rEDNIK Ptuj, 29. aprila 1971 Leto XXIV., št. 17 Cena 0,70 din /^SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA >red kongresom amoupravljavcev Od 5. do 8. maja t. 1. bo jvno mesto Bosne in Her- govine gostitelj doslej naj- (čjega zbora samouprav- ivccv. Največjega pred- ^ po tem, kar bodo raz- ravljali in odločali. Za kongres je izbranih [J2 delegatov, tri četrtine od ji je iz delovnih organiza- jj. Diminirali bodo torej ne. osredno samoupravljavci, oDgrres pa bo delavski v naj> iršem smislu. Prisostvovalo na bo tudi 40 delegatov ti- itih delavcev, ki so trenutno Bposleni v tujini. Zanimanje za ta kongres le veliko, ne samo v Jugo- (bviji, temveč tudi v tujini, bomačo javnost bo z delom bngresa seznanjalo 80 ured- ptev z ekipami, ki štejejo no članov, za zunanjis vet, :i se zanima za zgodovinski »j, ki ga bijejo samouprav, javci Jugoslavije pa bo po- očalo 180 novinarjev iz vseh lelin z izjemo Avstralije. Sarajevski kongres je pri- ložnost za realno oceno do- •ežkov samoupravljanja v Jugoslaviji v zadnjih dvaj- setih letih, da pa tudi spoz- namo slabosti, da bi, kot pra. vijo sklicatelji »odklonili prepreke in trasirali nove poti za hitrejši in bolj vse- stranski razvoj jugoslovan- ske samoupravne družbe«. Eno od vprašanj, ki mu bodo delegati posvetili izjem, no pozornost, je razvoj sa- moupravljanja v delovnih organizacijah. Čeprav j« sprejeta ocena, da je prav tu samoupravljanje najbolj us- pešno, vendar proklamirane in z ustavo zagotovljene pra. vice delavcev niso povsod stvarnost. Nadaljnja uveljavitev sa- moupravljanja kot družbene- ga odnosa je možna z učvr- stitvijo delovne enote kot te- meljne celine združenega de- la kot mesta, kjer je izvor suverenih pravic samouprav- lja vce v, kjer se začne samo. upravljanje. O kompetencah delovnih enot, o njihovih medseboj- nih odnosih bo na kongresu gotovo mnogo govora. Če- prav statut daje delovni eno- ti pravice, ki ji gredo, je stvar pogosto drugačna, ker ji z vseh strani predpisujejo, kako naj se vede, mesto da bi bilo narobe. Na več kot 5000 predkon- gresnih zborih širom Jugo- slavije je bilo opozorjeno na mnoge težave in probleme, ki bi jih bilo treba razrešiti, da bi premagali določeno stag- nacijo in krenili hitreje po poti razvoja samoupravlja- nja. Razširjena reprodukcija se kljub vsem proklamacijam in splošno sprejetim stali, ščem zadržuje izven vpliva tistih, ki ustvarjajo dohodek. Državna birokracija se je te. ga odrekla, dejanski vpliv, predvsem s strani bank pa je ostal. V bankah so sredstva gospodarstva, vendar gospo- darstvo z njimi ne razpola- ga. Samo nekaj primerjav: v financiranju delovne organi, zacije sodelujejo pri nas last- na sredstva s 33 ®/o; na Ja- ponskem s 74 ®/o; v Franciji in Belgiji s 75®/o v zahodni Nemčiji s 79 ®/o. S socialistič- nimi državami teh primer- jav ne bi delali ker tam pre- vladuje koncept, da odloča o razširjeni reprodukciji dr- žavno vodstvo. Pri nas je drugačna politi- ka, v praksi pa je težko ob- vladati bojazen birokracije, da bodo delavci »pojedli« a- kumulacijo, čeprav je na razpolago dovolj podatkov, ki kažejo, da delavci zelo skrb- no mislijo na svojo bodoč- nost, ne pa samo na seda- njost. S tem vprašanjem je ozko povezano tudi neko drugo, namreč, kako naj delavci razširijo svoj vpliv na druž. beno dogajanje na vseh ni- vojih od občine do zveze. Ustavna dopolnila oziroma spremembe v veliki meri od- govarjajo na ta vprašanja, kongres samoupravljavcev pa bo pripomogel, da bosta samoupravljanje in nepo. sredni vpliv proizvajalcev postala politični sistem za našo družbo. SV VREME do nedelje 9. maja 1971. Prvega in drugega maja bo w kar lepo vreme. Od pone- «ljka, 3. maja, do 5. maja bo- jo krajevne plohe in vetrovno. |iato bo do konca tedna lepo « vroče do 27 stopinj Celzija. Alojz Cestnik Predsedniku republike Josipu Brozu TITU! PREDSTAVNIKI DELOVNIH LJUDI OBCIN CAKOVEC, KOPRIVNICA, 0RM02, PTUJ, VARAŽDIN IN SLOVEN- SKA BISTRICA SMO DANES ZBRANI NA SVECANI SE- JI MEDOBČINSKEGA ZBORA SINDIKALNIH SVETOV, OB 10-LETNICI NAŠEGA SODELOVANJA V OKVIRU TEDNOV BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA TER 30-LET- NICE VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA. TA DVA JUBILEJA SOVPADATA V DANAŠNJE PRE- OBLIKOVANJE JUGOSLOVANSKE FEDERACIJE. KI IMA SVOJE KORENINE V PRVEM PROGRAMU OSVO- BODILNE FRONTE IN SKLEPIH AVNOJ-A. PRAV TAKO DOBIVA V TEM TRENUTKU NAS SAMOUPRAVNI SI- STEM, KI JE NAJGLOBLJE POVEZAN Z VSEBINO NA- ŠEGA OSVOBODILNEGA BOJA IN LJUDSKE REVOLU- CIJE, SVOJO POTRDITEV IN NOVE POBUDE V PRI- PRAVAH NA II. KONGRES SAMOUPRAVLJAVCEV JU- GOSLAVIJE. PRIDRUŽUJEMO SE TVOJIM NAPOROM PRI KREPITVI BRATSTVA IN ENOTNOSTI NARODOV JUGOSLAVIJE. HKRATI PA SE ZAVEZUJEMO. DA BOMO NAJSVET- LEJŠE PRIDOBITVE NASE REVOLUCIJE PRENAŠALI IN KREPILI, NE SAMO V MEJAH NASIH SESTIH OB- CIN, TEMVEČ MED VSEMI JUGOSLOVANSKMI NARODI. SLOVENSKA BISTRICA. 27. APRILA 1971. MEDOBČINSKI ODBOR OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV CAKOVEC. KOPRIVNICA, ORMOŽ. PTUJ. VARAŽDIN IN SLOVENSKA BISTRICA STRAN 2 TEDNIK — ČETRTEK, 29. anrilg 197, Po večmesečnem prizade- vanju za ustavitev naglega porasta življenjskih stro- škov, še posebej za zaščito standarda družin z nizkimi dohodki ^e videti, da se bo nekaj le spremenilo. Tako lahko sklepamo po nedavnem zasedanju komisije za cene, politiko dohodkov in oseb- nih dohodkov pri Zveznem izvršnem svetu. Pogovarjali so se o kon- kretnem seznamu prehram- benih artiklov in storitev, katerih cene bistveno vpli- vajo na gibanje življenjske- ga standarda. Cene, nave- dene v tem spisku, bi bile o- stro kontrolirane in bi se ta- ko praktično zaščitil stan- dard najslabše plačanih de- lavcev. Seznama še niso do- končno sestavili. Po predlo- gu sindikata pa bo vseboval: kruh. moko. goveje in svinj- sko meso. sveže mleko, mast. olje, margarino sladkor, jaj_ ca. krompir, jabolka in limo- ne. Od industrijskega blaga pridejo v pošte v: električna energija, šolske potrebščine, časopisi in zdravila; od sto- ritev pa: stanarina, komu- nalne storitve, mestni pro- met, šivanje oblek (mogoče bo namesto tega konfekcija), vstopnice za kino in popra- vilo čevljev. Tako sedaj iščejo poti za zaščito standarda mestnega prebivalstva, vendar tako, da to ne bo prizadelo zaposlenih v kmetijstvu, v poljedelstvu in podobnih dejavnostih. Ve- mo. da so osebni dohodiki zaposlenih najnižji. Pri bližno 60 odst. kmetijcev je lansko leto prejemalo manj kot 1000 din, medtem ko je bilo v industriji 34 odst. de- lavcev z osebnimi dohcxiki pod 1000 dinarjev. Z eno be. sedo, preprosto »zamrzova- nje« cen kmetijskih proizvo- dov, bi lahko povzročilo po- slabšanje materialnega poilo_ žaja zaposlenih v tej dejav- nosti. Zato sedaj razpravlja- jo o najrazličnejših varian- tah. kot so regresi, premije, minimalne odkupne cene, in_ tervenciie pri uvozu in bla- govnih rezervah in drugem, kar bi tud: odkupne cene kmetijskih pridelkov vsaj delno stabiliziralo. Cene novim proizvodom in storitvam, pomembnim za življenjskis ta.ndard, se do- ločajo v občinah. Zadnje čase Ro opazili, da so občine ob dvigu cen taka dejanja opra- vičila z izgovorom, da pač drugega izhoda ni. da občina ne more neutralizirati nega. tivnih posledic, katerih vzrok je sološen položaj nekaterih dejavnosti. Take občine go- tovo pozabljajo, da nekatere občinske skupščine skupaj s svojimi delovnimi organ'za- cijami uspevajo »držati« cene in se trudijo obdržati stop- njo standarda delavca. Sin- dikat zato predlaga občinam, da se na iniciativo občinskih sindikalnih svetov formira- jo posebni komiteji za cene, ki bi naj iskali možnosti za preprečevanje podražitev najvažnejših življenjskih ar- tiklov in storitev. Vsekakor pa so to le za- časni ukrepi. Za perspektiv, no reševanje standarda je po- trebno sprejeti široke eko- nomske ukrepe in jih tudi dejansko izvajati. Republike in federacija na tem področ- ju že nekaj pripravljajo in rešitve bodo znane verjetno že čez tri do štiri tedne. Sekretar sveta ZSJ Mar- jan Rožič je 16. aprila na za- sedanju predsedstva sveta najprej govoril o zahtevah sindikatov in predlogih u- krepov za stabilizacijo go- spodarstva ter življenjskega standarda delavcev, nato pa dejal: »Nobeni ukrepi in si- stemske rešitve ne morejo vplivati na večji dohodek tam, kjer slabo gospodarijo, kjer ni pripravljenosti in spodobnosti za lastno anga- žiranje pri reševanju težav in nestabilnosti. S skupnimi rešitvami delovnih kolekti- vov v proizvodnji v trgovi- ni in bankah bi lahko pre- magali mnogo problemov in nerešenih vprašanj. Zveza sindikatov lahko vsakemu delavcu odkrito pove. da smo kot družba pripravljeni in sposobni s skupnimi močmi uspešno reševati nastale pro- bleme s posebnim poudar- kom. da brez sodelovanja, razumevanja in aktivnosti delavcev v neposredni pro- izvodnji ne bo pričakovanih rezultatov.« Pr¥i ¥eeji Icrecfiti v ptujski Kreditni banki odobreni Izvršilni odbor Kreditne banke Ptuj je na svoji seji obravnaval zelo pomembna gospodarska vprašanja ob- močja ptujske Kreditne ban- ke in ob tej priliki tudi že odobril nekaj pomembnejših investicijskih kreditov. Med prvimi je obravnaval konverzijo kratkoročnih kre- ditov bančnih komitentov (spreminjanje kratkoročnih kreditov v kredite za trajna obratna sredstva). Na osnovi letošnjih pred- pisov o konverziji kreditov je ptujska banka med prvi- mi silovenskimi bankami, ki je lahko sr>remenila največ- ji del kratkoročnih krfeditov v kredite za trajna obratna sredstva. Po tej osnovi je bi- la banka upravičena konver- tirati 32 odst. v skupni vred- nosti okroglo 30 milijonov N d.n. Te kredite so odobrili na 25 let in po 4 odst. obr. meri. Kredit: bodo 3 leta v miro- vanju (moratorij), in po treh letih prične teči odplačilna doba. K tako spremenjenim kre- ditom je izvršilni odbor odo. bril konvertiranje še 16 odst.. v znesku 15 milijonov dinar- jev, tako da imajo komiten- ti ptujske banke sedaj odo- brene obratne kredite od skupne vrednosti 100 odst, kredite za trajna obratna sredstva v višini 48 odst. Nadalje je izvršilni odbor odobril udeležbo k sredstvom ptujskih upokojencev, ki znašajo 4 milijone din, še bančni kredit v višin: 1,800.000 din za gradnjo do- ma upokojencev v Ptuju, ka- terega predračunska vred- nost znaša 6.000.000 din. Kredit je odobren za dobo 30 let po 2-odst obrestni me. ri. S tem so denarna sred- stva za gradnjo doma upo- kojencev v Ptuju zagotov- ljena. Na isti seji je bil odobren tudi investicijski kredit Kme_ tijsikemu kombinatu Ptuj za obnovo 125 ha vinogradov v skupni vrednosti 5,650.000 din. Kredit se bo izkoriščal v letnih tranšah taiko, da bo- do ti vinogradi obnovljeni do konca leta 1974. Obnova vinogradov bo o- pravljena po terasnem si- stemu. Gornji vrednosti bo odobrila del kredita tudi Kmetijska banka iz Beogra- da, Kmetijski kombinat pa bo sodeloval s 15 odst. last- nih sredstev. Prej omenjeni investicij- ski kredit je banka odobrila po hitrem postopku, ker spa. dajo krediti za obnovo vino- gradov v letošnje interesno kreditno področje ptujske banke, medtem, ko bo ban- ka druge kreditne zahtevke obravnavala šele maja. Pri Kmetijskem kombina- tu Ptuj ni bilo nobenih za- držkov za hitri postopek odo- britve kredita, ker posluje kombinat rentabilno. Lan- skoletno realizacijo je Kme- tijski kombinat povečal za 25 odst.. dohodek za 16 odst., sredstva za osebne dohodke za 19 odst., poprečni osebni dohodki pa so se povečali za 24 odst. in znašajo v popreč. ju 1078 din mesečno za pre- teklo leto. Investicijskih sredstev je kombinat ustva- ril v preteklem letu v višini 8,362.000 din. Iz tega razloga so bili podani vsi ekonom- ski pogoji, da se je kredit Kmetijskemu kombinatu ta. koj v celoti odobril. C. V. Priznanja za dolj^oletno delo fr v bistriški občini | Sklepna prireditev' bo na Statenbergu! Osmega maja, na predvečer obletnice osvoboditve Jugosla- vije, bodo na Statenbergu po- delili srebrna priznanja OF ak- tivistom in dolgoletnim družbe- nopolitičnim delavcem iz ob- čine Slovenska Bistrica. Žiri- ja za priznanja OF in izvršni odbor občinske konference SZDL Slovenska Bistrica pode- lju.ieta priznanja naslednjim občanom: ANICI CERNOGA — za ak- tivno in organizirano delovanje v narodnoosvobodilni vojni; AVGUSTU KOI.ARJU — za aktivno de^ v TVD Partizan, Poljčane; VEPvI KODELIC — za aktiv- no delovanje v NOV in za dol- goletno družbenopolitično delo; ALOJZU LURŠAKU - TONE. TU — za aktivno deIovan,ie v NOV in za družbenopolitično delo na Pragerskem; HERMINI MELAVEC - UR- ŠKI — za aktivno delo v NOV in družbenopolitično delovanje v Slovenski Bistrici; ANICI POTISK — za veliko aktivnost v SKOJ in dolgoletno družbenopolitično delo v obči- ni Slovenska Bistrica; ANTONU PIIIMCU — za al tivno delo v NOV in za dolg, letno delovanje v Slovenski Bj strici; TINKI PLIBERSEK — za vt like uspehe v SKOJ med NO in vsestransko družbenopolitjj no delo na Visolah; ROZALIJI SORCNIK — , aktivno in organizirano delo OF med NOV v občini Sh venska Bistrica; JOŽETU STREHARJU aktivno delovanje v NOV j dolgoletno družbenopoliti^ dejavnost v občini Slovensk Bistrica; ANTONU STEGNETU — aktivno delo v OF med NOV; ALBINI TOMAŽIC — za tivno delo v NOV kot akti^ij ki v Gladomesu; VIDI PASSERO - BOŽI uspešno obveščevalno delo NOV in dolgoletno družbeno« litično aktivnost v Sloverai Bistrici in MARJETI VIDECNIK - aktivno delo v NOV. Slavnostna podelitev prizmi bo na Statenbergu ob 17. uri, DANES SEJA SO ORMOŽ Za četrtek, 29. t. m., je predsednik skupščine občine Ormož Franc Novak sklical 23. skupno sejo občinskega zbora in zbora delovnih skup- nosti skupščine občine Or- mož. Po predlogu dnevnega reda. bodo odbomi'ki obrav- navali poročilo o delu občin- skega javnega tožilstva v Ptuju za leto 1970, analizo zaključnih računov delovnih organizacij za lansko leto ter odločali o sprejetju odlokoi o urbanističnem program občine Ormož, o urbanistič- nem redu v občini Ormož, ii odloka o splošni prepovd parcelacije in graditve m območju mesta Ormož, z katerega je predvidena izd« lava zazidalnih načrtov. Ime novali bodo še predstavnik skupščine občine Ormož sklad profesorja Rakuša te potrdili statut temeljne kri turne skupnosti Ormož. D< veta točka dnevnega rd bodo vprašanja in odgovoi VrSOK OBISK v SLOVENSKI BISTRICI Ravno sem prenx:šljevala, kaj bi v tem tednu napisala za vas, ko smo na šoli nena- doma dobili visok obisk. O- biskal nas je tov. Miha Marinko. V sredo, 22. aprila smo bili vsi učenci ravno zbrani v av_ li šole, da bi prisostvovali predaji kurirčkove pošte. Proslava se še ni začela, ko je v avli nenadoma nastal rahel nemir. Zaslišala sem svoje ime, ko me je neka to. varišica iskala. Oglasila sem se ji, tovarišica pa me je po- slala v zbornico. Tam sem iz- vedela. da nas je na šoli o- biskal tovariš Miha Marin- ko. Dali so mi pozdravni go- vor, ki sem se ga hitro na- učila. V avli sem pozdravila visokega gosta in proslava se je pričela. Pripravili smo jo pionirji sami in smo na njej tudi sodelovali. Zapel nam je zbor rrlajših pionirjev. Za- igral pa nam je tudi orkester glasbene šole. Učenca višj: razredov sta nam recitira nekaj pesmi, jaz pa sem pr brala še spis, ki je odpoi val s kurirčkovo pošto k t varišu Titu. Po proslavi sem izrabi priliko in tov. Marinku z stavila nekaj vprašanj i novinarka pionirskega Te nika RTV Ljubljana. Rad je ustregel in moj mit o šokih« osebnostih se je n' blinil. Bila sem v navac šolskio bleki in prav nič ni bilo nerodno pred velil? revolucionarjem, ki je preprost in prav nič vzviš nad nami. Članica ročnod skega krožka mu je izroc ob tej priložnosti ročno iz zen ortiček, jaz pa naše £ sko glasilo Naša misel. Tov. Miha Marinko se vpisal še v knjigo častnih stov. Obiskal je še občin skupščino in tovarno Im Vesna V -JDNIK — ČETRTEK, 29. aprila 1971 stran 3 eprosto in jasno o ustavnih spremembah SAMOUPRAVLJANJE Nič manj pomembna od ustavnih dopolnil, ki obrav- jvajo nov položaj republik v skupni državi, o čemer smo isali v prejšnjem nadaljevanju, so dopolnila, ki govorijo temeljih družbeno-ekonomskega sistema in o položaju loveka v družbeno-ekonomskih odnosih. Sem sodi, to mo- jmo takoj poudariti, predvsem vse tisto,, kar razumemo lod pojmom samoupravljanja v najširšem pomenu te be- ede (amandmaji od XXI. do XXV.). Namen vsake ustanove je iied drugim tudi to, da opre- jeli osnovne pravice, ki so ;ajam-čene državljanom dolo_ jene države. Naša ustava jatnči poleg klasičnih člove- kovih pravic, korih štaten- berških podložnikov, D. Uten. kar pa pripoveduje o gospo- darstvu. kulturi in turiemu. Skupno z reklamami ima revija 40 S'trani in ko jo pre. listavamo. dobimo občutek, da smo vendarle izvedeli ne- kaj značilnosti občin, ki ji'h vežejo tesne prijateljske ve. zi. Revija vsebuje tudi 23 fo- tografij, med katerimi so mnogi posnetki zelo uspeli. Medobčinski odbor jo je izdal v želji, da bi desetletnic« čimbol j e obeležili in rečem« lahko, da je bil namen do- sežen. Dobili smo dokument, ki je nekakšen nrerez doga- janj v posameznih občinah, to pa je bil tudi namen, -d ^gpNlP' — ČETRTEK. 15 april ISn STRAN 5 pELAVSKO KULTURNO-UMETNIŠKO nRUŠTVO »SVOBODA« 12 VARAŽDINA ZOPET GOSTUJE If PTUJU V okviru jubilejne proslave lO,letnice sodelovanja siloven- -l^ih in hrvatskih občin je prispevalo varaždinsko kul- [urno-uimetniško društvo g^roboda velik prisipevek od ^^ega začetka. Društvo se bo sedaj po 4 letih zopet predstavilo Pbuj- fanom 29. aprila 1971 v ve- černih urah s programom, s icaterim se v Ptuju še ni po- kazalo. Člani društva pričakujejo, da bodo prisrčno sprejeti, na to pa jih spominjajo nepo- zabna gostovanja v Ptuju, v mestu, ki jih je večkrat nav_ dušilo s svojim sprejemom, kar je bilo zelo pomembno iin stimulativno, da so lepše peli, igrali in plesali za svo- je prijatelje in da so jih s svojim navdušenjem ponesli v skupen prijateljski finale. Da društvo Svoboda iz Va- raždina v ptujski občini ra- di vidijo, je razvidno iz go- sitovanj poleg v Ptuju še v Kidričevem, na Ptujski gori, v Gorišnici, v Juršincih, v Majšperku, v Rogoznici in v Cirkulanah, kjer so se pov- sod dobro počutili. Društvo pričakuje podoben prisrčen sprejem kot prej, njegovi člani pa bodo strmeli k temu. da bodo s svojim nastopom gledalce prijetno zabavali. V takšnih mislih prihaja društvo še na eno gostova- nje v bratsko slovensko re- publiko, kjer so njegovi čla- ni večkrat gostje, da bi pn- pomogli, da bi se medsebojni odnosi še bolj poglobili in razširili v interesu vseh na- ših Ijtidi. Člani društva pozdravljajo Ptujčane in želijo, da ti v čim večjem številu prisostvujejo programu društva 29. aprila, kar bo veliko priznanje nji- hovi prizadevnosti. Ivica Domislovič Mešani pevski zbor RKUD Svoboda Varaždin — nastop v Ptuju 28. aprila 1962. Foto: Lang^erholc, Ptuj KURIRČKOVA POŠTA V ORMOŽU Prejšnjo sredo je šla sko- zi ormoško občino kurirčko. va pošta. Od ljutomerskih pi- onirjev so jo sprejeli učen- ci osnovne šole Miklavž pri Ormožu. Obiskala je še šo- le Hum, Ormož, Velika Ne- delja in Podgorci. Pov3od so jo lepo sprejeli in ob tej pri- ložnosti organizirali proslave. Na ormoški osnovni šoli je Rudi Zidarič, borec narod- no osvobodilne vojne sprego- voril pionirjem te šole o 14. diviziji in njenih kurirjih — pionirjih. Ob spremstvu cve_ tja je potem kurirčkova po- šta nadaljevala pot. Preno- čila je na osnovni šoli v Pod- gorcih in pionirji te šole so jo v četrtek zjutraj na for- minskem mostu predali pio- nirjem ptujske občine. Spre- jeli so jo pionirji osnovne šole Goriš niča. Predaje kurirčko ve pošte so se udeležili predstavniki Zveze prijateljev mladine or, moške in ptujske občine. Zaključna prireditev ku- rirčkove pošte bo 24. maja v Ljubljani. Te slovesnosti se bodo udeležili pionirji — za- stopniki vseh slovenskih ob- čin. jr TEDNIK, VAŠ UST PRVOMAJSKA PRIREDITEV VKUNGOTI Vas Kungota je v zadnjem fasu v ospredju pozornosti, če ne drugače pa zaradi že to- likokrat omenjene asfaltne fnrzlice, ki dosega že svoj vr- hunec, saj so že pričeli z me- ritvami. ki vaščanom še bolj vlivajo vero v uspeh. Toda '^'krat pustimo njihov asfalt Ofi miru in se preselimo na Področje proslavljanja prve- maja — mednarodnega ^elavskega praznika, ki ga •^i^t vsa leta do sedaj tudi le- nameravajo kar se da proslaviti. Predsed. pododbora SZDL Kun- Martin Kiselak, pravi se te njihove prvomajske Prireditve že tradicionalne in zato tudi letos ne bo brez "^^remoniala ob postavljanju t^rvoimajskega drevesa in ■^orda celo streljanja z mož- "STji. Postavitev prvomaj- drevesa je namreč or- ganiziral prav pododbor ^ZDl Kungota. ki želi. da se aosedania tradicija ne bi o- Ustila oz"roma okrnila, pa zato pričakuje, da bo rekord- no število domačinov in o- stalih gostov iz Kidričevega in okolice lahko prisostvova. lo spektaklu, ki navdušuje. Ceremonial bo spremljala godba na pihala in streljanje z mažnarji, kar bo dalo pro- slavi prvega maja še sveča- ne jši videz. Prvomajsko dre- vo bo stalo pred kulturnim domom, na njem pa se bo praznično vila nova zastava, ki si jo je pododbor že dol- ga leta želel, vendar se mu je želja uresničila šele sedaj, ko so se priključili h KS Kidri- čevo in jim je KO SZDL Kidričevo odobril nakup treh zastav iz skupnih sredstev organizacije. Po ceremonialu bo prosta zabava s plesom v kulturnem domu, na kateri bodo igrali znani godci, ki bodo s svojimi vi7.ami spod- bujali staro in mlado k sve- čanemu prvomajskemu raz- položenju. Torej v nedeljo, 2. maja ob 17. uri popoldne na veselo svidenje na prvomaj- skem rajanju v Kungoti! M. F. stran 6 TEDNIK — ČETRTEK, 29. anrilg 197, Cvetoče breskve na Litmerku »Ti, idi na Litmerk« me je pred nekaj dnevi nagovoril prijatelj, ki je tam doma. »Videl boš, kako je tam le- po. Trta že poganja in gozd je ozelenel. Najlepše pa so cvetoče breskve pri Vidu Vincetiču pri cesti pod zida- nico«. Sel sem. Mali moped »po- ny expres« je ropotal po prašni in z debelim gramo- zom posuti cesti. Dan je bil lep, sončen in ljudje so dela- li na polju. Potem cesta za- vije in dolgo pelje skozi gozd, pa še malo v hrib in bil sem na Litmerku. Vince- tičeve hitro najdem, saj je njihova hiša v tem kraju edina, ki pred njo stoji gara- ža. Lep nasad pritlikavih in bujno cvetočih breskev mi potrdi, da sem prišel prav. Gospodar se je prip>eljal od sosedovih, ki niti niso tako daleč, da bi se moral voziti z mopedom. Ogledala sva si njegov lepo negovan nasad, ki je urejen na najsodobnej- ši način. Medtem ko hodiva PK) terasah, pripoveduje: Bil sem zaposlen pri kom- binatu. Hotel sem študirati pa nisem dobil podpore, ker so jo pač dobili drugi. Kljub temu sem si v kmetijski šoli na Turnišču pridobil kvali- fikacijo in postal sadjar Praktično sem se izpopolnje. val na Osojniku pri Ptuju, k.ier imajo veliko drevesnico. V službi pri kombinatu sem zahteval svoje pravice in za. to so me vtaknili v »kazen- ski bataljon« in moral sem opravljati manjvredna dela. Zaradi preslabe osebne za- ščite sem se trikrat zastrupil z raznimi škropivi. Pred pe- timi leti so pri kombinatu odpustili nekaj delavcev. Sam bi še lahko ostal, pa sem raje odšel na svoje. Ku- pil sem nekaj zemlje in za- sadil breskve Sadili smo jih kot krompir. Cepil?, jih je žena in to zelo uspešno, saj so vse lepo rasle. Ob vsem fem so se mi ljudje smejali in moral sem požreti marsi- katero pikro pripombo na moj račun. Medtem sva prišla v spod- nji nasad. Vidim, da v vr- stah, ki so blizu visokim ja- blanam manjka nekaj bre- skovih drevesc in vprašam, kako to? Veste, to pa mi je uničil kapar in lubadar, ki priha- jata s kombinatovih eksten- zivnih nasadov. Tam so ga namreč »najeli« da namesto delavcev čisti sadno drevje. Nekdaj so delali asanacije, hodili PO od drevesa do dre- vesa, zaznamovali bolna in morali smo jih zrušiti. Sedaj več tega nihče ne dela, zato nam to povzroča veliko ško. de. Pozabljajo, da bi pride- lek v intenzivnih nasadih mnogo lažje zavarovali, če bi zdravili tudi ekstenzivne na- sade, ki so sedaj leglo vseh mogočih bolezni. Včasih mi tudi divjačina naredi veliko škode. Lansko leto so srnjaki nekatera drevesa popolnoma uničili, mnog:im pa polomili veje. Pot naju je zanesla proti stanovanjski hiši in v sodob- no opremljeni kuhinji je te. kla beseda dalje. Breskve so vse zgodnjih sort in dozorevajo koncem junija in v začetku julija. Obirajo jih otroci. To ni tež- ko delo in .si prislužijo nekaj denarja. Na dobrem hektarju površine, kjer je breskov na- sad, pridelamo letno do 25 ton sadežev. Breskve so mi kupile tudi avto in z njim jih vsako leto vozim na trg v Mursko Soboto, Ljutomer, Varaždin, Maribor in tudi drugam. Največje povpraše- vanje je po sorti julij-elber- ta, ker so zelo dobre za vla- ganje. Mnogo jih tudi pro- dam doma. Prihajajo posa- mezniki in razne sindikalne organizacije od blizu in da- leč in tako se za prodajo pri- delka sploh ne bojim. Tudi letos odlično kaže in vse bo v redu, če ne bo kakšen trd »žegen«. Vsakdo, ki hoče živeti, se mora nekako znajti in to ve- lja tudi za kmeta. Res je, da vsi nimajo tako srečne roke kot jo ima mogoče ta uspeš- ni pridelovalec breskev. Ra. čuna, da si bo letojs kupil kombi za razvažanje pridel- ka. Za bodoče pa so veliki načrti — nova hiša, vodovod itd. Gotovo je imel prav, ko je dejal: »Danes se odrečeš kozarcu jabolčnika in čez dve leti lahko popiješ liter vina«. Treba se je nečemu odreči, ker z neba lahko pa- de le toča in mraz. Treba je vzeti pamet v roke, dobro premisliti in storiti tako kot je npr. pred petimi leti sto- ril sadjar Vid Vincetič in danes ne živi slabo. Odkar ima avtomobil, se mu je zgo- dilo samo enkrat, da ga je domov privlekla krava. Tak- šno je pač življenje. jr Vid Vincetič pri svojem nasadu Sadovnjak na terasah tudi v zasebni lasti TRUDA GAJZER iN FRANCI BURJAN NA KMEČKI OHCETI V LJUBLJANI Truda Gajzer, 19-letna štu- dentka iz Ptuja in Franci Bur- jan, 25-letni tekstilni tehnik v TVI Majšperk — prav doma iz Ptuja, sta bila izbrana za letoš- nji slovenski mladoporočni par na kmečki ohceti v Ljubljani, ki bo zadjo soboto v maju. Truda in Franci, njuni starši in z njimi seveda vsi Ptujčani, smo se njunega izbora prijetno razveselili. Veselje je popolno- ma opravičeno, saj pomeni ta izbor za zaročenca, zares hI kratno doživetje. Biti slov?^ ski mladoporočni par ng ^ elitni turistični Priredij: kjer bodo tudi mladopor^ ' pari iz drugih republik in a žav — to že ni kar tako. Trudi in Franciju želimo,! tej prireditvi kar največ sjJ če, še posebej pa seved^ njunem nadaljnjem skupn,. življenju. Truda Gajzer in Franci Burjan na ptujskem mostu Živite, kakor vam je všeč! »Naj mu še tako prigovarjam ali grozim«, mi je tožila za- skrbljena mati, »moj Tomaž noče jesti špinače. Kaj naj, za božjo voljo, storim?« Predlagal sem ji, naj mu namesto špinače da jagode s tolčeno smetano. »Pa vendar ne mislite resno« je vzkliknila in me gledala odprtih ust. »Cisto resno!« sem ji odgovoril. Rdeče jagode in smetana kar mrgoli- jo vitaminov in rudninskih snovi, in Tomaž je ves navdu- šen za rdeče jagode s smetano, medtem ko špinačo sovraži. Jaz sem zase trdno prepri- čan, da naj človek dela, kar rad dela. Že samo to, da se človek nečesa veseli, je zado- sten vzrok, da to stori ali de- la. To pa seveda ne pomeni, da hočem zagovarjati sebično razvajenost ali nebrzdano raz- uzdanost. To pomeni samo, da sem zagovornik vsega, kar nam življenja lajša, sladi in napravi prijetno. 2e stoletja iščejo ljudje re- cept za podaljšanje svojega življenja — eliksir, tisti ču- doviti napoj, ki naj pomaga, da bi ostali večno mladi. Tudi sloviti Pasteurjev institut v Parizu se ukvarja z izdelavo takega »pomlajevalnega seru- ma«. In če nam strokovnjaki nekega dne res zagotovijo tak serum, tak čudovit napoj, ki bi ga v lekarnah prodajali za majhen denar v stekleničkah, ali bi bili ljudje v bistvu kaj boljši? Kakšen namen naj ima podaljšanje našega življenja, če gre samo za to, da se po- veča število naših let, v ka- terih smo stari in nerabni? Ali bi ne bilo važnejše, da iščemo sredstva in pota, ki I nam že sedanjo življenjsko d bo napolnijo z večjim veselj« do življenja? Zdravnik, s katerim sva prijatelja, mi je pripoved« o nekem bolniku, ki ga je prevzel po svojem očetu. B niku je blizu devetdeset 1 in kakor je videti, je B žak še trdnega zdravja; ve dar pa moj prijatelj še nili ni doživel, da mož ne bi ti nal, samo da je usta odprl, da bi bil kdaj kaj drugega I kor sebi v breme in svojcefl nadlego. Vzlic visoki stare bi o takem človeku komaj n gli reči, da je sploh »živ< Človek v resnici ne ži marveč samo životari, če s' jega življenja ne zna uživ če ga včasih ne »začini« z ' selostjo, z razigranostjo, če včasih ne privošči nekaj, 1 ga mika. In vendar pozn mnogo ljudi, ki kar merijo to, da se odpovedo vsemu, 1 bi jih razveselilo in zabavi Poznam na primer neke ki nikoli ne stori kaj take ker je to prijetno in razvese vo, ampak zmerom samo, je to njegova bridko re dolžnost in obveznost. On eden izmed tistih ljudi, o terih pravijo, da so »stari jeni«. Njegova pretirana v( nost. prenatančna skrbr sta že kar zoprni vsem zn cem, za njegovo družino je ta njegova pedanterija pr križ. Neka preveč tankoV na žena ima za greh, če smeje, odkar ji je mož ur Ker zmerom misli samo na kako bo božala in pestov Nadaljevanje na 9. str! -JDNIK — ČETRTEK, 29. aprila 1971 stran 7 'omen rudnin in vitaminov If prehrani živine že od februarja dalje iz- ^^jo iz mrve in iz gomolj- L vsi vitamini, ker oksidi- jjjo. Ce je bilo seno slabo to se je več dni sušilo nason- ju zaradi dežja, je vsebovalo jrio malo vitaminov. Ce smo krmili krave s takim senom j^ozi celo zimo, si organizem ^ave ni mogel ustvariti za- jgg vitaminov. Posledica te- ga je, da se krave ne gonijo. ^ ni vitamina E, če pa se labrejijo, je priporočljivo, da takim kravam polagamo klji- jajoči ječmen, ker vsebuje mnogo E vitamina. Tudi te- leta so spomladi bolj kilava, Ifer povsod primanjkuje A vitamina to pa je vitamin rasti. Ze v začetku rasti, ko napajajo teleta z mlečrim: nadomestki za mleko, preti inevarnost pomanjkanja vi- tamina A in D, zato ju do- dajamo že prve dni po po- rodu. Tako namreč doseže- mo boljšo odpornost orga- nizma. Industrija krmilnih meša. nic je postala ena izmed naj- pomembnejših gospodarskih vej in je v določeni meri ce- lo merilo razvoja in napred- ka celotnega gospodarstva. Industrija krmil izdeluje dandanes dodatke in meša- nice za vse vrste in katego- rije domačih živali. Nova telinologija prehrane živali zahteva nove sintetične sno- vi: vitamine, antibiotike, a- minokisline idr. Vse te snovi so sestavine krmnega obroka, da bi se nadomestile neka- tere snovi potrebne za živa- li. Dodajamo jih zato, da po- spešujemo izkoriščanje kr- me, ter s tem omogočajo kar najcenejšo živinorejsko pro_ izvodnjo. V prehrani živine se največ uporablja antibio- tik oksitetraciklin in na ba- zi tega je pripravek nutricin 20. To je izredno dober doda- tek krmi za domače živali. Dodajamo ga mešanicam za teleta, prašiče v pitanju in plemenske prašiče, brojler- je, kokoši nesnice in za dru- go perutnino. Ker pa redimo vedno več plemenske živine, ki hitro raste in daje vedno več me- sa in mleka, so tudi potrebe po hranilnih snoveh in rud- ninah večje. Rudnine so pre_ težno sestavni del živalske- ga okostja, zato že v majh- nih količinah pomenijo tudi nenadomestljive sestavine mehkih tkiv. telesnih tekočin In sokov. Ce žival rudnin ne dobiva v zadostnih količi- nah, se kaj kmalu pojavijo zdravstvene motnje, ki se lahko končajo tudi s smrtjo. Za pravilno potekanje živ- ljenjskih procesov so neob- hodno potrebni: kalcij, fos- for, dušik, železo, kobalt, jod, cink. kalrj in še nekateri. Analize glede oskrt)e goveda v Sloveniji s fosforom so po- kazale dokaj kritično stanje. Bolezensiki pojavi v zvezi s pomanjkanjem fosfora so ze- lo pogostni in raznovrstni. Najpomembnejši znaki so: pomanjkljiva ješčnost. hujsa- nje, zapoznelo spolno dozo- revanje idr. V zvezi s po- manjkanjem fosfora so zna- ne tudi zgodnje smrti zamet- ka in kasnejše odmiranje plodov ter abortusi. Kako- vost močnih krmil in rudnin morajo imeti pravimo raz- merje med kalcijem in fos- forom, ker je od tega odvis- na koncentracija fosfora v krvi. Poleti je vsekakor os- krba s fosforom bolj ugod- na kot pozimi, zato mora bi_ ti tudt gnojenje travnikov skrbno in redno opravljeno. Brez gnojenja travnikov m pravočasne košnje ne bo šlo. Veliko naših travnikov še ni videla hlevskega gnoja in ne gnojil. Ker so travniki izčr- pam, raste na njih slaba tra- va. da pa imamo kaj kositi, pozno kosimo, če pa nam še dež to zmoči, ni taka krma velijko boljša od slame. Kra- ve nam od takšnega sena več kot 5 litrov mleka na dan ne bodo dajale, potomci pa pri. raščajo le 30 do 40 dkg na dan. . Rastline črpajo rudn-.ne iz tal. Količine rudnin v zemlji pa so različne. Odvisne so od tipa tal, nege, uporabe in gnojenja. Žival je potemta- kem pri preskrbi z rudni- nami odvisna od tal. na ka- terih le rasla krma in od vr_ ste rastlin, ki sestavljajo ob- roke. Pri odbiranju količine rudnin nam največ pomaga opazovanje, kako so živali na dodatno preskrbo reagirale. Ce sta kakovost in kh, Ce sta količina in kakovost pravilni, se uspeh hitro po- kaže z boljšo produktivnost- jo in boljšim splošnim sta- njem živali. ML mo tisti, ki ne ve, zakaj ga je obiskala sreča. Noben napor ne utrudi člo- veka tako kakor brezdelje in pohajkovanje. Življenje nas kuje, da posta- nemo trdi, in mehča, da posta- nemo voljni. Izkustvo ni tisto, kar doži- vimo, marveč tisto, kar se iz doživetega naučimo. Biblija pripoveduje, da je Bog ustvaril svet v šestih dneh. Mogoče je res bilo tako, ker je delal sam, brez nasprot- nikov in zaplotnikov. Divja^ci odganjajo sovražne duhove z udarci bobna, avto- mobilisti pa prijatelje s hupa- njem trobil. Ples je za mlado dekle na moč poučna stvar, saj ji pK)na- vadi pove, kaj bo storil moški z njo, medtem ko se moškemu niti ne sanja, kaj bo naredil. Edina stvar, ki se pri dolgo- vih ne da poplačati z obroki, so obroki. Kaj je bankrot? Sinček vprašuje očeta, kaj je bankrot in dobi odgovor: »Ce vzamem denar iz denarnice in ga dam v žep, vtaknem praz- no denarnico potem v suknjič in pustim suknjič zapleniti, to je bankrot.« Najbolši učitelj v avtošoli Ravnatelj psihološkega labo- ratorija za promet v Utrechtu, dr. A. van den Burgh, je po- vedal, da so žene mnogo boljše inštruktorice za volanom kot moški. Zato teže umevajoče učence poučujejo ženske in- štruktorice, ker so potrpežlji- vejše, bolj diplomatske in ima- jo več smisla za humor. Mo- ški inštruktorji so preveč ag- resivni, preveč podjetni in se tudi premalo brigajo za obče- človeške probleme. Zaupljivost do tujcev Inozemski potniki, ki priha- jajo na Švedsko, so deležni ve- likega zaupanja švedskih cari- nikov pri prehodu čez mejo. Prepuščeno je njihovi lastni vesti, da povedo, če imajo kaj za carino ali ne. V carinarni- ci je dvoje vrat. Ena so v ze- leni barvi, druga v rdeči. Sko- zi zelena vrata lahko gredo tisti, ki nimajo kaj cariniti, za rdečimi vrati pa stojijo cari- niki, ki pregledujejo blago, za- vezano carini. STORILEC INDENTIFICIRAN _ Poročali smo že o tragedi- 5 ii_, ki se je odigrala pri zapu- ščeni gramoznici v noč: od I na 11. april t. 1. ob cesti •ned Borovci in Spuhljo, ^jer je bila ustreljena Emi- j Ca Verdenik iz Zgornje Pri- L Stave 8. Neuradno smo izve- ^ ^eli tudi za natančnejše do- J Sajanje pred tragedijo. Sto- ; rilec, vojaška oseba, je zapu- ', stražarsko mesto objek- : ki se od mesta tragedije ; Pohaja približno 360 metrov legitimiral ali hotel legi- "mirati nekaj voznikov z 'Nemškimi registracijami že Pred tem, preden je pripe- ljal Cigula. Cigula je baje "^Peljal avtomobil vzvratno poljsko pot, oziroma cesto j^se z Emico pogovarjal, na- se je pojavil vojak in ju legitimirati. Cigula se temu z besedami uprl, to- ^^ vojak je na silo odprl rata njegovega avtomobila, ^igula jih je zaprl in mu ^^Jal: »Ce sva vam napoti, ^ov^a odpeljala!« Po teh be- je vžgal motor, toda ^preden je pognal, je skočil ojak pred avtomobil in •^^relil skozi vetrobransko šipo s puško, ki jo je imel pri sebi. Posledice strela so znane. O tem. da se je na omenjenem mestu utrnilo mlado življenje nedolžnega človeka, pričata danes dva velika venca in nekaj nedo- gorelih sveč. Ni jasno, kaj je iskal vo- jak na cesti 360 metrov od svojega stražarskega mesta, še manj pa je jasno to, kaj ga je navedlo na tako ne- premišljeno dejanje. Morda so bili to prenapeti živci za- radi sumničenja, ki ga je po- kazal na avtomobile s tujimi registracijami ali pozneje zaradi strahu, da ga ne bi Cigula povozil, ker je vsto- pil pred njegov avtomobil?! Na vsa ta sklepanja bo dala odgovor preiskava, kajti sto- rilec je identificiran in od- govarja za svoje dejanje pred vojaškim sodiščem v Zagre- bu. Neuradno smo izvedeli, da je vojak brez čina, doma iz Bosne, iz okolice Tuzle. Ime nam žal ni znano. Civil- na služba javne varnosti o njem ne more dati natan- čnejših podatkov, čeprav ie primer raziskovala, ker pre. iskava tega dejanja spada v vojaško pristojnost. Prepri- čani smo edinole lahko, da bo sodba koliko se da stroga gle- de na okoliščine, v katerih se je tragedija odigrala. -FK. Male za šalo, malo za res Iskrice Kadar reče sitna ženska »ta- koj«, bodi prepričan, da bo njeno obotavljanje trajalo še najmanj debelo uro. Vsak moški ima možnost, da si po lastni volji izbere način vladanja nad seboj, bodisi da najde uteho pri svetlolasem, rjavolasem ali rdečelasem od- tenku. Zakonska zveza prinese ze- lenjadarju dobiček, cvetličar- ju pa izgubo. Najprimernejši prostor za tehtnico je pred jedilno shram- bo. Skrbi so kakor zrnca peska v školjki: erto samo zrnce lah- ko zarodi biser, celo prgišče pa onesposobi sleherni zarodek Zrna modrosti Srečnega se lahko počuti sa- Žetalčani so si zgradili vodovod v nedeljo je bila v Zetalah svečana otvoritev krajevnega vodovoda. V gozdu v Dori va- si, kjer imajo vodno zajetje, je prerezal otvoritveno vrvico Tone Žagar, podpredsednik ob- činske skupščine Ptuj. Ob nav- zočnosti večjega števila doma- činov in gostov iz Ptuja sta govorila o tej pomembni pri- dobitvi za Zetale in okoliške vasi Stanko Letonja, predsed- nik KS Zetale in učitelj žetal- ske šole Valter Pliberšek, ki je bil tokrat tudi v vlogi pred- sednika odbora za izgradnjo vodovoda. Vaščani so opravili okoli 10,000 ur prostovoljnega dela, interesenti za vodovodni pri- ključek pa so plačali od 2.000 do 3.500 din. Denar so prispe- vali še občinska skupščina Ptuj, Zdravstveni dom Ptuj, Mercator, poslovna enota Pa- nonija Ptuj in osnovna šola Zetale. Največjo vrednost pa predstavljata prostovoljno delo občanov, ki ga. . de- narno niso ovrednotili iiaru- najo, da znaša vrednost mate- riala in vloženega dela okoli 350.000 din. V nedeljo je bila najprej v Zetalah seja krajevne skupno- sti, temu pa je sledila sveča- nost pri vodnem zajetju. S skrbno pripravljenim kultur- nim programom so se predsta- vili učenci osnovne šole Ze- tale, ki so v spisih in šaljivih pesmicah prikazali ves potek akcije gradnje vodovoda Doslej ima vodovodni pri- ključek okoli 40 gospodinjstev, vodovodno omrežje pa je dolgo 9 kilometrov. Vodovod pomeni za Zetal- čane in nasploh za prebivalce tega dela Haloz neprecenljivo vrednost, saj je bil doslej pro- blem preskrbe z vodo — vedno v ospredju, hkrati pa je bilo pomanjkanje vode težko breme že tako težkega življenja Halo- žanov. STRAN 8 TEDNIK — ČETRTEK, 29. anrilg 197, Boleini in škod- ljivci v sadovnjaku Bolezni in škodljivci sadne- ga drevja prizadenejo našemu gospKHJarstvu ogromno škodo. Veliko sadnih dreves uničijo, na preostalem sadnem drevju pa zmanjšajo pridelke in vred- nost sadja. Bolezni povzročajo glivice, različne bakterije in virusi. Velikokrat nam omogočijo okužbe mehanične poškodbe (n.pr. toča, veter, človek z ne- previdnim ravnanjem pri oskr- bi, živali itd.), velika talna in zračna vlaga ter toplota. Med bolezni prištevamo: škrlup, ja- blanov rak, breskova kodra- vost, breskova plesen, češnje- va listna sušica, rožičavost češ- pelj, orehova pegavost, hruševa rja, jablanova plesen, sadna monilija idr. Tudi škodljivcev poznamo na sadnem drevju zelo veliko. To so gosenice, ki sadnemu drevju objedajo listje (mali zimski pe- dic, prstančar, zlatoritka, go- bar, jablanov molj). V drugo skupino lahko damo gosenice, ki vrtajo les, nadalje škodljiv- ce, ki povzročajo črvivost plo- dov (jabolčni zavijač, jabolčna grizlica, češpljev zavijač, češ- njeva muha), škodljivci, ki se- sajo sokove (listne uši, krvava uš, hruševa bolšica, rdeči pa- jek, kaparji) ter drugi škodljiv- ci, kot so npr. zavrtati in za- lubniki, jablanov cvetožer, vo- luhar, divjačina itd. Sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev imamo zelo ve- liko. Pripravki so tekoči ali v prahu. Pripravke proti škodlji- vim žuželkam imenujemo in- sekticide, pripravke proti gli- vičnim boleznim pa fungicide. Pomembno je, da kupimo takš- na sredstva, ki so v originalni opremi in imajo priložena na- vodila. Pri pripravljanju škro- piva je važna njegova jakost in koncentracija. Vedno se mora- mo ravnati po navodilih, ki so priložena. Ce bomo sredstva preveč razredčili, nam na bo- lezni in škodljivce ne bodo učinkovala, ali pa le zelo malo. Ce imamo premočno koncen- tracijo, lahko pride do užigov in poškodbe dreves. Dobro pa moramo vedeti pripraviti sred- stva za škropljenje. Pripravke, ki so v prahu, moramo prej premešati v manjši količini vo- de, šele nato jih vlijemo v osta- lo vodo. Velikokrat pa uporab- ljamo več pripravkov skupaj, ker lahko zatiramo več škod- ljivcev in bolezni obenem, za- to moramo vedeti, katere pri- pravke lahko uporabljamo sku- paj in katerih ne smemo. Emul- zij navadno ne mešamo s sus- penzi] ami. Ce pa že moramo, najprej zmešamo prahasti pri- pravek, šele tik pred škroplje- njem vlijemo zraven pripravek v tekočem stanju in to škropi- vo takoj uporabimo. Nikakor pa ne smemo mešati organofo- sforne estre z brozgami, ker so organofosfomi estri občutljivi za alkalno reakcijo. Posebno važen je tudi čas uporabe po- sameznih sredstev, n pr. bakre- ne pripravke bomo uporabljali samo med cvetenjem. Pri nakupu pripravkov na- letimo tudi na različno njihovo strupenost. Človek se mora za- varovati s primerno obleko, ro- kavicami in očali, živali pa pre_ grnemo s ponjavami. V nasad, ki je škropljen s strupenimi pripravki, ne smemo spuščati kokoši in drugih domačih živa- li. Ob cvetenju ne smemo škropiti s takimi pripravki, ki bi škodovali čebelam. Ce nam strupeno škropivo ostane, ga je najbolje zakopati, nikakor pa ga ne smemo zlivati v potok. ML. NOVO KEGLJIŠČE V PTUJU Ptuj je dobil v soboto novo avtomatsko štiristezno kegljišče Gostinsko podjetje Haloški Biser iz Ptuja je odprlo pri hotelu Poetovio v Ptuju novo avtomatsko štiristezno keg- ljišče, ki je veljalo to pod- jetje okoli 2 milijona dinar- jev. Franjo Rebernak, predsed- nik občinske skupščine Ptuj je v soboto ob navzočnost: večjega števila ljudi svečano predal kegljišče športno re- kreacijskemu namenu. Na svečanosti je govoril Robert Mihelič, direktor ho_ tela Poetovio, ki je v dalj- šem nagovoru analiziral do- sedanje uspehe Haloškega Bisera in poudaril velik po- men odpiranja novega objek- ta. Franjo Rebernak. predsed- nik občinske skupščine Ptuj, Simon Pešec, predsednik ob- činskega sveta zveze sindi- katov občine Ptuj. Jože Mau- čcc, podpredsednik turistič- nega društva Ptuj in Alojz Šegula. predsednik keglja- škega kluba Ptuj — so bili v soboto prvi kegljč-či na no- vem kegljišču. S tem, da so podrli prve keglje — so keg- ljišče tudi uradno odprli. Kegljišče je zgrajeno kot prizidek k hotelu Poetovio in je najsodobneje opremlje- no. v sklopu kegljišča je tu- di izredno lepo urejen klub- ski prostor s snack barom in s sedeži za 80 gostov. Kot smo zvedeli, bo keglji- šče odprto vsak dan od 8. ure zjutraj do 4. ure zjutraj nas- lednjega dne. To pa bo ned- vomno dovolj za vse ljubi- telje tega športa, ki ima v Ptuju n leta v leto več pri- stašev. ki jih združuje keg- Ijaški klub Ptuj. Opozorilo Vsled prvomajske proslave in praznika 29. 4. in ponedeljek dne 3. 5. ne bo seje oz. se- stanka esperantistov, temveč bo to v torek dne 4. maja ob 19. uri kar prosim, da člani in prijatelji ESPERANTA upo- števajo. J. D. Brez predsodkov... »Sefovski referendum« Na veliko sem v eni zadnjih številk opisal primer združe- vanja bistriškega gostinskega podjetja »Hotel Planina«. Re- ferendum je torej minil, re- zultat pa je tak, da je od 47 članov kolektiva, prišlo na vo- lišče 44 gostincev. 30 jih je bilo za priključitev k mariborske- mu »Pohorju«, 14 pa se je iz- reklo proti. Potem so naslednje jutro sedli k računanju (prav- zaprav je sedel direktor) in izračunali, da je bila uspešnost referenduma 68,20 odstotna. Ker sem razpolagal s številka- mi in ker so nas včasih v šo- li učili tudi procentne račune, sem izračunal malce drugačen procent, ki se glasi 63,8 od- stotkov. Dejstev to sicer ne spreminja, gostinci pa so si, kot po navadi, »zaračunali« malce več. Potem pa sem izvedel, da imajo na občini nekaj pripomb na referendum. Ne bi jih po- navljal, kajti ugotavljal sem jih že v sestavku, ki je bil malce bolj obširen. Presenetili pa so me gostinci, ki so pove- dali, da odločitev, ki so jo sprejeli na referendumu, to- rej pripojitev, do nadaljnjega miruje. Dandanašnji sicer lah- ko pričakujemo marsikaj, ni- sem pa še uspel izvedeti, da naša zakonodaja predvideva v takšnih zadevah »mirovanje do nadaljnjega«. Sicer pa bi sploh rad izvedel, ali so se, ali se se bodo in če se bodo, kdaj se bodo, Bistričani pripojili. Mis- lim pa, da je bil to »šefovski referendum« ... V pravem pomenu besede. Kulturna skupnost, kaj je to? v razgibanem toku družbe- no-političnih dogajanj, je ustanavljanje kulturnih skup- nosti potisnjeno kar nekam v ozadje. Vsaj v Slovenski Bi- strici. Jaz in moji someščani smo še enkrat dokazali, koli- ko nam je do te svete kulture in z vso naglico pripravljamo, da bomo kulturi zares lepo po- stlali. Obetamo si lepe čase. Zal pa kultura za vsa naša pri- zadevanja ne kaže kdo ve kako velikega zanimanja. S kultu- ro je pač vedno nekaj narobe. Zamislite si, da smo še pred leti v organizacijski shemi kulture v Sloveniji opravljali pionirsko delo. Imeli smo družbeni center, tak, ki jih je bilo malo enakih. Zdaj smo pa spet na repu, kot da bi v lo to kakšno zvezo z ^ ' ♦ našega gospodarjenja, tani! namreč tudi na repu. ^ , Mislim pa, da v občini j stajajo odgovorni, ki bi mi J| ko odgovorili, kdo bo spet« govarjal za neodgovorno miJ nost. "I Kaj, če bi napisali, da JJ turno skupnost hočemo i^jA na transparente? Potem bi' nekdo odgovarjal. Tudi rad imel nekaj odgovor Najprej bi rad slišal, kaj , bilo narejenega po ustano< vi iniciativnega odbora? |' tem, kaj je bilo storjenega ' imenovanju tega iniciativni odbora v skupščinskih klojn Spet me zanima, ali je j ! pripravil »analizo« o stai ' kulture, sploh pa bi rad i , del, kam bo zaplavala n' kultura?! Mislim pa tudi, bi nekatere lahko razrei odgovornosti . . . » Uteiu, USPELA KRVODAJALSKA AKCIJA V SREDIŠČU Prejšnji teden v četrtek je v Središču ob Dravi tamkaj- šnja krajevna organizacija Rdečega križa organizirala krvodajals^ko akcijo, ki je le. po uspela. Udeležilo se je 54 krvodajalcev. Skupno so da- rovali 13 litrov te dragocene tekočine. Struktura srediških krvo- dajalcev se je nekoliko spre- menila. Prejšnja leta so pri- hajali le občani srednjih let. Tokrat pa je prišlo še nekaj mladih, ki so jih do sedaj zelo FK>grešali. Tudi nekaj izobražencev, ki jih včasih tudi ni bilo, jim je uspelo pritegniti. Pomlajeno vodstvo kra- jevne organizacije RK Sre- dišče. k: je bilo pred krat- kim izvoljeno na občnem zboru, je akcijo dobro pri- pravilo v zadovoljstvo sebi in ekipi oddelka za transfuzijo ptujske bolnišnice. Pohvaliti je treba tudi delovne organi- zacije npr. Obrtno podjet- je »Slog« Maribor, mizarska delavnica Središče in druge, ki so svojim delavcem za udeležbo na tej humani ak- ciji dale plačan prost dan. jr -JDNIK — ČETRTEK, 29. aprila 1971 STRAN 9 piaja na Gomili v Slovenskih goricah )(lprta vrata kmečkemu turizmu pred vrati je naš največji leiavski praznik, 1. maj, praz- jj dela, ko v tovarnah utih- ujo stroji, ljudje pa, ki tem jrojem strežejo ali z njimi ipravljajo, bodo te dni za tre- Hjtek pozabili na svoje vsa- fodnevne delovne dolžnosti, pečina jih bo, seveda, prazno- pla doma v domačem okolju, pedtem, ko bodo drugi obiska- lj svoje znance in prijatelje, nekateri pa še pogledali prek pjeje. Drugi bodo izkoristili te praznične dni za izlete v nara- vo, da si tu naberejo novih mo- ji za nov delovni dan. Te dni bodo tako oživela šte- vilna rekreacijska središča, ki 10 čez zimo počivala, ker pač Nadaljevanje s <>. strani "vojo skrb in žalost, oropa ne Ifi sebe, ampak tudi svoje o- ; 'roke pravice do srečnega in formalnega življenja. Mnogi si napravijo življenje težko, ker se podvržejo temu onemu »zdravstvenemu« pravilu v zmotnem mnenju, da JI"! nekako pomaga in stori lobro. V mrzlem letnem času *^trajno spe pri odprtem oknu, <^eprav so zdravniki specialisti ^ nos in grlo popolnoma proti ^mu. Nešteto mož začne dan ' tresavici in mrazu pod hlad- ^ prho, ki je pravi pretres ^ njihove živce, ker jih pre- ohladi in slabi in kar ima 3 Posledico, da so že dopoldne spani. To počenjajo zatega- ^J, ker jih to mučenje same- , . po njihovem mnenju Ve?^^®" "medtem ko v resnici postanejo s tem le še "iJ nagnjeni k prehladu, svo'^ . poznamo ljudi, ki si "Je življenje pokvarijo s Pretiranostjo v redu. V našem •nestu je ženska, ki ji nikoli ni bilo gostov. Med te menda prav gotovo lahko prištevamo tudi že znano izletniško toč- ko, razgledni stolp na Gomili v Slovenskih goricah. Tu bo namreč tamkajšnje turistično društvo na stežaj odprlo vrata vsakoletnemu kmečkemu tu- rizmu. ki si v te idilične kraje vse bolj utira pot prav po za- slugi prizadevnega Turistične- ga društva na Gomili. Gomila pravzaprav ni ne- znano ime v kmečkem turizmu. Sem namreč vse bolj prihajajo ljudje iz mest, proč od mest- nega hrupa ter udušljivih ben- cinskih hlapov. Na Gomili je namreč že pred mnogimi leti postavilo tamkajšnje turistično nobena stvar ni dovolj natanč- na in ki se vtakne v vsako ma- lenkost. Svojo družino in svo- je goste prikrajša za vsako u- dobnost, za vsak užitek, ker zmerom natanko pazi, da je vsaka stvar točno na svojem mestu — od stola, na katerem sediš in se ne upaš premakniti z njim in od pepelnika v pred- sobi do dežnikov in galoš v garderobi. V bistvu dobrohotna žena in mati, bi ta ženska lah- ko ostala popolnoma taka, kot je, če bi se hotela naučiti, da bi malce popustila v svoji pretirani vnemi. Mnogi ljudje imajo navado, da gotove stvari, ki prispevajo k veselju do življenja, kar naprej odklanjajo in odlašajo z njimi. To so ženske, ki si ka- darkoli lahko kupijo elegantno obleko ali lep kostim, oblečejo pa komaj kdaj to, kar si ku- pijo, ampak hranijo obleko za nedoločeno prihodnjo prilož- nost, ki pa je dozdevno nikoli ni, P. N, Dalje prihodnjič društvo lep razgledni stolp, s katerega je ob lepem vremenu prelep, lahko bi dejali en- kraten razgled po Slovenskih goricah in Halozah, kamor pri- hajajo v poletnem času, zla- Iti v zgodnjih spomladanskih dneh, ko se narava prebuja iz zimskega spanja, številni lju- bitelji narave. Sem prihajajo ljudje, ki v poletnih mesecih iščejo po bližnjih gozdovih go- be, zlasti pa še v jesen, ko po slovenjegoriških gričih zori žlahtno grozdje in ko v rahlem vetriču pojejo klopotci. Kot smo zvedeli, pripravlja turistično društvo na Gomili za letošnjo kmečko-turistično sezono katere začetek bo v ne- deljo, dne 2. maja, pod raz- glednim stolpom na Gomili in pri Ivanki Žnuderl skupaj s kolektivom radia Ptuj poseben program, združen z oddajo »Od vasi do vasi« in sicer ponovitev oddaj, ki so bile na sporedu 7. in 17. marca letos. Razumlji- vo, da ne bo manjkalo tudi že znanih kmečkih specialitet kot so prleške gibanice, meso iz tunke in pa seveda pristne domače kapljice pa tudi ne brezalkoholnih pijač in sadnih sokov. Pričakujejo, da bo ob letoš- njem prvem maju prišlo na otvoritev turistične Gomile re- kordno število ljubiteljev na- rave in kmečkih dobrot, še po- sebej, ker so tudi cestarji že dodobra popravili vse ceste, ki peljejo v osrčje Slovenskih go- ric — na Gomilo. Ker ena iz- med poti vodi tudi skozi kraj Mostje, kjer je bila svoj zad- nji boj Prv« slovenjegoriška četa in kjer danes ob cesti v Mostju stoji monumentalni spomenik kot nemi spomin na ta tragični dan za ptujske bor- ce za svobodo. Kot znano, je bila v gozdičku nedaleč od Mostja izdana četa slovenjego- riških in prvih ptujskih parti- zanov 8. avgusta 1942 leta. F. Hovnik ZATIRANJE BOLEZNI IN ŠKODUlVCEV V MAJU Kdaj bomo zatirali katero iz- med bolezni in škodljivcev, moramo poznati razvojno stop- njo bolezni in škodljivcev, da bo zatiranje res učinkovito in ekonomično. Naj navedem le nekaj bolez- ni in škodljivcev, proti kate- rim bomo škropili sadno drevje v maju Jablane in hruške bo- mo škropili proti škrlupu. Skr- lup je glivična bolezen, ki na- pada mlade liste, poganjke in plodove. Na listih so vidne rja- ve suhe lise, na plodovih pa rja- ste pege in kraste. Škropiti moramo že zgodaj spomladi, da okužbo preprečimo. Škro- piva, ki jih uporabljamo proti škrlupu so: dithan M45 v 0,2- -odstotni koncentraciji, delan v 0,1-odstotni koncentraciji, or- tocid, faltan itd. Da pa istočas- no s škrlupom zatiramo še ja- blanovo plesen, običajno na- mesto dithana in podobnih organskih pripravkov uporab- ljamo kosan, thiovit m sum- porol. Te pripravke uporablja- mo v malih količinah in sicer ob brstenju v 0,7-odstolni koncentraciji, pred cvetenjem v 0,5-odstotni koncentraciji, po cvetenju v 0,3-odstotnj kon- centraciji, ko pa so že plodiči debeli kot lešniki pa le še v 0,2-odstotni koncentraciji, v drugi polovici junija jih pa ne uporabljamo več. Pri sortah, ki so na žveplene pripravke ob- čutljive, bomo za zatiranje plesni uporabljali acricid. Pred cvetenjem ga uporabljamo v 0,25-odstotni, po cvetenju pa v 0,2 odstotni razstopini. Upo- rabljamo lahko tudi morestan v 0,3-odstotni razstopini in ka- ratan EC 50 v 0,05-odstotni koncentraciji. S temi pripravki bomo uničili tudi rdečega paj- ka, vendar je proti koncu aprila in v maju boljše škro- pivo proti rdečemu pajku ani- mert, ki deluje proti poletnim jajčecem. Za poletno škroplje- nje rdečega pajka t. j. v gib- ljivem stadiju uporabljamo tu- di fer.kapton v 2,2-odstotni in keltan v 0,15 do 0,20-odstotni koncentraciji. Tem škropivom pa lahko tudi primešamo di- mecron v 1-odstotni ali pa- rathion v 0,15-odstotni in me- tasystox v 0,1-odstotni koncen- traciji. Ce škropimo s temi pri- pravki po cvetenju, bomo uni- čili tudi češpljevo črno in ru- meno grizlico ter jabolčno grizlico, ki povzroča črvivost jablan in plodovi že zgodaj odpadejo. Breskve škropimo navadno 10 do 14 dni po cve- tenju proti ' luknjičavosti in breskovi plesni, rdečemu paj- ku in listnim ušem. To škrop- ljenje navadno opravimo v prvi polovici maja. Proti luk- njičavosti uporabljamo dition v 0,4-od.stotni ali radociram v 0,4-odstotni ali ortocid v 0,25- -odstotni koncentraciji, ki uni- čuje tudi breskovo plesen. V današnjem času tehnike imamo celo vrsto pripravkov za uničevanje škodljivcev in bolezni, zato res ni potrebno, da bi šli v izgubo vagoni in vagoni sadja. ML STRAN 10 TEDNIK — ČETRTEK. 29. apriJa jj, i ^ariana Pineda na ormoškem odru in na odru na Humu v nedeljo, 18. aprila je dramsko društvo »Simon Gregorčič« iz Velike Nedelje uprizorilo na ormoškem od- ru v kinodvorani v Ormožu špansko ljudsko romanco »MARIANA PINEDA« špan- skega dramatika ^Federica Garcia Lorce. Drama, ki je po svoji vs-bini tragedija, je med ormoško publiko vzbu- dila precejšnje zanimanje, vendar oa ne takega, kot je bilo pričakovati. Lorca velja za enega najzahtevnejših dramatikov, zato je prav, če se nekoliko spomnimo na vsebino igre. Mariana Pineda. nosilka glavne vloge, je ves čas v o- sredju dogajanja kot po- sredna voditeljica upora španskega naroda, ki se bori za svobodo. Sama je simbol »svobode«, ki je za svojega ljubega, glavnega voditelja u- pornikov, Pedra, veze upor- niški prapor. Mariana je vdo- va z dvema otrokoma, sicer pa lepa mlada dama, ki ji je edini življenjski ideal: pre- daja najdražjemu bitju na svetu. To dokaže tudi s tem, ko veze uporniško zastavo pozno v noč. Toda kraljeva policija ostane budna in za- sluti, da se nekaj kuha. Pe- dru pridejo na sled in ga are- tirajo. toda Mariana mu po- maga :z ječe in mu priskrbi ponarejene dokumente. Neki kraljevi častnik, ki sicer go- ri v ljubezni do Mariane, a ga ta odbije, prenese Pedru te dokumente, čim je ta zu- naj jetniških zidov. Ko Pe- dro sam neke noči obišče Ma- riano, pridejo za njim podvo- ditelji upornikov. Ko snuje- jejo zaroto, naenkrat potrka- jo na Marianina vrata kra- ljevi policisti. Upornikom si- cer uspe beg v temno noč in nekaznovani se umaknejo, toda Mariana postane žrtev policaja, ki na vsak način ho. če iizvleči iz nje, kdo je glav- ni vodja upornikov. Ko Ma- riana to odbije, ji policaj iz- da, da pravzaprav ve, kdo je vključen v uporniško organi- zacijo in pove ji tudi to, da mu je znano, da je za upor- nike vezla zastavo, toda od- pustil ji bo in je ne bo ova- dil, če se z njim poroči. Ma- riana to odbije, toda Marj- ano še isto noč aretirajo in jo odpeljejo v samostan. Cez nekaj dni jo pokličejo na so- jenje. Sodba je kratko in jasno izrečena: »Zaradi ve- leizdaje smrt na grmadi!« Mariana brez besed sprejme odločitev sodišča. Ko je vr- njena v samostan, čaka na usmrtitev in preživlja najtež- je trenutke v svojem življe- nju. Nekega dne pride s pri- volitvijo višjih forumov k njej isti kraljevi častnik, ki je vodji upornikov. Pedru, odnesel ponarejene doku- mente. Mariani sporoči, da je Pedro zapustil Španijo in s prijatelji odpotoval v Angli- jo. Mariana se zgrudi in obe- nem spozna, kako zelo je prevarana. Ko jo častnik po- novno prosi za roko in ji ob. ljubi, da jo v primeru, če ga ne odbije, reši smrti, ona to res stori z besedami: »Ker je odšel tisti, za katerega sem živela, umrem z veseljem in smehljajem na ustnicah za edini ideal, za svobodo!« Na pragu samostana medtem že čakajo stražniki in rabelj. Od daleč se sliši tožeči glas zvona in zamolklo bobnanje. Mariano odpeljejo na mori- šče. Igra je po vsebini tako za- nimiva. da gledalca kljub težki rim: vedno bolj prite- guje, obenem pa je bila tako doživeto zaigrana, da gledal, ca preseneča. Igro je režirala Marta Zmazek iz Velike Ne- delje. Izvedeli smo, da bo dram- ska skupina z omenjeno igro gostovala po vseh večjih krajih ormoške občine. Po- leg tega. da so jo do sedaj zaigrali pred domačo publi- ko in Ormožu, so se prejšnjo soboto predstavili tudi ob- činstvu na Humu. Dram&ki skupini v imenu bralcev že- lim še veliko uspehov pri na- daljnjem delu. -F K- Ptujski taborniki pripravljajo akademijo z razvitjem prapora Tudi dijaki gimnazije Du- šana Kvedra imamo svoj ta- borniški odred, ki že tri leta uspešno deluje pod vodstvom *tovarišice Marije Sumandl. Število članov se iz leta v leto veča. Lahko se pohvali- mo s pesitrim delovanjem. Organizirali smo več eno in dvodnevnih izletov, sodelo- vali na delovni akciji in več- krat smo taborili na morju. Osnovna dejavnost se od- vija po vodih, k'er se mladi tabornikii seznp- z naj- različnejšimi mi. U- deležili smo u..., .številnih tekmovanj in na njih dose- gli lepe uspehe. Po finančnih možnostih smo poskrbeli tudi za stro- kovno vodstvo. Vsako leto pošljemo nekaj tabornikov na seminarje za vodnike, sodnike za mnogoboje in na- čelnike. Največ težav pr: na- šem delu imamo zaradi ta- borne opreme. Da smo lahko taborili, smo morali najeti celoten tabor in odšteti za na- jemnino za dve izmeni po dvanajst dni 4500 din. Ta tj, jemnina je vsako leto vi|, in je zaradi skromnih n^jj rialnih sredstev ne bomo tu gli več plačevati. Zato sj se odločili, da si sami po^j gamo. Tako bomo letos p] redili akademijo z raz^ jem prapora. Na njem bod spregovorili o dejavnosti i bornikov ptujsike občine priredili kulturni proigraj] Cisti dohodek te priredi bomo porabili za nakup borne opreme, ki si jo dolgo želimo. To opremo mo lahko posojali tudi di gim taborniškim enotam. Toda zopet smo naleteli zapreko. Za našo akadennj] nimamo pokrovitelja in j dobrih materialnih sredstei Obrnili smo se že na nek tere družbenopoliitične org nizacije, vendar še ne vea kako bo. Vsekakor si vsi moč želimo in se trudimo, bi nam uspelo uresničiti m še načrte. Jožica Fiderše 1. a gim. Dušana Kvedt n V SLOVO FRANCU VKUKU IZ LESKOVCA Lepega sončnega spomla- danskega dne 17. aprila ob 9. uri je v leskovskem zvo- niku zadonel zvon in nazna- njal žalostno vest, da je ob 2. uri 45 minut prenehalo v ptujski bolnišnici biti blago srce Franca Vnuka iz Zgor- njega Leskovca 16. Pokojnik je bil dober, blag in miren, a v delu neutrud- Ijiv vaščan. Kakor že prej- šnje dn:, se je tudi 14. t. m. podal kopat v vinograd, ali ta dan ni vzdržal, med delom so mu moči. v 76. letu nje- gove starosti, opešale. Moral je zapustiti ljubljeni vino- grad, ki ga je imel tako rad. V skrajni sili, ga je 16. od- peljal rešilni avto v ptujsko bolnišnico, in po preteku 24 ur je bil že zopet nazaj v rojstni hišici, od katere se je s koščeno roko poslednjič po- slavljal v ponedeljek 19. t. m. Za večno se je poslovil od svoje ljube življenjske dru- žice Rozike, s katero je pre- živel, v lepi zakonski slogi dobrih 48 let. od treh hčera, dveh sinov, ljubljenih vnuč. kov, ostalih sorodnikov, sose- dov, prijateljev in znancev. Da je bil pokojnik priljub- ljen vaščan, je pokazal lep sprevod, ko so sovaščani, v tem nujnem spomladanskem delu, žrtvovali lep dan. ga posvetili blagemu pokojniku ter ga sprejmilj na njegovi zadnji poti. V ozadju na sliki vidimo Vnukov vinograd, v katerem je pokojnik končal svojo trdo življenjsko pot, zraven nje- ga je njegova žena. SMRT PA KOSI NAPREJ Niso še se razšli Vnukovi pogrebci. že je bila javljena vest iz-ptujske bolnišnice, da je tam umrl naš domačin, Antbn Cafuta iz Velikega Okiča. naslednji dan pa še je za večno zatisnil svoje trud. ne oči Mihael Milošič iz Be- lavšeka. Tako je v letošnjem letu preminil že 14 član kra- jevne skupnosti Leskovec. Rojstev je pa bilo do sedaj zaznamovanih le 5. Razlika števila prebivalcev na račun iizumiranja kmečkega življa je pri nas torej v tem letu nara^tla za 9. Ako še k te- mu prištejemo beg mladine iz podeželja nastaja razlika še večja. Odtu.jevanje od domače grude n: samo vrzel pri po- manjkanju delovne sile na kmetih. temveč nastaja obupna slika pri pomanjka- nju naraščaja. Zakon nara- ve je pričel urejati problem kmetov; če bo na tak način pravilno rešen, je pa drugo vprašanje. * JM TJK Ormož— Radgona B 20:11 v sobto, 24. aprila je roko- metno moštvo TJK Ormož z rokometno ekipo Radgone B v Gornji Radgoni odigralo pr- venstveno rokometno tekmo in jo premagalo z 20:11 (polčas 8:4 za TJK Ormož). Hitra in energična igra je tudi to pot Ormožanom pripo- mogla do zaslužene zmage, če- prav je sodnik sodil zelo pri- stransko in to v korist Radgo- ne. Prihodnji ponedeljek 3. maja bo rokometna ekipa TJK Ormož odigrala doma prven- stveno rokometno tekmo z ekipo Turopolja; v četrtek 13 maja pa pokalno rokometno tekmo z ekipo Radenc v Ra- dencih. -FK- -JDNIK — čETRTEK, 29. aprila 1971 STRAN 11 Insambel Slak bo gostoval v Ormožu v nedeljo 2. maja 1971 bo v ^rnih urah v kinodvorani v J^ožu zapela svojo pesem ^ova prostotonska harmoni- i^pomagsli PS ji bodo fantje praprotna. Med občinstvom Ikolice Ormoža in mesta same- t vlada veliko zanimanje za J ansambel narodnozabavne rtasbe. ^adar igrajo Slaki, se spom- jimo zelenih gričev, belih tirez, srčastih listov vinske tr- [g^ kmečke neveste, lestve, pri- jlonjene pod okno, belih ko- njičev, zvonov čez dobrave, rdečih lic in zvonkega smeha (jeklet ter prešernega vriska 'antov. Skratka, spomnimo se ■ vsega, kar je najlepše!« pravi- jo prebivalci ormoške okolice in z navdušenjem pričakujejo napovedani večer. Za tiste, ki nekoliko manj poznajo ansambel Lojzeta Sla- bomo zapisali kaj več: Ze šesto leto teče, odkar se Slakovi fantje tako prikupno smehljajo z ovitkov svojih plošč. Nekaj več kot leto dni je preteklo, ko je ansambel Lojzeta Slaka prejel »Zlato ptico« — priznanje, ki ga za- E''ebška tovarna gramofonskih PJpSč »Jugoton« podeljuje za "'ilijon prodanih plošč. De- cembra leta 1969 pa so dobili ^laki »Helidonovo lastovico« najpopularnejši narodno- zabavni ansambel na Slo- venskem. Vodja ansambla Lojze Slak se je rodil 23. julija 1932 v Va- si Jordan Kal pri Mirni peči in je pristen Dolenjec, obenem pa ponosen na svoje poreklo. Igrati je verjetno začel prej kot pisati, prvi učitelj pa mu je bil vaški godec in stric Ludvik Barbo. Najprej je Loj- ze igral na gostijah, pozneje pa je skupno s tremi brati ustanovil kvartet, ki ga je po- znala vsa Dolenjska. Toda kli- cala je dolžnost in fantje so se razšli na vse vetrove slu- žit kadrovski rok. V Slakovem ansamblu je od prvih sodelavcev ostal samo še Niko. Danes Slaku v triu po- magata še kitarist in klarine- tist Niko Zlobko in kontraba- sist Franc Sever. V vokalnem kvintetu »Fantje s Praprotna« pa pojejo kar trije Janezi: Ka- lan, Habjan in Dolenc ter Andrej Bergant in Jože Sifrar. Fantje so gostovali v Italiji, Avstriji, Nemčiji, na Nizo- zemskem, v Franciji, najbolj uspela njihova turneja pa je bila pri naših izseljencih v Združenih državah Amerike, kjer so imeli čez trideset kon- certov. To bi bilo na kratko vse.o ansamblu, njegovi popularno- sti in priljubljenosti. Prihod- njič pa boste lahko prebrali, kaj bo za vas bralce povedal vodja ansambla, Lojze Slak. -FK- V tej sestavi bo nastopil ansa mbel Lojzeta Slaka v Ormožu i^hometna nesreča v kidričevem v četrtek, 22. aprila 1971 23.50 uri je prišlo do pro- metne nesreče v Kidričevem. Voznik Mirko Papdi je vozil ^^'oj osebni avtomobil, zasta- 750, reg. št. MB 134-59, v ^Jorem je imel še dva so- ^tnika, Mira Kovač in Boj- j Koprivec, oba iz Kidri- I j.^Jega. Ko je Papdi priipe- v Kidričevem na cesto, ki pelje proti garažam, je ho- tel zapreti trikotno okensko šipo. Pri tem je izgubil ob- last nad vozilom in trčil v drevo ob cesti. Sopotnik Ko- vač je bil lažje poškodovan in prepeljan v ptujsko bolni- šnico. Nastala je materialna škoda, ki jo cenijo na 6000 dinarjev. -F K- NASTOP PEVSKEGA ZBORA, KVINTETA »DOBRI PRIJATELJI« IN ODDAJA POKAŽI. KAJ ZNAŠ! V MARKOVCIH V ponedeljek, 12. aprila 1971 sta pred nedavnim ustanovlje- ni pevski zbor in nekoliko prenovljeni kvintet »Dobri prijatelji« (prej »Veseli bata- či«) pripravila celovečerni pe- ster program narodnih pesmi in melodij. Kljub mrtvilu, ki se opaža že vsa leta pri prosvetnem društvu, pa kaže, da se zadnje čase v Markovcih le nekaj piebuja. Polna dvorana, ki sprejme nad 500 ljudi, potrju- je, da si Markovčani kulturnih prireditev želijo, predvsem, če so kvalitetno pripravljene. Vse kaže, da sta pevski zbor pod vodstvom učitelja — pe- vovodje Štefana Vugrinca in ansambla »Dobri prijatelji« pod vodstvom Martina Klinca na dobri poti. Slednjim bo potreb- no še mnogo trdega dela, da bi bili kos hudi konkurenci na področju narodnozabavnih melodij. Na tem nastopu se jim je prvič pridružil še pev- ski kvartet, ki je požel veliko priznanje pri občinstvu s pes- mijo »Moj očka ma konjiča dva«. Največ priznanja pa je požel član ansambla — kita- rist Vlado Markovič s pesmijo »Klic kukavice«, ki jo je mo- ral na zahtevo občinstva še ponoviti. Da je večer pesmi in glasbe v celoti uspel gre vsekakor priznanje in zahvala požrtvo- valnemu pevovodju Štefanu Vugrincu, predsedniku pevske- ga zbora Marjanu Plohlu, an- samblu »Dobri prijatelji« in drugim, ki so poskrbeli za to, da prelepa domača slovenska pesem še ne bo tako hitro izu- mrla, ki jo na žalost vse manj slišimo — posebno zadnja leta, ko je skoraj popolnoma utih- nilo večerno petje fantov na vasi. V soboto, 24. aprila 1971 pa je priredilo TVD »Partizan« Markovci javno oddajo »Poka- ži, kaj znaš«. Tudi tokrat so Markovčani pokazali, da si že- lijo takšnih prireditev, saj je bila dvorana ponovno polno zasedena. Poleg domačinov so sodelovali še: Trio »Tetičko- vič« iz Haloz, pripadniki JLA iz Ptuja, trio »Bratje Krajnc« iz Ptuja in drugi. Simpatičen trio bratov Krajnc je požel pri občinstvu mnogo priznanja, saj so stari 10 — 16 let. Pričakovati je bilo, da bo največ priznanja deležen kvartet s pesmijo »Moj očka ma konjička dva«, ki so jo od- lično zapeli: Golob, Plohi, Kri- stovič, Strelec in »Klic kukavi- ce«, ki jo je zaigral in zapel solist — član ansambla »Dobri prijatelji« Vlado Markovič. Prvo mesto je osvojil Vlado Markovič s pesmijo »Klic ku- kavice«, drugo kvartet — Franc Golob, Marjan Plohi, Franc Strelec, Franc Kristovič s pesmijo »Moj očka ma ko- njička dva«. Tretje mesto so osvojili bratje Kranjc s sklad- bo »Obmejna polka« in skladbo »Franček«. Četrto mesto so osvojili »Do- bri prijatelji« iz Markovec s skladbo »Majski cvet« Toneta Kolariča in polko »Ko doma- če«. Prireditev je v celoti uspe- la. Morda je bila le nekoliko preveč inmprovizirana, kar je pa žal za tovrstne prireditve že stara praksa v Markovcih. Franc Kolarič Polivko, začimbo za cveta_ čo in ribe. napravimo tako, da zmešamo 3 dele olja in 1 del kisa ter dodamo še sol in poper. * Ce želimo, da ostane cve- tača cela, jo zavijemo pri kuhanju v prtič. * Usnjene fotelje očistimo s krpo, namočeno v belem pi- vu. * Apnene madeže očistimo s kisom. Suhe madeže najprej dobro okrtačimo, nato pa jih izperemo s toplim kisom. * Rjave čevlje speremo naj- prej z mlekom, jih posušimo, namažemo s kremo in zdrg- nemo z mehko krpo. * Opečna tla očistimo naj- lepše s solno kislino. ČIŠČENJE MADEŽEV: Katran, kolomaz, sveže sa_ je: belo perilo čistimo z mi- lom in terpentinom; barva- sto blago in volno: madež natremo s svinjsko mastjo ali maslom, namilimo in čez nekaj ur izperemo, menjaje vodo in terpentin. — Kri: svežo čistimo samo s toplo vodo, staro z razredčenim salmiakovcem. — Kava: či- stimo najbolje s toplo vodo, vendar takoj. — Kakao: Naj- orej poskušamo z mrzlo vo- do brez mila, če ne zaleže, z vodikovim prek i som. Lahko tudi omehčamo z glicerinom in izperemo z vodo. — Kis: izpiramo z mrzlim razredče- nim amcniakom. — Kopir- ni svinčnik: čistimo s špiri- tom. — Likerji: čistimo z razredčenim salmiakovcem. — Likanje pušča rumene madeže: skušamo beliti v vroči raztopini vodikovega nrekisa ali perborata eno žličko na liter vode. Včasih Domaga samo namakanje v kislini, če to blago prenese- STRAN 12 TEDNIK — ČETRTEK, 29. anrilg 197, »Drugače pa še... živimo!« Na srečanju bivših izse- ljencev, ki ga je ob krajev- nem r>razniku organizirala središka krajevna organiza- cija SZDL. smo srečali tudi starejšega Središčana Alojza Horvata, ki je preživel v iz- šel i eništvu polna štiri leta. Beseda je tekla ob kozarčku domačega vina v prijetni družbi domačinov. Ka.ko so vas izselili in kam? Zjutraj ob 5. uri je po vežnih vratih močno zropo- talo. Takoj smo vedeli, kaj se dogaja. Ne da bi se oble- kel. sem odprl vežna vrata. Zagledal sem dva vojaka z noži na puškah in v pol ure sem moral biti pripravljen za odhod. Odšli smo k avto- busu in odpeljali so nas na Bori. Tu sem ostal dva dni. Oba dneva so me zasliševali na precej grob način."Potem so nas odpeljali v Maribor v meljsko kasarno, kjer smo ostali tri tedne. Tu so mi vsak dan znova »obljubljali«, da mi bodo pripeljali mojo družitno. Zena in otroci so takrat še bili doma. Najsta- rejša hčerka je bila stara 14 let. sinova pa sta imela prvi 8. drugi pa 4 leta. Dan pred odhodom velikega transpor. ta so mojo družino res pri- peljali in skupaj smo se od- peljali v Požego. Najbolj živo se spomnim svojih otrok. Vsak je imel svoj nahrbtnik in v njem na;jhujnejše r^či. Mali je bil star komaj 4 leta in je trpel z nami. Se pravi, da je vaša Izse- Ijeniška pot bila tu zaklju- čena in pričelo se je življe- nje brezdomcev. Kako ste se znašli v tistih hudih časih vojne s svojo številno dru- žino? Naša izseljeniška pot še ni bila končana. Iz Požege so nas odpeljali v Bosansko Gradiško. Tu smo preživeli zimo v nekem zavodu. Spo- mladi 90 sposobne moške poslali po okoliških vaseh, kjer smo bili nekakšni komi. sarji in skrbeli za pridelek na polju. Pozneje smo pri mlačvi pšenice vodili evi- denco, koliko je kdo pridelal in koliko mora oddati. Sam sem bil v vasi Grljani. To je od Gradiške približno 8 km. Ko je bilo mlatve konec sem moral oditi na Kozaro. Tu je že takrat bilo izredno vroče. Na Kozari sem moral zamenjati nekega ustaša. ki se je zaradi hudih razmer in strahu naredil bolnega. Tako sem postal delavec na pose- stvu. Glede na takratne raz- mere in čas mi je bilo kar dobro. Kmečkemu delu sem bil vajen, dobil sem svojo sobo in pozneje se je k meni priselila tudi žena, ki je do tedaj živela v Gradiški. Vča. sih se je zgodilo, da ni bilo kruha in otroci so. kot otro- ci. želeli kruh. Denar smo imeli, zato sem jih poslal po mestu, naj ga skušajo kje kupiti. Ni jim uspelo in vsak oče in mati me bosta razu- mela, kakšen obČ-utek je, če otroku ne moreš dati kruha. Iz Bosanske Gradiške so nas preselili v Staro Gradi- ško. Stanovali smo v šoli. Zraven je bilo taborišče za srbske izseljence. Na Kozari je medtem oostalo še huje. Vsaik dan so v tisto taborišče vozili Srbe ter z njimi poče- njali grozne stvari im mi smo morali vse to gledati. Med- tem so se nas verjetno na- veličali in spomladi smo mo- rali narediti prošnje za služ- be... Prijavil sem se za šo- ferja. mlekarja in ekonoma. Za vse troje sem imel po- trebne kvalifikacije. Sprejet sem bil za ekonoma na ne- kem posestvu v Karlovcu. Tu nisem imel skoraj kaj dela- ti, zato sem odšel v Zagreb. Na ministrstvu sem srečal nekega Ceha, ki je imel Slo- vence rad in po njegovem posredovanju so me preme- stili v Novo Gradiško. Tu je bilo kar dobro, vendar se nisem mogel razumeti z ne- kim ustašem in tako sem zo- pet izgubil službo. Zapet je posredoval tisti Ceh in sem dobil službo v Brčkem pri vrtnarju in tu sem ostal do konca vojne. Kako ste se vrnili v Sre- dišče in kakšna je bila va- ša hiša ob povratku? Po končani vojni sem si želel domov. Za to pa .sem komaj dobil dovoljenje. Pre- voznih sredstev ni bilo :n morali smo se znajti. Malo peš. malo z vozom, pa zopet peš sva s hčerko prek Osije- ka, Varaždina in okrog, prek Ptuja končno prišla domov. V naši hiši v Središču je sta- noval neki Nemec in hiša je bila prepisana na njega. Na- šli smo zelo malo. Nedaleč od hiše je eksplodirala veli- ka količina bomb. Hiši je od. Kako so otroci preživeli vojno in kdaj se je vrnila va- neslo streho in jo tudi sicer močno poškodovalo, ša žena? Starejšega sina so mobili- zirali Nemci. Star je bil šele 16 let. V vojni se je prehla- dil. dobil je tifus ter ie bol- nišnice v Osijeku pobegnil im prišel domov. Pozneje je odšel v partizane. Žena in najmla,jBi sin sta prišla do- mov hitro za mano, mislim da je bilo avgusta. Otroci so velik del izseljeništva preži- veli tudi v Osijeku pri že- ninih sorodnikih. Zanima nas še, kako ste se znašli ves čas po osvoboditvi, kaj ste in kaj delate ter ka- ko uspevate v svojem delu? Po vojni je bilo zelo težko. Moral sem z^eti čisto od za- četka ter si najprej priskr- beti žlico in posteljo. Občina mi je pri tem pomagala in pozneje sem ji to tudi pošte- no plačal. Po vrnitvi žene smo pričeli počasi gospodari- ti. 2e itak težaven položaj so bremenile tudi tiste zna- ne obvezne oddaje, ki ^ i upoštevale, da naše pose® zaradi izseljeništva ni j, obdelano več let. Pozneje se razmere malo zboljš^ij sedaj si želim, da bi kt^ živeli vsaj približno ^ kot so nam »nekoč« oblji Ijali. Cene in trg s km«] skimi pridelki bi morali jj bilizirati. Sedanje stanj« nas samo muči. Neprest, živimo v negotovosti i® vemo, kaj naj proizvaja, Danes je rentabilno to, ^ gič pa spet kaj drugega. D, gače pa še... živimo! V, liiko veselje so mi čebel^ kmetijo pa se že ubada it mlajši sin. Pomlad Oni dan oem srečal prija- telja. Stt^pila sva na vinjak in začela s pogovorom. Raz- pravljala sva o stvareh, o ka- terih raizpravljajo vsi moški na svetu, o ženskah. O čem pa naj bi govorila? (glej na- slov člainka). Pa mi je med drugim mimogrede omenil tudi to, kar bom opisal v na- slednjih besedah. Kaj druge- ga iz najinega pogovora pa si ne M drznil dati na paipir, čeprav zelo na široko govo- rimo o seksualni revoluciji in seksu in sploh. Torej, ta moj prijatelj je šel nekega dne domov. Bilo je zelo toplo, sonce je sijalo, kot da bi bilo plačano po u- činku. Gledal je levo in des- no, povsod so pridni vrtič- karji prekopavali gredice, da bodo pozneje lahko nasadili peteršiljček, korenček in dru- ge zelenjavne dobrine. Ne smem pa pozabiti omeniti, da je tudi mojega prijatelja tozadevno pomladansko delo čakalo doma. Ker ga dobro poznam sem popolnoma pre- pričan. da bo, ko bo »zašti- hal« gredo 5x10 m, tako u- trujen, kot da bi prekopal celo Ptujsko polje. Se dobro, da ni kmet. Vendar to ni ta- ko pomembno, pomembno je to. kar je mimogrede opa-zil na sosedovem vrtu. Ob ograji na zlatem soncu in na napihnjeni blazini, je počivala in se sončila mlada deklica. Njena stara mama pa je medtem na vrtu kopala in ravnala gredice. Le^a go. spa je, mimogrede rečeno ze- lo bolna in takega dela sploh ne bi smela opravljati. Ime- lo je. mojega prijatelja nam. reč, da bi preskočil plot, pri- solil speči punci dve ali tri na, v bližnji prihodnjosti, zelo lepo zagorela lička, na- to pa vzel lopato od že ome- njene gospe in sam pljunil v roke. Pa tega iz določenih razlogov ni storil. Zasmilila se mu je namreč na soncu ležeča punčka. Ka. ko je morala biti zmučena, revica! Vse dopoldne je v službi garala, potem pa naj bi še popoldne »štihala« na vtu! Saj ni nora! Se sreča, da je bila blaizina že od prej napihnjena, ker bi sicer mo- rala, talko utrujena, lež kar na goli hm, travi. Pra jo, da si enako, če ne še i lo bolj iizmučen, če v slu nič ne delaš. Ad inforinj dum: vsaka podobnost zveza z pravkar napisa® je z;golj slučajma. Ko je bila gruda prekoj na, se je dekle, tako je ski pai prijatelj, le odpočilo, malo uredilo in vžgalo si avto. Prijatelj mi je tudi menil, da tako lepo zag« lega obraza še ni videl v Z3 njih dveh mesecih. Zam sem mu oporekal in trdili dobiš še lepšo zlatorjavoba vo, če na toplem 9pomlaravale zbežati. Takrat pa smo zagledale majhno rjavo živalco z dol- gim repom, ki je bliskovito skočila na oddaljeno drevo in nam izginila izpred oči. spoznale smo veverico. Sra- movale smo se svoje straho- petnosti. Dolgo smo se še s:prehajale po gozdu in nabi- rale zvončke. »Glejte.« je za vpila prijateljica. Obrnila sem se in videla velikega si_ vega zajca, ki je z dolgimi skoki tekel pred nami. Popoldne le hitro mineva- lo. Morale smo se posloviti od prijaznega gozda in njego- vih nrebivalcev. Izleta v na- "•avo ne bom zlepa pozabila. Tatjana Brezinšek, 7. raiz. Podlehnik Pesem o zavisti Drobna ptica perotke razpela, v svežem jutru pod nebo je zletela, hvalnico soncu, zvezdam in zemlji zapela. Grda zavist svoj lok je napela: »Ne bo? ti tako visoko letela! Na zemlji kot jaz, boš obsedela!« Puščica S'trupena je otico zadela. Nikoli več ni pesmi zapela! Zavist pa je novo žrtev iskaifl začela. Vesna Vreš. 7. ra^. Slovenska Bistrica STRAN 14 TEDNIK — ČETRTEK, 29. anrilg 197, Letos druga ZLATA POROKA V PODLEHNIKU Pred dnevi je bila na ma- tičnem uradu v Podlehniku v letošnjem letu že druga zlata poroka. Tokrat sta si pred ma- tičarjem Božom Slehtom že v drugič obljubila zakonsko zve- stobo, seveda po skupaj pre- hojenih 50 letih zakonca Mari- ja in Fianc GAJZER iz Sed- lašeka pri Podlehniku. Jubilanta, tokrat vsa v zlatu z zlatimi šopki sta prvič sto- pila pred matičarja 24. janu- arja 1921, ko jima je bilo vsa- kemu nekaj nad 20 let ter so se njima rodili trije otroci; dva sinova. Jožek in Janez ter hči Ana. Zal je kruta usoda, toč- neje zahrbtna bolezen že pred leti iztrgala iz njih sredine si- na Jožeka, ko mu je bilo 42 let. Po poročni svečanosti smo za nekaj trenutkov zamotili slavljenca. Zlatoporočenec Franc je med drugim povedal, da njima z njegovo »zlato« družico, točneje življenjsko spremljevalko ni bilo nikoli dobro in mehko postlano. »Pri tolikih letih človek marsikaj prestane, še kot mladenič poln idealizma, sem moral enako kot drugi slovenski fantje o- bleči vojaško suknjo ter iti v prve bojne linije na italijansko fronto, kjer sem bil dvakrat ranjen, vendar srečen, da me ni doletelo kot toliko drugih, da bi za vedno obležal. Soško fronto sem si kljub vsemu do- bro zapomnil. Srečen bi bil, če ne bi bilo nikdar več vojne, da bi ljudje v miru živeli pa čeprav tako skromno, kot sem živel jaz s svojo družino, sre- di halo.ških gozdov . . .« Nevesta Marija pa nam je zaupala, da je bil v njunem 50-letiiem skupnem življenju najbolj srečen trenutek, ki si ga je najbolj dobro zapomni- la, ko so zgradili vodovod. To je bilo žal šele po osvoboditvi, že na jesen njunega živdjenja, pred šestimi leti. Prej je nam- reč prinašala vodo iz doline — na plečih. V njunem življenju je sicer bilo še več lepih tre- nutkov, ki tako radi ostanejo ljudem v svežem spominu, zlasti še takrat, ko je ona za- čutila, da nosi pod srcem pr- vega otroka, drugega in tret- jega. Katera mati pa se tega ne veseli, še zlasti, če ima te- daj ob sebi ljubečega in razu- mevajočega življenjskega so- potnika? Tak pa je njen »zla- ti« mož Franc. Skoraj se ob taki, sicer bolj redki priložnosti ne spodobi. da bi preveč obujali tudi tiste nič kaj vesele trenutke iz živ- ljenja, še zlasti, če mora nekdo kot hlapec Jernej iskati svojo pravico, a je ne najde. Zlatoporočenca sicer imata doma majhno kmetijo, vsega nekaj nad en hektar in pol težke haloške zemlje. Zato je Franc, ko je bil še pri močeh, dolga leta delal v gozdovih nekdanjih minoritov, ki so imeli v Halozah svoje gozdove. V času zaposlitve ni bil soci- alno zavarovan in zato danes ne prejema nikakršne pokojni- ne. Ob visokem in častitljivem jubileju zlatoporočencema is- kreno čestitamo ter ju vabimo k biserni poroki. F. H. nesreCa ne počiva Marija Tratenjak, Krčevi- na 10, lažja poškodba; Ana Kristovič, Borovci 27 a, lažje poškodbe; Janez Cafuta, Jan- ški vrh 57, težja poškodba; Marija Podgoršek, Žetalelll, lažja poškodba; Janez Bru- men, Janežovski vrh 10, laž_ j a poškodba; Anton Kojc, Podlehnik 87, lažja poškod- ba; Anton Gabrovec, Ptuj- ska gora 14, lažja poškodba; Franc Majcen, Strjanci 13, lažja poškodba; Elizabeta Meško, Gajevci 47, lažja po- škodba; Jože Kokol, Kicar 12, lažja poškodba; Jože Roj'ko, Smolinci 6, lažja poškodba; Marjan Veronek, Zgornja Hajdina 72, lažja poškodba; Jakob Geršek, Savci 57, laž- ja pškodba; Tomislav Ben- kovič, Rogoznica 42, lažja poškodba; Slavko Lacko, Galovec 47, lažja poškodba; Marija Koderman, Pobrežje 28. lažja poškodba; Jože Ramšek; Prešernova 9, Ptuj, lažja poškodba; Roman Mo- horko, Podlože 13, lažja po- škodba; Jože Visbaher, Apa- če 48, lažje poškodbe; Ivana Pukšič, Pacinje 35 a, lažja poškodba; Gorazd Stumber. ger, Janežovci 17, lažja po- škodba; Alojz Cizerl, Mez- govci 42, lažje poškodbe; Jo_ že Koren, Apače 71, lažja poškodba; Zvonko Kuharič, Loperšice 19, lažja poškodba; Franc Nigerl, Slovenja vas 1, lažja poškodba; Mirko Ko- vač, Kidričevo 27, lažja po- škodba; Katica Ferenča