se mož, ki se odpravlja v svet, vrne tudi po trikrat domov. žena ga. .spremlja kos poti, največkrat do kakega križpotja Ločiti se nikakor ne moreta. Tam ihtita ure in ure in končno odlož! mož odhod za en dan. Drugi in največkrat tudi tretji dan se ponovi isto. Za umrli misvojci zelo in dolgo žalujejo. Zato skoro ne morem verjeti, da bi bil njih iok pr» pogrebih v navadi. Glasen jok sprosti človeka notranjega trpljenja in kmalu pozabi na nesrečo. Rezijani pa povečini samo ihtijo in zelo notranje trpijo. So pa po večini nagle jeze, toda tudi zelo odpistljivi. Ako koga žalijo, se tega zelo ka saio in če je le prilika, radi prosijo odpuščanja. Pisec ima prav, ko pravi, da Rezija in Rezijani našemu in mednarodnemu znanstvu niso neznani. Naj navedem nek primer. Bilo je pred 44 leti, ko sem šel nekega dne kot 12 leten deček s stricem v neko tržaško gostilno, kjer se je shajalo po večini tržaško delavstvo. Kaj je prišlo takrat mojemu stricu na um, ne vem. Ali je že takrat vedel, da so se tudi Rusi že zanimali za Rezijo in njih prebivalce? Tudi tega nisem vedel takrat. Bane " ali ^_Bani ? predmestjih. Slovenci smo nezavedno že pred davnim časom pričeli uporabljati italijansko obliko tega krajevnega imena, Banne, slovensko pisano Bane, kar bi slovnično bilo množina prve ženske sklanjatve. V tem smislu tudi nedomačini nepravilno sklanjajo to krajevno ime: Bane, Ban, Banam, Bane, pri Banah, z Banami, kar pa se močno razlikuje od načina sklanjatve, ki je v rabi pri domačinih. Oni sicer tudi pravijo vasi sami Bane, toda nadaljni skloni so povzeti po čisto drugi sklanjatvi: Banov, Banom, Bane, pri Banih z Bani. Torej gre tu za moško množinsko sklanjatev in se torej prvi sklon ali imenoval- učenjak preiskoval leta in leta, meter za metrom v vseh njenih ledeniških plasteh. In odkril nam je ogromne lobanje živali iz ledene dobe, jam skega medveda, lisice, leva, jelena In drugih manjših živali. Sedanje najdišče pri Postojni ni tako veliko kot Potočka Zijalka. Ja-ma sama je mnogo manjša, toda dela se je lotil z Istim veseljem in navdu-Senjem kot doslej in ki je lastno njegovemu znanstvenemu delovanju. „Ne obetam si kakih senzacionalnih odkritij", mi je pripovedoval, „loda zadovoljen sem, da je tudi ta jama nesporno ena izmed postaj paleolitskega človeka. Kosti Jamskih živali so slabo ohranjene, večinoma so sami fragmenti, toda že same kremenaste osti so vredne truda." In pokazal mi je v mali škatlici Povedal je namreč navzočim, da ne razumem italijanščine (kar je bilo res) pač pa, da obvladam slovenski in ruski jezik. Postal sem takoj središče zanimanja, zlasti nekega inteligenta. Prosil sem strica, naj mi pojasni vzrok tega. »Zapoj po rusko« mi je velel. »Rusko ne znam, pač pa nekaj pesmic po rezijansko«, sem odgovoril. »Saj to je po rusko«, je bil njegov odgovor. Zapel sem prej rtapisane kitice, ki sem jih pa moral ponoviti zlasti na prošnjo imenovanega Intellgen-ta, ki je ves čas petja pisal na nek papir. Nekdo je pripomnil, da so lepe te ruske pesmi. Inteligent pa mi je v slabi slovenščini poše-pelal: »Fant, ti niso pel rusko, temveč rezijansko. Vseeno hvala ti. Nekaj sem pa le našel, za začetek kar dovolj.« Navajam ta primer kot dokaz, da so gojili tržaški delavci že takrat velike simpatije do ruskega naroda, marsikdo pa zanimanje za Rezijo in Rezijane, n. pr. oni inteligent. Veliko Rezijanov živi po naših krajih, zlasti na Primorskem. Zakaj ne bi nekaj teh zbrali in jih izvežbali, da bi nastopili s svojo pesmijo v radiu, bodisi v Ljubljani ali v Trstu. Poskusimo! Njih pesmi so lepe, vesele in tudi žalostne. I M. nik pravilno glasi Bani. Ker pa domačini niso iz Ban, temveč od Banov, kot sami pravijo, se zato tudi pravilno nazivljejo sami sebe za Banovce. Kot vidimo, nam je pravilna domača uporaba imena v vasi najboljši vodnik na poti ugotovitve pravilne oblike imena. Torej Bani in ne Bane! Pravkar navedeno pa nam potrjuje tudi zgodovina vasi same. V splošnem prevladuje pri italijanskih zgodovinarjih trditev, da so bili ustanovitelji Banov, Trebč, Gropade in Opčin romunski Ciči, oziroma Vlahi. To trditev je prvi postavil veliki tržaški zgodovinar Kandler, po katerem se imenuje tudi mali gozdič na poti od Banov do' Trebč. Na.inovejša raziskava-nja pa so pokaza'a, da gre tu za precejšnjo zmoto. Nesporno je, da so bili v petnajstem stoletju v teh vaseh Ciči, toda doslej še ni dokazano, da bi bili njih edini prebivalci, kajti ravno ona listina iz petnajstega stoletja, ki je služila kot ena glavnih opor tej trditvi, pripoveduje, da so Ciče, bivajoče v Trebčah, in obtožene številnih skrbno očiščene osti, prve skromne izdelke človekove. Nekatero so prav krasne, ostro prišiljene In zelo lepih oblik. Poprosil sem ga za eno, toda odklonil mi je. „Delam za Akademijo znanosti", je dejal, „niti niso moje in vsako ki jo najdemo, takoj natančno prerišem in opremim z Inventarno številko. „In pokazal mi je debel zvezek, v katerem je bilo zabeleženih že preko sto osti. Medtem ko sem si ogledoval njegove zapiske, mi je pripovedoval: „Pred leti so jamo preiskovali že Italijani in očividno naleteli na najbogatejši del, kajti sledovi na skalovju kažejo, da so se v onem delu nahajale velike množine kosti. Baje so celo našli neko človeško čeljust, toda stvari niso znanstveno objavili in le v neki razpravi omenili, najdena „in una località della Venezia Giulia" Sumim, da so Jo našli prav tu, toda z gotovostjo tega ne morem dokazati. Zato Je tembOij pravilno, ds smo sami pričeli raziskovati ta najstarejša poglavja čloJ veške zgodovine .. •• „Tovariš picfesor, pet in dvajset...'1 ga je prekinil nek dijak. Pravkar mu je namreč sporočil rezultat analize gradiva, v katerem so našli nekaj lepih primerkov kremenovih osti. Takoj si je zabeležil dijakove podatke in sam stopil k sitom, da se prepriča o pravilnosti dela. V jami pa so medtem trije dijaki potrpežljivo kopali z malimi grebljicami peščeno steno jame, zrno za zrnom. Pogovarjali so se o šolskem delu ter o socialnih tn političnih vprašanjih nove dobe. „Interesantno, koliko inteligence se r Rusiji regrutira ravno iz delavskih slojev . . ." je dejal nek dijak, ne da bi prekinil svoje delo. Enakomerno odmeva po mračni jami grebanje v peščeno steno, zunaj pa se iskri vro-če nonoldansko juniisko sonce. Analiza :e v grobem končana 'n učenjak je spet prost za nekaj besed. Pripoveduje mi o delu in težavah, na katere so spočetka naleteli, potem pa pravi. „Potrebno bi bilo, da se znanstven» no delovanje in preiskovanje razte. gne na vsa področja v tem vašem lepem koščku slovenske zemlje. Od postaj jamskega človeka pa preko keltskih gradišč in. staroslovenskih grobov do naj novejših dob v vsem kar zadeva zgodovino in dogajanja naše Primorske . . tatvin in vlomov, aretirali sami kmetje iz Opčin in Gropade,. Poleg tega pa nam listina kaže, da ima večina obtožencev prav lepa hrvatska imena. Ako upoštevamo dejstvo, da so Ciči v onem času sloveli kot strokovnjaški tatovi, potem lahko domnevamo, da se je beseda Cič v oni dobi lahko uporabljala že tudi bolj na splošno za tatove. Saj imamo v našem jeziku še danes ohranjene pregovore, v katerih nastopajo Ciči v ne preveč častnih vlogah. Poleg tega pa imamo v pravkar navedenih vaseh še danes ohranjenih mnogo hrvatskih priimkov in nekateri kar naravnost kažejo na nekdanjo narodnostno pripadnost. Toda ne samo to. Ti priimki se še vedno grupirajo v posameznih vaseh in so prav značilni za nekatere' vasi. To so verjetno ostanki nekdanjega slovenskega zadružnega življenja. Za Bane so značilni ravno priimki Ban. Ce si pogledamo volilni imenik' iz leta 1907 vidimo, da je pri Banih vpisanih 27 volilcev in teh se cela tretjina, torej kar devet volilcev, piše Ban. Ostali priimki imajo le po enega ali dva, največ — zelo redki — tri volivce. Ti dve tretjini volilcev sta zastopani z desetimi priimki in imajo zatorej ravno Bani ogromno večino. To pa nam prvič dokazuje, da se vas imenu po Banih Bani — tako kot Pa-driče po svojem ustanovitelju Pa-driču —, drugič pa, so bili njeni ustanovitelji, tako kot v bližnjin vaseh, Hrvati, ki so v štirinajstem in petnajstem stoletju zbežali pred turškimi nasilji iz današnje Hrvatske, in ne Vlahi. Sicer pa spadajo Vlahi v romansko narodnostno in jezikovno skupino in torej niso mogli imeti priimka Ban, ki po-menja še danes na Hrvatskem visoko upravno osebnost, a je beseda samo kot taka staroslovenskega jezikovnega izvora in sorodna besedi župan — jopan, hpan Se sedaj pravilna raba imena v vasi, nje zgodovina in ime njenih prebivalcev nam jasno dokazujejo, da se vas pravilno imenuje Bani. Zatorej pričnimo uporabljati pravilno obliko njenega imena, kar je narodna dolžnost vseh zavednih Slovencev, da tako tudi s pravilno rabo dokažemo našo narodno bitnost na tem ozemlju. Sc o Reziji •J Dejanje se dogaja v bogati in mogočni indu- “ strijski deželi Aržanteji. V mesto Bekbuk pri- de mlad zdravnik Stìfen Popf s svojo ženo Bereniko. Njun prihod vzbudi pozornost lekarnarja Bambolija in njegove žene. Zaradi spodobnosti je lekarnar počakal nekaj ur in potrkal nato na vrata vile doktorja Popfa. — Imam čast, biti vaš naj bližji sosed, — je rekel ppoštljivo doktorju, ki mu je odprl vrata, — in si štejem v prijetno dolžnost, da povrprašam, ali vam morem s čim pomagati. Lekarnar je bil zadovoljen z izbranim izražanjem in lepim slogom svojega kratkega govora, niegov bledi obraz je pri tem rahlo zardel in prijetno osenil male modre oči. V sobi, kamor je doktor povabil nepovabljenega gosta, opravičujoč se zaradi nereda, so stali na pol izpraznjeni leseni zaboji, mize pa so bile založene z množico posod, retort in podobnih priprav kemičnega laboratorija. Spričo tega se je lekarnar vznemiril, prišlo mu je na um, da mu utegne doktor odjedati kruh s tem, da bo sam pripravljal zdravila za svoje bolnike. Nekaj trenutkov sta oba mločala in pazljivo tehtala drug drugega. Doktor Popf, širokopleč, športnega kova, sivih oči in kostanjevih las, z odkritim, a hkrati za spoznanje pretkanim obrazom, je bil približno enake postave z Bambolijem, ali zdel se je nižji od njega, ker je bil lekarnar zares nenavadno suh. Mršavost, čezmerno dolge noge, dolgi, bledi o-braz ter dolgi, ravni pepelnati lasje, ki so se v redkih pramenih spuščali na nagubano čelo, — vse to je delalo gospoda Bambolija skoraj nakaznega, ali blažil ga je izraz iskrene dobrohotnosti, ki ni nikoli izginil z njegovega obraza. — Dobro ste zadeli, ko ste si izbrali prav naše mesto, — je naposled prekinil molčanje. — Bakbuk ima veliko prihodnost. Cene zemljiščem neprestano naraščajo. Daleč od sleherne misli na špekulacijo s stavbnimi parcelami je doktor vendar menil, da je prav, ako pokaže na obrazu prijetno iznenađenje. — In potem, doktor, ste imeli preklicano srečo s hišo, — ie nadaljeval lekarnar, zelo je suha, zelo topla, mnogo zraka in, oprostite, ne ene podgane. — To ne bi bilo tako strašno, — je optimistično pripomnil doktor, — upam. da je tega blaga dovolj na prodaj tu? — O hišah to menite? — je previdno poizve doval Bamboli ’ — Ne, — je odgovoril Popf, — o podganah. TRETJE POGLAVJE, v katerem pripoveduje doktor Popf lekarnarju o sebi samo toliko, kolikor se mu zdi potrebno — Da, da, o podganah, — je potrdil doktor Popf spričo začudenega lekarnarjevega obraza. Čeprav je slabo poznal ljudi, je vendar razumel, da mora vsekakor takoj pojasniti gospodu Bambo-liju, čemu so mu potrebne podgane, in mu hkrati več ali manj podrobno povedati nekaj o sebi. Ni hujšega za malomeščana, kakor če ga držiš v nevednosti glede na dogodke ali osebe, za katere se zanima. V takih primerih si začne malomcščan izmišljati in svoje izmišljotine prodajati za dejstva. Tc izmišljotine pripoveduje potem kot največjo taj' nost svojim znancem. Nekaj dni zatem pa je vse mesto polno čenč kakor smrdljiva voda bakterij. Zato se je doktorju Popfu zdelo umestno, da dobi lekarnar Bamboli več ali manj popolne, vsekakor pa resnične informacije. — Podgane, dragi gospod Bamboli, potrebujem za delo je odgovoril. doktor Popf in sedel na rob mize. — O’ prostem času se ukvarjam s kakšnim raziskovalnim delom in za to potrebujem podgane. — Ali jih režete? — je vprašal lekarnar in pokimal z glavo, kakor da so mu te stvari znane. — Redkokdaj. Gotovo veste, kaj je hipofiza? — Gospod, — je dostojanstveno rekel gospod Bamboli, — jaz sem farmacevt. — Skratka, — je nadaljeval doktor, — za svoje delo potrebujem podgane. In ne samo podgane. Imeti moram mir za vsako ceno in prost čas, ne maram, da bi mi znanci vsak večer mešali glavo in bi mc motila neprestana skrb za zaslužek Posveto-vala sva se z Bereniko in prišla do zaključka, da ni bolj primernega mesta za naju, kakor je Bakbuk. O tem, da je on sin urednika provincialnega časopisa, a Berenika edina hči uglednega profesorja literature, da ne moreta trpeti politike, da sta že peto leto poročena in nimata otrok, kar hudo obžalujeta. in še o mnogo drugem, kar bi utegnilo zanimati prebivalce Bakbuka, je doktor Popf premeteno in spretno mimogrede omenil in tako, da Bamboli ni utegnil vpraševati, kar bi bil hotel. Bilo je že precej pozno, ko se je lekarnar poslovil docela zadovoljen s svojim obiskom in se vrnil domov, kjer ga je pričakovala žena medleča od radovednosti. Doktor Popf pa si je veselo požvižgaval in šel v spalnico, kjer je našel Bereniko jokajočo, z obrazom zaritim v blazino. — Kaj pa je s tabo, stara? — je vprašal prestrašeno doktor Popf. — Ali si bolna? — Ne bom živela v tem zoprnem mestu!... Nočem videti tega zoprnega lekarnarja!... Ne bom spala v tej zoprni, stari bajti!... Domov hočem, dragi moj Stif! — No, no, ženica, — je ljubeznivo izpregovoril Popf in sedel k ženi, — no, ne joči. Videla boš, da bo vse dobro... Imenitno in neopazno bova tu preživela leto ali dve .. — Leto, dve? — je še huje zajokala Berenika. — Ti si vendar rekel, da ne bo več ko leto! Zdaj vidim, da ti ne gre vera! —Morda še manj ko leto, — je rekel zamišljeno Popf, — zdi se. da stvar dobro napreduje. — In tedaj.se vrneva domov? — In še kako se vrneva! S triumfom! V vseh časopisih bodo slike: »Gospa Berenika Popf, soproga znanega izumitelja, doktorja Stifena Popfa.« Imenitno, kaj? — Veš kaj, Stiv, — je rekla Berenika, — pojdiva jutri v gledališče. — Morala se bova nekoliko dolgočasiti, draga, — je odgovoril doktor Popf in ljubeznivo božal roke še vedno poihtevajoči Bereniki. — V Bakbuku ni gledališča. Sedem kinematografov in prezabavni muzej voščenih podob. Ali hočeš, da greva jutri v muzej voščenih podob? ČETRTO POGLAVJE: o vdovi Gargo, njenih sinovih in prvem obisku doktorja Popfa Zgodaj zjutraj je Popfa prebudilo močno trkanje. Doktor se je sklonil skozi odprto okno in zagledal temnolaso, visoko, še ne štirideset let staro žensko, ki je bobnala z roko po vratih. — Ali ste vi novi doktor? — je vprašala ženska. — Za božjo voljo! Moj otrok je zelo slab. Čez nekaj minut je vdova Gargo — tako je sebe imenovala ženska, ki je spravila pokonci doktorja v tako zgodnji uri, — privedla zdravnika v svoje skromno stanovanje. Med tem ko sta hodila, jc vdova utegnila povedati doktorju, kako težko je zdaj življenje in kako sijajno je bilo, dokler je bil živ njen pokojni mož, ki je bil čudovit človek, izvrsten mehanik, v resnici zlatih rok, kako dobro je vedno zaslužil in kako je imel rad oba otroka. Hvala bogu, da so ji gospodje nadarbinskega sveta pomagali spraviti malega Pedra v sirotišnico. To je bilo zares delo usmiljenja, zakaj Pedro ima vendar mater, v sirotišnico pa sprejemajo parno popolne sirote. Zdaj se pelje dvakrat na leto k njemu na obisk, da ne bi pozabil na mater in da bi mati mogla pobožati svojega revnega sinčka, ki je podoben očetu kakor kaplja kaplji. Slabše tako ni moglo biti. zdaj pa je vrhu vsega zbolel še starejši sin, Ignac; na njem se je pojavil rdeči oprišč, in če je to škrlatinka, potem so popolnoma propadli; zakaj nobena gospodinja ji ne bo dala več prati perila iz strahu pred okuženjem Mala soba, ki je v njej ležal Ignac, je bila zalita s soncem. Spričo tega je še bolj bodla v oči snažna revščina sobne opreme. Samo velika fotografija lepo oblečenega, vedrega. mladega moškega, viseča na steni v bogato pozlačenem okvirju, ter bleščeč emajliran in ponikljan pralni stroj v sosedni sobi sta pričala, da je družina Gargo poznala boli še čase. Popf jc stopil k dečku. Bolnik se ni niti ozrl spričo njegovih korakov. Gledal jo navzgor, na grdi strop, ki ni bil že zdavnaj beljen, z brezbrižnim in nepremičnim pogledom umirajočega. Popfa je presenetila dečkova mršavost. Rdeč oprišč mu je pokrival obraz tako gosto, da je bil videti od daleč ko v ognju. — Zdravo, Ignac, — je rekel doktor, toda deček jo trudoma obrnil nanj pogled, ne da bi kaj odgovoril, in se nato obrnil proč. Doktor ga je začel preiskovati. Ustna votlina o-troka je bila vsa v krvavečih gnojnih ranah. Doktor je pridvignil dečkovo glavo in zagledal na tilniku to, kar je pričakoval: dve veliki bakreno-barvni pegi, ki sta se dotikali kakor krila pri metulju. — Gospa Gargo, brez skrbi lahko sprejemate perilo v pranje, — je rekel, ko je previdno spustil Ignačevo glavo na blazino, — ta bolezen se ne prime bogatinov. Sploh se nikogar ne prime: to je bolezen revnih. Ali ste že kdaj slišali o bolezni pe-lagri? Popf je vzel s podoknjaka nekaj stekleničic z raznobarvnimi označkami in jih nejevoljno postavil na mesto: ta zdravila so prav toliko pomagala proti pelagri kakor proti potresu. — Predvsem vrzite k vragu vse te stekleničice, — je rekel vdovi Gargo, in ta je začela zopet jokati: bilo ji je bridko, ko je slišala, da je zaman potrošila toliko denarja. — Deček ne potrebuje zdravil, pač pa svežega mesa in mleka. Potem jo je poslal po suhe droži in ji velel, naj jih daje bolniku po dve namizni žlici dnevno. Vdovi Gargo se je zdelo čudno, da ni predpisal nobenega recepta; kakšen zdravnik je to, ki ne predpiše recepta! Prosila ga je, naj vendar predpiše kakšno zdravilo, toda doktor je začel kričati nanjo, da sam najbolje ve, kaj ie treba delati v takih primerih. Boga naj hvali, da je pravočasno zapazil, za kaj gre, sicer bi bili ti idiotski padarji s svojimi recepti spravili dečka v blaznost in v grob. Dobro je vedel, da je silno grdo od njega, ker vpije na to nesrečno žensko, ki so io slepili nevedni zdravniki, ali ni se mogel vzdržati. Tako mu le bilo hudo, ko je videl na lastne oči strašno s'iko bolezni, ki je doslej samo bral o njej v medicinskih reviiah Pokazal je gospe Gargo, kako je treba dajati bolniku droži, in jo prosil, naj ga obvesti o tem, kako poteka bolezen. Pri slovesu ji je stisnil roko in začutil v svoji roki prgišče srebrnih novcev. — Nikakor ne vzamem, — se je znova razie-zil, — potrebovali boste ta denar za mleko. In prosim, brez ugovarianja! Toda vdova Gargo je rekla, da si ne bi mogla nikoli odpustiti, ako bi doktor odšel brez honorarja, Kdo ve, kako bi se bil končal ta obema neprijetni spor, ali v tistem hinu je Popf nenadoma zaslišal izpod postelje presunljivo cviljenje. — Bržkone se je zopet ujela podgana, — je pojasnila z opravičujočim se glasom gospa Gargo. —■ Še pojedle nas bodo! — Zavijte mi, prosim vas, mišnico skupaj s podgano v časopis, — se j e razveselil doktor, — zelo potrebujem podgan. Naj bo to moj honorar. Čez pol ure lahko pridete po kletko. In odšel ie z mišnico v roki. Ko se je vrnil domov, je Berenika, ki še ni vstala, zaspano odprla oči in vprašala: — No. kako je, Stif? — Imenitno, — je odgovoril doktor Popf, — prvi trije kentavri, ki sem jih zaslužil v Bakbuku. Pokazal je bankovec za tri kentavre, ki ga je imel v žepu že dober teden. Ni hotel spraviti Bereniko v slabo voljo. Ta brezplačni obisk bi imela za slabo znamenje. Razen tega je tudi sam doktor Popf verjel nekoliko v dobre in slabe predznake . PETO POGLAVJE, iz katerega je skoraj razvidno, da znamenja tliso vselei brez pomena Istega dne je lekarnar Bamboli ljubeznivo pomagal svojemu novemu sosedu dobiti nekaj podgan in morskih prašičev po zelo ugodni ceni. Do pozne noči se je Popf ukvarjal v shrambi poleg kuhinje, ki jo je izpremenil v laboratorij. Zatopljen v delo je brundal predse neko moderno pesmico, brez obzira izpreminjajoč besedilo, in ropotaje premikal mize, zabijal žeblje v opaž iz desk in bil pri tem tako zadovoljen, da ni niti opazil, da ni ves dan noben pacient potrkal na vrata njegove hiše. Sicer bi v tem ne videl nič vznemirljivega niti najbolj črnogled zdravnik. V Bakbuku niso še vedeli, da se je priselil v mesto nov zdravnik In četudi so vedeli, so čakali, da bi ga kdo drug prvi poklical, potem bodo že videli, ali sc splača, prositi ga njegovih uslug. Doktor Popf je to dobro razumel, ni se prav nič vznemirjal in v pričakovanju pacientov se .jc vrgel^ z vso vnemo na delo, ki je zaradi njega tudi prišel v to luknjo. Zdaj pa je čas. da nekoliko dopolnimo podatke, ki jih jc dal o sebi lekarnarju Bamboliju. »Raziskovalno delo,« ki je o njem doktor Popf povedal svojemu radovednemu sosedu nekaj mimogrede ne samo iz skromnosti, marveč tudi iz previdnosti, zasluži v resnici veliko več pojasnila Na žalost pa nam zelo _ tehtni razlogi ne dopuščajo, da bi celo zdaj, ko je preteklo dovolj časa od dogodkov, kj so tu opisani, posvetili bralce v bistvo in značaj poskusov, s katerimi sc je doktor Popf — mladi zdravnik in biolog — lotil reševanja in naposled tudi rešil eno izmed največjih vprašanj biologije — vprašanje umetne pospešitve rasti živalskih organizmov. Kdor bo pazljivo prebral pričujočo P°' vest, bo razumel vzroke naše previdnosti v tem vprašanju. GOSPiZMGEUMÌ ----roman CRONINA-J V. 'ì r» Ugledna, pet in trideset let stara lastnica prodajalne umetniških starin, Katarina Lori-'mer, je na neki dražbi kupila Holbeinovo miniaturo njegove slike «Gospa z nageljni». Nameravala jo Je prodati v Ameriko in z dobičkom oponioči svojemu omajanemu gmotnemu položaju. Doma iz skromne družine je Katarina pričela svojo kariero kot tipkarica, a s svojo volio in sposobnostjo je dospela do lastnega podjetja. Skrbela je z vso nežnostjo za osirotelo nečakinjo Nancy, gledališko igralko, ki se ie pred kratkim zarmjja z Američanom Obrisom Maddenom, do katerega Katarina spočetka ni imela zaupanja, a pozneje ji je čedalje bolj ugajal. Na Nancyno prigovarjanje je Katarina šla k Bertrama. ki se je s svojo gledališko skupino odpravljal v Amerik Težka je bila noč. Bolnica se je premetavala v vročici. Osuplo je gledal šah na množico, ki se je zahvaljevala Stisnil je pesti in vzkliknil: »Maščujem te, oče! Mašču- Žena je šla z njim in mu pomagala. Pavlek je Prožil Moreče sanje so jo mučile. Zdravnik ji je vlival zdra- za princesino rešitev. In ko so nesli na dvor, so se jem vas vse!« Odločno je odhitel proti pogorišču in očeta v izkopano jamo in mu pokril obraz z mehkim vil. Proti jutru se je umirila — bila je rešena smrti, vsi pomikali za nosili. Odkod ta ljubezen do Sobeide? zaprosil za lopato. »Očeta bom pokopal«, je dejal tiho. mahom. Ko ga je pokopal, je bil mlad fant trd kot jeklo. .Ili ■< o ’D's: "v JL& o ST alli-llf I~l "-Illesi- CU I N< ^ g W £T 5* < Ili.SI 5=3 B< 63 Sì ^ ^ Q. '" P3 I (a TS’lS. 3 l-° gS'Cl" C/K < 3 =r- o O o S 2- 2 rv %> rv Hi crg'^'H.f o S^s'n S||S »g 3 3-|< nS£P 3c rt- 2. 3 g- ^ -3 5-3^^. S.f'lsg 3.-’ S o S.lK«=x.±n' S. ■O T3 N C» T3 . . S o ?r sr o c ^3 § N ?r.’ 3 N Sr o. < "> n * ^ £ - r-t- ►-* - O uu —*■ CL rt» rD 5 Cu o —» '-j I ?2àg 51 & S s* ? £E. ¥ 3 ■ "D 73 • ; ? E. iiiii jyft g: g 7q G. ^ g < r; “ P ^ 63 C 3 3 - -P ?• -• ? p S n 7S- sr fsj g* 5Q r«N — vy ■*-. lll-sli-^l'i SeI-SI ■-li a|sss#s^|s®5? s S-rt'iS. 3 cLo* ° 3 3._ t3 3-5 pr rt< < -• b 3; 3 -t'13' Ilo | —3 nr ro Si 5I< w »-5 g S-S- ^ v 05 ° £ 3 g* “: -3 ■§ 3 3 s-—s:q*-0 3. «n 2.H ^ 3: 3 • — ^!."3' JT 51 2 —"3 “ G - < »x U.$rŠ%< 3 3' ^yq 2.| f?<^yQ S 03 - “ 2°^ f?3-3.< N 0Q O i^r. ~. - ‘srl.^OLS- ^ 2 s. 3 1 a?5 3. io §- 2 -3 -5 .. si _ . _ 3 S S- a f ^ N' O ;' 3' ^ 3 or G o?ÌS'™ór 333 3 O o"?5' |2i:< Ì2Ì'~.Ì--S=*"E' ■* i-!.af s.° a'* e. S £■ ?1? s-f-g- ss*” ss i-'IsS-= -§3.5,sJ'Si'°f ;:• * s s-:*2. : * s 1 Js 7|3l£i-E-| Ìn23 2.' a p §* 05 < “ Š- = S s s R ? < ° N< g* 2- ° < ^ 3 S 12^”I- SG 3 Ss — CU 3- -• G Ù5 O C n< C5< o ?r 3 3- 5- a 2- 0 = 3 - c• •:=r 63 ^ = S< 3 «2 ? a 2b n m 3 cn “ E ^ o' B. o C1 — 3 ^ o ^ ^ —* N =3 CU 3 ' O 63 ’-t < nj “ y a^f I H ^ “ 3- 2. 3- “ G.-3 3 g 05. £ N P* ^ Q. 05 §“ o '*‘1 -zi: •aJ A H n< g. S ^ S 2. R 2 In 2 2 òri“S3 * . - 7) ?r ^ rp sir-.i^lo* C172’ g<3 g g.< = £i _,. 00 a 2. : 2. T- ^■^d-s-STS'^B N 2. < 5' s ’ 5- < 3 a V> B<|RI33 T3 •-1 A ? P3 3 » 5 1 ^ a 3 n I 9-3 3-g|< ? .s;5- a 3 ^*^2 A 3 O "o sr ^ ao — cr o s 2-g-g H _ 0 S g ? is-srS N CL *1 V> < CL cx> ET c/a< a 3 “ 2 g ^ a e» w 3 os g n, SÌW 5-R ^ 0 p* w 3 il* fi S a. d o co 05. asa-g g* n: as er“'“ N. < O 3- S 3“.. - 3 < 3«.|Eš:s-?it ? =- 2 S 2 fS "l-< 05 g. cu ?r ^ 3 a. 2' 63 M p 3 a R ^ 5' < a g< e: ÌS‘ S* g o‘ -a = §•« E--=||:0 •“t V> C3< C/5 a> JL> rD S a STi S a. d ' 2 R 3 g a-i«, a ag PT O 3 o< »3 w ET 1—»- . 0 < o 05 t-t R, s 3 5 O 3 JqcL 2. 05 a ?r D a. G “ 3 n m’ 35' h a.^. 3 £ R 0 fi3 JU ^ 70 '—• 24-3 R . < R r • R N< ^ 2. 3 cu _ p; <' »v |e|S”I& a a 3. a a © 2 ro *-*• rD 3 ■o n> zs: j3 g-p O 3 a- 3 rv N- P R "O R gr S co co ^ S' = 2. a g - R- R R n' Hi R 3 3. G0* £T: o* < rD C/5 3: jo, CL o o w. 1 0 2. e. i- ± 1 $< a- O 3 3 p *-* 3 3 p- o- O) < 05 CL p o Cu "5 I 3. § -p**» _ 3 3 *" & n r“ p p 7T 3 S- ^ S 7T O co 0 O co 3 n> 3 S E a * C CL CL C RT P rT 3 < rD o< 3. 3 p 3 8< 2T a- o cr p^- p o I i 3' g- a 0 < 1 H' 3 Cu 3 “ s s? o 2 I 3; m R 3 N 3 S 5r 3 o 1—4. ►—• 3- n" n r-f 0< ; g KI s. 3 n, E. ?.’ z p o 3 cl 3 w p- R 3- fu O a g 3' 3 R S 3 o v 3 '-1 p 2 p n> co' c: cc -p cr. p - 1 £ a: £ 2.3 HŽ c • • o 3 ? SS2jQ~^=^~acua 03£~. ?r~ • "?t3iS'|S-l-sS|r«“|'|S.=. °s-|l 3?l.”sisss"3:à*?- o'S-aao-. co< S. <0 s* Nj TO Co 3 0 5^2: S' TO co, 3 ro 03 N PO > S_ Ssgsj-i-^SiTgs.g ss ss S'5 o a s o, g-s o s “ g-g-0 - R k R <0 a 2 * s 2 i n aaak2 ^ as i I ^ 2 a - -•= s-cr T3 rtJ- ET 'osia. 2. R 2:S| 3 < *“• O 05 h < o §-S 3 a •“ 3. v” “ n 'X- < ** o «n: o , a rr < e ni m D-=3 era 2-?T 2 o o N rt a> I* o 3 (D 3 ta a 3 e <3 a» a CD a ^ rt o 3 rt- 3 0) ? a> V NAŠIH OTROŠKIH VRTCIH Izločilne tekme za Praški festival Preteklo nedeljo so bile izločilno tekme za praški festival, na katerih je mladina pokazala, da biva le zdrav duh v zdravem telesu. V plemeniti športni tekmi sc je vsakdo potrudil, da je dal od sebe kar najboljše in tako častno zastopal ne samo sobe, temveč tudi organizacijo ali društvo, kateremu pripada. Tako smo imeli priliko videti prav lope tekme mladincev Svobodnega tržaškega ozemlja, ki sicer nico dosegli ravno najboljših rezultatov, so pa vendar pokazali, kaj zmore mladina, od katere sò se mnogi prekalili že v narodno osvobodilni borbi, toda vsi danes sodelujejo pri izgradnji nove in lopše bodočnosti, v kateri poleg cfrugega tudi špert ne bo več predmet za šovinistično podpihovanje. Slòvanski in italijanski mladinci so na teh tekmali združno nastopili in s tem pokazali, da ideja bratstva živi v večini mladih src na tržaškem svobodnem ozemlju. Izidi nedeljskih tekem za praški festival pa so naslednji: Košarka: ženske: Kinaldi-Izola 32:9. Moški: Col-Sv. Marko 34:23. Veslanje: V veslaški tekmi četver, cev s krmarjem je zmagalo moštvo Izolo, drugo mesto pa je zasedel Col. Lahka atletika: moški: tek na 100 m: 1. Trani Romano (Piran) v času 12”; 2. Vecchiet Remano (Skedenj) v času 12,3”. Tek na 200 m; 1. Fonda Lino (Sv. Marko) v času 23.1; 2. Contento Ferruccio (Piran) v času 25.8. Tek na 400 m: 1. Sedmak Lucijan (Vesna) v času 56”; 2.Fragiacomo Tullio (Piran) v času 56.9 Tek na 800 m: 1. Ra-valico Gnido (Piran) v času 2.16-2; 2. Balbi Stellio (Sv. Marko) v času 2.18. Tek na 1500 m: 1. Faidutti Berto (Kralič) v času 4.28.7; 2. Bembi Umiberto (Col) v času 4-31. Tek na 5000 m: 1. Faidutti Berto v času 17.42; 2. Bembi Umberto v času 18.28. Skok v višmo: 1. Dolgan Marijan 1.60 m; 2. D’Ambrosi Aurelio (Piran). Skok v daljino: 1. Trani Romano (Piran) 5.93 m ; 2. Fenda Lino (Sv. Marko). Met krogle: 1. Dolgan Marijan (Skedenj) 8.85 m; 2. Trani Romano. Met diska: 1. Venier Bruno (Piran) 26.25 m. Met kopja: 1. D’Ambrosi Aurelio (Piran) 34-38 m. Zenske: Tek na 200 m: 1. Sulič Marija (Sv. Ivan) v času 28.7; 2. TomaseHo Nella (Kraljič) v času 30.3. Skok v višino: 1. Sulčič Marija 1.25 m; 2. Macarol Egle (Skedenj). Skok v daljino: 1. Sulčič Marja 4.24 m; 2. Brasofolli Mariella (Piran). Met krogle: 1. Bajer Nela (Skedenj); 2. Colautti Ed da (Kraljič). POKRAJINSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Pokrajinsko nogometno prvenstvo se bliža koncu in zaterej postaja tudi borba vedno bolj zagrizena. Najbolj ostro borbo vodita seveda Gaslini in Skedenj, ki sta kandidata za pokrajinsko prvenstvo. Ker gre posameznim društvom takorekoč „za kožo», napno njih enajsterice vse svoje sile, da bi lahko prišle do čim boljših uspe- hov, kar seveda povzroča razna presenečenja, ki si jih v začetku tekmovanja nihče ni nadejal Tako je bilo zadnjič in tako tudi to nedeljo. Oba kandidata, Skedenj in Gaslini, sta svoji igri odigrala neodločeno in tako ohranila staro razmerje. Tovarna strojev je porazila Koprčane, tekma med Izolo in ŠPORT PO SVETU Prvenstvo Slovenile V Celju so se pričele lahkoatletske tekme za prvenstvo Ljudske reputili, ke Slovenije. Doseženi so bili zelo dobri rezultati. Najbolje so se doslej °drezali lahkoatleti iz Celja, zlasti hiladinke, katerih rezultati so eni najboljših v jUg0slaviji. Zeio dobro Be dr*e tudi primorske fizkulturnlce. k) so kljub težki konkurenci dosegale prav lepe uspehe. Tako velja zlasti omeniiti tov. Kofolovo iz Cepovana in Siličevo 'z Gorice, ki sta se obe plasirali na Prvo mesto z odločnimi rezul-tkti, in sicer prva v metu diska ,32.29) in druga v teku na 800 metrov s časom 2:38.2. Njuni uspehi tako lepi. da res delajo čast pri-oiorski fizkulturi. Ostali primorski 1 ahkoatleti so tesegli naslednje uspehe: Krajnc (Postojna), tek na 5000 bietrov , drugo mesto s časom 16:31.6; Permozer (Idrija), tek na 800 m. ženske, drugo mesto s ča-80111 2:41.0; Carpentieri (Idrija), ista disciplina, peto mesto s časom ■^•44.9, Šebenik (Gorica), met krog-!c> meški, četrto mesto 11-20 metrov; Kofol (Copovan), met krogle, ženske, peto mesto, 8.40 metrov; ®ilić (Gorica), tok na 200 metrov, ženske, peto mesto s časom 32:1 6 Tratnik (Idrija), tek na 1500 m *d°ški, drugo mesto s časom 425.0 Klede (Postojna), ista dicsiplina šesto mesto s časom 4:27.4 in Ko ®»uli (Gorica), troskok, moški, še. sto mesto, 11.07 metrov. Našim domačim lahkoatletom iskreno čestitamo, da so tako lepo zastopali našo Primorsko na lahko-mietskem prvenstvu Ljudske Republike Slovenije in želimo, da bi se v svojih športnih panogah še na-Prel izpopolnjevali in tako dosegali Se lepše in boljše uspehe. Nogometno prvenstvo ZSSR Prvi del letošnjega tekmovanja za hOfiometno prvenstvo Sovjetske zve-Ze Je že skoro zaključen. Na čelu Vseh najboljših sovjetskih nogometnih ruštev se nahaja „Dinamo" iz Mo-s ve, čigar prvenstvo je že skoro zagotovljeno, kajti zelo majhna Je ver-etnost, da bi mu ga še kdo mogel Prevzeti. Tržičem pa je ostala neodločena. V splošnem torej kažejo že izidi sami, kako vneto se trudijo igralci, da bi še v zadnjem trenutku rešili, kar se da rešiti. Točni izidi nedeljskih tekem so naslednji: Ga-slini-Ronki 3:3, zkedenj-Montebello 0:0, Tovarna strojev-Koper 5:2 in Izola-Tržič 1:1. Tekme v Pragi 25. in 26. preteklega meseca so bile v Pragi mednarodne lahkoatletske tekme, na katerih je nadarjeni češki tekač Zastopek zmagal v teku na 5.000 metrov z odličnim časom 14:08,2 in s tem ne samo dosegel drugi najboljši svetovni čas na tej progi, temveč se tudi resno približal fantastičnemu svetovnemu rekordu Hagga 13. 58,2. Svoj odlični čas Je dosegel s tako lahkoto, da Je po mnenju opazovalcev in športnih strokovnjakov samo še vprašanje časa, kdaj bo „pre-kucnil" dosedanji svetovni rekord na tej progi. Zanimivost: pri lanskih mednarodnih lahkoatletskih tekmah v Oslu je dosegel samo peto mesto In se Je torej v enem samem letu povzpel do tako zavidljive višine. JadrÉe tekme v Švici Na tekmah letalskih modelov, ki so se pred kratkim vršile v Frauefeldu v Švici, je pri tekmah v letalskem jadranju zasedla Jugoslavija sedmo mesto, kar je glede na ostro konkurenco pri tekmah zelo lep uspeh. Prvo mesto je pripadlo Italiji, zadnji dve mesti, t. J. deveto in deseto pa sta zasedli Francija in Finska. Tour de France Tekma je v polnem razmahu in sodeluje pri njej okrog sto kolesarjev iz sedmih evropskih držav. Oba mednarodna prvaka CoppJ in Bartali ne sodelujeta, toda tudi brez njiju Je konkurenca zelo zagrizena in poleg srdite borbe med posamezniki In mo štvl je pričakovati tudi številna presenečenja. Tenis v WHIednnu v finalni igri posameznikov Je v soboto premagal Kramer Browna (oba ZDA) z odločnim rezultatom 0:3, 8:2. 6:3 In s tem postal letošnji svetovni prvak. Budimpešta-Zagreli Istočasno, kot lahkoatletsko prvenstvo Slovenije, pa je bila v Z a.grehu lahkoatletska tekma med Mladinski četverec, ki bo nastopil na festivalu v Pragi Finalne tekme za Davisov pokal v Zagrebu Zagrebom in Budimpcšsto. Rezultati doseženi na tej tekmi, so v splošnem boljši, kot oni, doseženi na iiahkoatletskem prvenstvu Slovenije. Spočetka so vodili zagreb-ški lahkoatleti, toda drugi dan so jih madžarski prehiteli s celo vrsto uspehov in si tako priborili večje število točk. Razne športne vesti V nedeljo je bila v Sofiji nogometna tekma v okviru balkanskega prvenstva med Romunijo in Bolgarijo. Pri tekmi so bili navzoči začasi.i predsednik ljudske republike Bolgarije Vasil Kolarev, predsednik vlade LR Bolgarije Georgij Dimitrov in drugi. Igri je prisostvoval tudi podpredsednik Svetovne sindikalne federacije in predsednik Južnoameriške sindikalne federacije Lombardo Toleda-no. Tekma se je končala z rezultatom 3:2 (1:0) za Romunijo. Od 15. do 17. julija bodo v Zagrebu finalne tekme za Davisov pokal v tenisu. Potem, ko so v polfinalni tekmi zmagali jugoslovanski igralci nad južnoafriškimi in v Pragi češki nad francoskimi, sta se v finalno tekmo plasirala Jugoslavija in Češka, ki se bosta borili za evropsko prvenstvo v tenisu- Izid tekmovanja je težko predvidevati, kajti dobre lastnosti in izvrstna tehnika naših dveh najboljših teniških igralcev Palade in Mitiča je vsem dobro poznana. Toda tudi čeških igralcev ne gre podcenjevati, kajti presenečenje, za katerega so poskrbeli pred kratkim v Pragi, ko so odlično porazili francoske igralce, ki so si bili sigurni svoje zmage, se lahko še enkrat ponovi. Medtem ko je češki igralec Drobny dobro znan v svetu s svojo izvrstno igro, pa je najnovejša zvezda češkega tenisa Cer-nik še kaj malo poznan. Sicer se je udejstvoval v tenisu že v preteklih letih, toda ni imel prevelikih uspehov. Sele sedaj, ko so stari teniški igralci kot Vodička, Caska in Šiba opustili tenis, je dobil možnost, da se popolnoma uveljavi. kar je dokazal v igri proti Francozom, katere je dobesedno presenetil. Ta njegov uspeh je pripisati trajnemu in neumornemu treningu in pa številnim igram, ki jih je igral s svojim sorojakom Drobnym. Cernik obvlada zelo dobro tehniko igranja, uspeva mu loviti in vračati lege, za katere so vsi prepričani, da jih je nemogoče ujeti, toda v taktiki še ni popoln in si upa zelo malo tvegati. Ko se bo izpopolnil tudi v teh svojih tubati^ bo pesta! eden izmed najboljših svetovnih igralcev. Poleg Cernika bo nastopil v Zagrebu tudi svetov-' no znani igralec Drobny. Odliko, njegove igre so znane po vsem svetu. Njegova posebnost je strahovito ostro serviranje žoge, kakršnega nima noben igralec na svetu. Proti Francozu Destremeauju je v enem samem gameu prešel v vodstvo s 40:0 in to s samimi servisi! V igri; parov se je že često dogodilo, da se nasprotnika na njegov ser v; g nista niti premaknila Taka je igra čeških igralcev, ki bodo v Zagrebu nastopili proti našim. Cehi sami sicer poudarjajo visoko kvaliteto in tehniko naših igralcev, kakor tudi vroča zagrebška tla, toda glede na dosedanjo uspehe so si sigurni svojega uspeha. Teda presenečenja niso izključena tako na eni, kot na drugi strani. Vsekakor pa dejstvo, da sta se plasirali v finalno tekmo Jugoslavija in Češka dokazuje, kako visokovreden je jugoslovanski in sploh slovanski tenis v Evropi. Igra, ki sta jo pokazali obe moštvi, je bila zelo živahna. Zmaga romunskih nogometašev je zaslužena. Sodil je jugoslovanski sodnik Matančič. O V nedeljo je gostovala na Reki nogometna ekipa ljubljanske Enotnosti In premagala domače moštvo Primorja z 6:0 (2:0). O Na Mednarodnem lahkoatletskem tekmovanju, ki je bil v Helsinkih na Finskem, je znani češkoslovaški tekač Zatopek premagal v teku m> 5 km svetovnega rekorderja Finca Heinna. Doseženi so bili sledeči rezultati: 1. Zotopek (ČSR) 14:15,2; 2. Heinno 14:15,4; 3. Jàrwìnenn (oba Finska) 14:39,8. Premene 2 3 4-5 reka v Jugoslaviji 5 13 2 podnožišče 3452 denarna enota 4 12 5 indijsko božanstvo Kvadrat Križanka 1 2 3 4 5 A A A A A A B E E I I K K K L N N O O P P P R R Z Vodoravno in navpično: 1. brst, 2. jed, 3. mesto v Istri, 4. žensko ime, 5. okraj ob Soči. Vodoravno: 1) ruski pisatelj; 10) mesto v Južni Ameriki; 11) kazalni zaimek (hrvatska); 12) dlaka; 13) pijača starih Slovanov; 14) sla; 15) mednarodna pogodba; 16) nakazilo; 17) trušč, ropot; 18) grška reakcionarna organizacija; 20) tenka deska; 21) poklon; 22) o-rodje; 23) vzklik; 24) izraz pri kartah; 25) barva; 26) številka; 27 postavljen na ogled. Navpično: 1) žival; 2) olje (Anj-kaka); 3) osebni zaimek 4) moško ime; 5) moško ime; 6) vzklik; 7) preostanek žita; 8) glej 25) vodoravno; 9) primorsko vino; 14) domača žival; 15) del noge; 16) zabavišče; 17) neurje z dežjem; 19) indijanska priprava za lov; 20) pokrajina na Hrvat-skem; 22) šahovski izraz; 23) o-sebn' zaimek; 25 kratica moškega imena; 26) glej 6) navpično. Zdi se, da je poletni čas le prv magai marsikaterega ugankarja. Zadnje čase namreč prejemamo znatno manj rešitev, predvsem pa takih, da bi imel žreb laže delo. Tako se mu dogaja, da hoče osrečiti kar teden za tednom iste ljudi in ga moramo stalno poučevati, da to ne gre. Tovariš Sattler Andrej iz Gorice nan» sporoča, da bo moral omejiti redno reševanje, ker mu pešajo oči. Ima namreč že 77 let! Se bolj žalostno bi pa bilo, če bi se moral odpovedati čitanju Ljudskega tednika; zato želimo našemu zvestemu ugankarju zdravja, tako da bi mogel biti še dolga leta vnet čitatelj našega lista. Rešitve in imena izžrebancev bomo objavili v prihodnji števiiki. Kupon št. 26 nagradno tekmovanje Ljudskega tednika Odgovorni urednik Jože Koren Gasilstvo, ameriška pomoč in še kaj Vsako združenje ima svoje geslo, svoj pozdrav. Tako je združenje italijanskih fašistov vzklikalo »Evviva il Duce,« nemški nacisti so se pozdravili s »Heil Hitler,« a prastaro gasilsko geslo je »Na pomoč.« Ker imajo vse evropske države ussilske odrede, je AmerTa ugotovila, ds. »sa Evropa kliče na pomoč. Ker pa gasilski »Na pomoč« ne pove nič kaj natančno, kakšna pomoč je zaželena, je gospod Marshall domneval, da bo Evropa zadovoljna s kakršno-koh ameriško pomočjo. Na Pariški konferenci se je ugotovilo, da bi ameriška pomoč v predlagani obliki res le vodo gasila.. Merodajni krogi v Ameriki se sedaj jeze na vrle gasilce, češ, kaj vpijete na pomoč, ko .je pa ne sprejmete. Da bi v bodoče ne prišlo več do takih nesporazumov, so predstavniki svetovne gasilske zveze sklenili najti primernejše geslo in staro zavreči. To je bilo predlagano ne le zaradi tega, da bi ne prišlo več dp podobnih nevšečnosti, ampak tudi zato, ker je vzklik »Na pomoč« kar brez vprašanja pričela uporabljati grška monarhofašistična vojska, ki se dere dan na dan »Na pomoč,« četudi je v Izdatni meri deležna vsestranske anglo-ameriške podpore. Sodobna tržaška zgodba Nekdo se je potapljal v morje. Drugi ga je z obale o-pazoval. »Na pomoč,« je klical potapljajoči se. »Povejte mi kje stanujete,« mu je dejal oni z obale. »Na pomoč,« je zopet zavpil v morju. »Recite mi vendar, kje stanujete«, je uporno zahteval oni na o-bali. Končno mu je potapljajoči se s skrajnimi močmi zavpil: »Via Dolorosa 92« in že so ga prekrili hladni valovi. Oni z obale pa je pohitel v via Dolorosa 92. Pozvonil je. Prišla je gospodinja. »Oprostite,* je dejal, »zvedel sem, da oddajate sobo.« »Zelo žal mi je,« je rekla gospodinja »toda soba je že oddana« »Nemogoče,« se ie začudil mož brez stanovanja, »saj te Vendar pravkar utonil tisti, ki je stanoval v njej. Sam sem ga videl.« »Vem. vem, je odvrnila gospodinja, »ampak -aj vendar veste, kako*je dandanes s stanovanji; sobo ie najel namreč tisti, ki ga je tr-gel v morje.« Dogovor med Italijo in Ameriko Italija je z Ameriko sklenila in podpisala dogovor o pomoči. Po tem dogovoru bo Italija deležna ameriške pomoči v tako izdatni meri, da bo ostala za daljšo dobo brez vsake moči. MARSHALLOV NAČRT PO SVETU Star pregovor Blagor onemu, ki daje težko njemu, ki prejema: ti pregovor se Se danes glede Grčije ujema. Letina Letos letina je dobra. Že nastopil žetve čas je. Le Marshallovi predlogi so slabo pognali v klasje. Iz Italije Predstavniki italijanskih sindikatov so De Gasperiju predlagali, naj uvede stroge ukrepe zoper špekulante. De Ga-speri zaenkrat še ni v tem pogledu nič ukrenil in tudi verjetno nič ne bo. In sicer zato ne, ker je človek pač tako u-stvarjen, da nerad pljuje v lastno skledo. IZ FRANCIJE Vesti, ki jih širijo razni nasprotniki sedanje francoske vlade, češ da je Ramadier nasproten povišanju mezd, so brez vsake podlage. Ko so namreč Ramadiera vprašali, če je pripravljen, da se mu zviša plača, je z velikim navdušenjem pristal na to. POMILOSTITEV KESSELRINGA IN ŠE KAJ Nemškemu vojnemu zločincu generalu Kesselrimgu so v Rimu spremenili smrtno obsodbo v dosmrtno ječo. Ko so se v neki družbi temu čudili, je nek dober poznavalec rimskih prilik pripomnil: »Da so ga pomilostili, to ni nič čudnega; čudno je, da so ga sploh obsodili.« TEROR NA POLJSKEM V takoimenovani svobodni Poljski državi je te dni ponovno izbruhnil teror z vso silo na dan. Poročajo namreč, da so 121071 političnih krivcev pomilostili in jih meni nič, tebi nič, vrgli iz kaznilnic na cesto. Nezaslišana predrznost poljske vlade, ki je na tako grob način stotisočem odvzela streho nad glavo, je naletela na silno nezadovoljstvo zapadnih demokracij im je pričakovati, da bo v kratkem prejela serijo protestnih not. IZGOVOR GRŠKIH PILOTOV Znano je, da so grški piloti odvrgli bombe na albansko ozemlje. Znano je tudi, zakaj so jih. Iz zelo važnega razloga: zaradi provokacije. Njihovi predpostavljeni jih niso o tem nič izpraševali, ker dobro vedo, kako je s to zadevo. Pač pa jih je vprašala neka stara mama, ki se razume v tej stvari le toliko, da z njo ni nekaj v redu. In tej mamici so se piloti takole o-pravičili: »Veste, leteli smo, leteli, pa nismo vedeli, kje se nahajamo. Kar nenadoma pa smo videli, da neki ljudje pod nami tečejo. (Albanska mladina je vežbala za Praški festival). No, in ko smo videli, da tečejo, smo takoj vedc-k. I:. so to naš'. Tako smo bili trdno uverj mi, da ■ mo nad domrčo zemljo, pa smo spustili bombe. POŽAR V ATENAH Poročajo, da je v grškem glavnem štabu v Atenah izbruhnil požar. Vzroka požara poročila sicer ne navajajo, domneva pa se, da se je zaradi hude vročine vnela slama v glavah generalov. Fašistični bandit na Će bi se moji gospodarji lotili tega posla, koliko bolje bi bilo zame in za njih Fama prisilnem delu: fè