>s>\ Mvjsmzvon \__ZUPNIJSKI UST ZA KRANJ IN OKOLICO. )} vIzdaja: mestni ivpni urad v Kranju £_\ IzMaja zadnji teden v mesecu. L. 1935. Št. 2. Posamezna štev. 1 Din. Nov red službe božje . Ob osmih jo oh nedeljah naša župna cerkev od-'Huo premajhna. Zunaj sloje cele gruče moških, pa I 1(11 žensk ne manjka. Pred obhajil no mizo je pri ob-lJal'jn laka gneča, da se obhajanci težko prerinejo • e" otroki do obhajilne mize in nazaj. Otroci stoje v j)1(-zl)i(eri j u natrpani, da eden drugega motijo pri mo-IFladi iega. smo se duhovniki po dolgem premiš-Jevanjo odločili, da se spremeni red službe božje tako, nu za šolsko mladino in posebna za odrasle. Za "''''■isle bo služba božja ob 8 zjutraj s pridigo, za šol- 0 Rljfldino šolska sv. maša ob 9. ,, šolska sv. maša ob 9 bo pred vsem za šolsko mln-iako da bodo vse cerkvene klopi rezervirane za 0 r°ke, ki bodo pri maši sedeli, ter bo imel vsak otrok 'rlo mogli oni, ki stoje v presbileriju ali v kapeli, tod Ve« iz cerkve. -e bi se večina, onih vernikov, ki hodijo k 6. sveti _ 'h '^javila za to, da bi se ta maša prenesla na pol 6. to I udi radevol je storili. |)( ^°vi red službe božje s posebno šolsko sv. mašo <>s| I" "'Cla^ 'e P0«'4"«. Če se bo tak red obnesel, bo ,^1 shilno. Morda se bo zdelo, da je sv. maša za šolsko "'o ob 9 prepozna, posebno, kadar gredo otroci k sv. obhajilu. Pripomnili pa moramo, da so nekateri že večkrat izrazili željo, da bi bila za otroke sv. maša kasneje, da morejo ob nedeljah dalj časa spati. Nekaterim materam je bilo težko do osmih olroke pripraviti za sv. mašo. ('c bodo otroci dalj časa spali, jim ludi ne bo pretežko biti tešč, če bodo šli med šolsko mašo k sv. obhaj ilu. Da bo šolska mladina iz osnovne šole mogla v redu opravljati vsaj mesečno spoved, bomo priredili dvakrat na mesec ob sobotah pred nedeljo skupno spove-dovnnje in sicer pred drugo nedeljo za dečke in v soboto pred tretjo nedeljo v mesecu za deklice, vsakokrat ob 4 popoldne. Prosimo, da otroke starši takrat res pošljejo k spovedi. Nekoliko neprijetno je, če se morajo šolski otroci pri spovedi dr en jati med odraslimi, zato jim bomo dali priliko s posebno mesečno spovedjo, da jim ne bo treba čakali med odraslimi na spoved. — Tako bo redno mesečno spovedovanje: v soboto pred prvo nedeljo v mesecu za gimnazijsko mladino, v soboto pred drugo nedeljo v mesecu za dečke osnovne šole, v soboto pred i vet jo nedeljo v mesecu za deklice osnovne šole in v soboto pred četrto nedeljo v mesecu za šolske otroke pritnskovske šole, vsakokrat ob 4 popoldne v zimskem času. Novi red službe božje se prične v nedeljo, dne 10. februarja. Mesečna spoved za dečke bo v soboto, dne 9. februarja, za deklice v soboto, dne 16. februarja, za p veni -skovsko šolo v soboto, dne 23. februarja. Udeležba pri nekatoliškem bogoslužju V današnjih svelovnih razmerah pridejo katoliki neredko v priložnost, da se morajo udeležiti nekatoli-ških obredov in nekaloliškegu bogoslužja. Mnogi ne vedo, kako se jim je ob taki priliki obnašali, zato je potrebno, da se vsak katolik pouči o tem, kaj določa katoliška morala in katoliški cerkveni zakonik. Cerkveni zakonik, canon 1258, določa glede udeležbe katolikov pri nekatoliški božji službi sledeče: „Nikakor ni dovoljeno vernikom na katerikoli način aktivno prisostvovati ali se udeleževati nekaioliške službe božje. Tolerirati se more le pasivna ali materijalnu navzočnpst zaradi državne službe ali zaradi zunanje slovesnosti, toda le iz važnega razloga, ki ga v slučaju dvoma odobri škof. Tolerirati se more tudi udeležba pri pogrebih nekatolikov, pri porokah in podobnih prilikah, če ni nevarnost odpada in pohujšanja." Katoliška moralka, glej Noldin heologia mora-lis", 11. del, str. 41, loči kakor cerkveni zakonik dvojno udeležbo pri bogoslužju nekatolikov, aktivno formalno in aktivno materijalno. Aktivna in formalna je ona udeležba pri bogoslužju, če se katolik udeležuje nekatoliškega bogoslužja z duhom, umom in voljo, da se v resnici združuje z ne-katoliškim obredom, bogoslužjem in molitvijo. To more napraviti na dva načina: 1. Izrecno, če se kdo udeležuje nekatoliških obredov s tem namenom, da jih odobrava. 2. Vključno, ko sicer nima naravnost namena, odobravati nekatoliškega obreda in vere, pa nekaj takega naredi, kar je na zunaj izraz odobravanjti oziroma sodelovanja pri nekatoliškem hogočastju. Tako izraža n. pr. odobravanje nekatoliškega bogoslužja in tako tudi nekaioliške vere, če se kdo udeležuje obredne pojedine tuje vere, če sodeluje pri maši in obredih, če poje pri nekatoliški službi božji in podobno. Aktivna in formalna udeležba pri nekatoliški božji službi je po katoliški morali vedno smrten greh, za nekatere tozadevne pregrehe je v cerkvenem zakoniku določena celo kazen izključitve iz katoliške Cerkve, kakor n« pr. če se kdo poroči pred nekatoliškim duhovnikom ali če da svojega otroka krstiti nekaioliške-niii duhovniku. Z aktivno in formalno udeležbo pri nekatoliškem hogočastju katolik namreč zataji svojo vero in zato je vsako tako dejanje smrten greh. Aktivna in materijalna udeležba pri tujeverskem bogoslužju pa je, če se katolik udeležuje nekaioliške službe bo/je le nekako s telesom, ne pa v duhu, ko je sam«) navzoč pri tujeverski službi božji, pa ne sodeluje pri njej, se ne udeležuje obredov in ne molitev. Tudi taka udeležba pri nekatoliškem hogočastju, pri maši ali službi božji nekatolikov je nedovoljena in je grešna sama na sebi, ker je v njej nevarnost za odpad v krivo vero in navaja v versko brezbrižnost, ker daje vernikom pohujšanje in potrjuje nekatolike v njih veri, ker na zunaj odobrava nekatoliško vero in zatajuje katoliško. Toda dočitn je aktivna in formalna udeležba pri i njem hogočastju vedno greh in ni nikdar dovoljena, je aktivna in le materijalna udeležba iz važnih razlogov za katolika dovoljena. Tako je n. pr. dovoljeno v gotovih rezmerah udeležiti se nekatoliškega pogrebnega sprevoda, nekaioliške poroke in slično. Pogosto se zgodi, da morajo katoliški uradniki zastopati državno oblast oziroma urad pri nekatoliškem bogoslužju. To je dovoljeno, če se katoliški uradnik pri službi božji ne udeležuje molitev in ne obredov, ampak se le pasivno zadrži in je le materijalno navzoč brez formalnega sodelovanja. Za uradnika je zadosten razlog služba, ki jo vrši, da se udeleži nekatoliškega bogoslužja, toda le materijalno, brez duševnega sodelovanja pri bogoslužju. Nikakor pa ni dovoljeno udeleževati se nekatoliške sv. maše, bogoslužja in obredov brc/, zadostnega vzroka, samo iz radovednosti. Tako tudi lil dovoljeno brez važnega vzroka poslušati nekaioliške verske govore. Nikoli ne sme katolik sodelovati pri nekatoliški službi božji pri petju ali igranju, ker s tem formalno sodeluje pri nekatoliški bož. službi. (dede udeležbe pri porokah nekatolikov velja sledeče: Katolik se lahko udeležuje poročne pojedine P1'1 nekatoliških porokah, ker je to navadno civilno delo-Dovoljeno je prisostvovati tudi cerkvenemu obredi1 nekatoliške poroke iz vljudnosti, naklonjenosti, pa Mi di iz radovednosti, če nič ne sodeluje pri obredu. N» pa dovoljeno vršiti vloge priče pri taki poroki, ker to spada k obredu. Nikdar ni dovoljeno katoliku sklep8' ti poroko pred nekatoliškim duhovnikom; kdor to stori, je izobčen iz katoliške Cerkve. Pri nekatoliškem krstu ni nikdar dovoljeno katoliku biti za botra. Iz zadostnega vzroka pa je dovoljeno biti navzoč kot gledavec, kot kak delegat iz uradnih ozirov ali iz počeščenja fungirati kot nekak časten boter brez sodelovanja pri obredu. Tudi ni nikdar dovoljeno, da bi katoliški starši dali svojega otroka ki" stiti nekatoliškemu duhovniku, enako tudi ni nikdar dovoljeno, da bi nekatolik bil katoliškemu otroku ^ botra. Vsi ti cerkveni predpisi so sami po sebi umevni-ker vernik ne sme nikdar zatajiti svoje vere, ne sme nikoli dajati pohujšanja. Katolik ne sme nikdar zai»»' čevati drugovercev, mora vse ljubiti, mora spoštovati njih prepričanje. Podpirajte Vlnccsncijevo S. M. J.: Dekle, bodi dekle! V času živimo, ko je nemogoče postalo vsakdanja Poleg civilizacije, ki je vsak dan smelejša, se je P0' javila surovost in brezobzirnost, nad katero strmi'"" zlasti starejši, ki smo bili vzgojeni po starih pravil''1' da bodi človekova zunanjost v čim večji skladnosti ''■ notranjostjo. Danes pa se bolj ali manj poudarja le zunanjost, videz. Za srčno kulturo nimajo mnogi prflV nič več smisla. Ta brezobzirni val časa je močno oskr"' nil tudi dekliško dušo. Spremenil je to prelepo cd]C° de vištva v mlako, in v človeški družbi smo bolest"0 začutili pomanjkanje nežnega dekliškega elementa- Nekaj zelo poniževalnega je danes v človes*1 družbi — kvanianje. Že beseda sama zaboli v srC ' Ste v. 2. KRANJSKI ZVON Stran 3. °' da bi bilo dekle že zdavnaj pozabilo ono posveče-besedo božjo: omadežuje človeka to, kar pride iz u ' ^a> močno omadežuje. Ker skozi usta se razliva 11 duše. In kako naj cvete lilija v srcu, iz katere vre j UP uelepe besede? — Včasih žena kvantanja celo v sm družbi ni trpela. Vojna pa je s svojo grozoto ™Ozu močno otopila čut sramežljivosti in rahločut-|!?S^'' 'n možu in fantu je postala tudi žena in de-e v besedi trda in premalo nežna. '^ekle, kako je s teboj? Ali je povojna doba i udi Sj ,VoJ* cli zamorila deklištvo? Ali tudi tebi najči-t / ^ev'c'a ni več najvišji vzor ženske dušne lepo-v ' si še zvesta resnici, če še verno hodiš v cerkev. uioliš, če si še prepričana o resničnosti onostran-se^a ^^v'Jenia' potem ti pač ne bo težko razumeti be-I 'dekle, bodi dekle! Ne govori umazano! Razumela 'Ch'1 S s',l('om obsodila to napako, ki se med sodobno cbško družbo tako močno širi. (| , Nespodobno govorjenje že fanta omadežuje. Pri tetu pa se človek ob nespodobni besedi zdrzne, ker ■l,cli oskrui mora biti srce, iz katerega taka beseda pride, j. "okrunjeno. Poleg nravstvene pokvarjenosti pa ^e dekle z nespodobnim govorjenjem tudi veliko °mišljenost. Ne pomisli, da odbija plemenito druž- a se mora fant, ki je še dober in ki išče v dekletu esenja ideala, odvrniti od nje. Razkriva s takim 0r jen jem dekle tudi svojo plitkost, nedozorelost in Scaajkanje vsake zunanje olike. Kajti zlasti iz be-, °dseva plemstvo duše, ki ga daje dekletom čisto evištvo. "tel Sov Po: Besede dekletove so kot vonj cvetlice. Če je |.. J strupen, rože z vso dušo ljubiti ne moremo. In 'er je vonj po gnilobi, tam je že gniloba blizu. De-6' ki govori nespodobno, je v veliki nevarnosti, da "'u|u pade. ji '^ekle, ti prelepa življenjska celica naša! Zaradi ki ti je tako razkošno lepoto dal. zaradi sebe. Sl kot prebujena kal za nov rod, zaradi rodu, ki še jj^j1 tti in ki mu boš ti mali, čuvaj svoje čislo dekli-^ ' Iz tebe bo pila domovina bodočnost, po tvojem Jenju se jjt) razlilo v svet čisto, močno živ" 1)0 tebi '» fi če boš v vsem močna in čista. Kajti en je; če dekle iie/'n0, sramežljivo, dekliško, kako bo sramežljiva in 1111 mati, ki bo s svojim srcem sebe zapuščala otro ^ tn usta, ki sadijo v otroške duše prve kali vere. , tnoraJ° biti čista. Da, samo če boste čiste in o(j, ,Vl vdane, nam boste mogle ohraniti vero po svojih 'h- Čistosl v delu in besedi bo dajala moči teles-(.,|(| duševnemu življenju. In še nekaj! Tako pre-Ijjjr 0 J1'- da se govori največ plehkih besed v zvezi z da* 62luJ0' tem najvišjim čuvstvom človeškim. Ker še 'ist S no^'emo uvideti svetosti, ki jo je Bog položil v i4 ?' globoko g, fj*}etom, če je L 1 l°lte moškega, ljubile ga čisto in pošteno. Tako ubezen. Tudi v ljubezen med fantom poštena, čista in globoka. Dekleta, ftKfl ljubezen oni diamantni vogelni kamen, na ka-"a si morete sezidati toplo domače ognjišče. Sku- nO'st, kot zlata zvezda, ki vam jo je dal Oče, da po njej najdete svoj dom. Če vam bo vaša ljubezen kot božja luč. leda} boste mogle spoštovati sebe in moža, na katerega vas ljubezen veže; in nikdar več ne boste mogle spregovoriti o tej svoji sveti skrivnosti podle besede. Boste kot mesto na gori, vse deviške in lepe. Po vas se bodo ozirali popotniki in bodo hrepeneli po Čisti toploti vaše bližine. Tudi življenje okrog vas bo postajalo čistejše in nežnejše. Dekle, odpri, odpri kot lilija v pomladi znova svojo dušo sveli čistosti! Močna volja in globoka vera ti jo ho utrdila. Naj svet ljubi mlake. Dekliška duša tudi danes še nosi v sebi znak Brezmadežne. To znamenje vtisni, dekle, globoko svojim besedam in svojemu delu. in prazni današnji čas bo zopet v tebi našel — dekle. To je danes tvoje veliko apostolstvo. 0* ? °dkrili tudi v tej tvoji svoji ljubezni brezmejno I °v° dobroto. Naj vam bo ljubezen kot sveta skriv- Župnija Kranj LETNO POROČILO Gibanje prebivalstva. V letu 1914 je bilo v kranjski župniji rojenih 125 otrok, med temi 13 nezakonskih; dečkov je bilo rojenih 63, deklic pa 62. Eden je bil mrtev rojen. Od novorojenih jih je v 1. 1934 umrlo že 12 otrok. Preteklo leto je umrlo v župniji 63 ljudi, med temi je umrlo neprevidene smrti 9 ljudi. Največjo starost je dosegla Mihelič Marija roj. Vajt, ki je doživela starost 90 let. Oklicanih je bilo 80 parov, v Kranju poročenih je bilo 31 parov, drugam je šlo k poroki 8 parov, od drugod pa so v Kranj prišli k poroki 4 pari. Po poklicu je bilo ženinov: 33 delavcev, 9 obrtnikov, 5 uradnikov. 2 poduradnika, 4 kmetje, 3 trgovci oz. trgovski nameščenci.1 hišni posestnik, 1 advokat. 1 vojak. Sv. obhajil se je leta 1934 razdelilo: v župni cerkvi 63.200. v Marijanišču 9868, na Primskovem 3670, v gimnaziji 1000, v Delavskem domu 400 — skupaj vseh obhajil v župniji 80.797. Cerkveno gospodarstvo. Župna cerkev je imela v letu 1934: Dohodkov tekom leta Din 29.952, saldo lanskega leta Din 9245.31, skupaj dohodkov Din 39,197.31. Stroškov je bilo Din 32.040.74. Tako je ostal pri gospodarstvu župne cerkve v letu 1934 prebitek Din 7.155.57, ki se porabi za kritje dolga za restavracijo župne cerkve. Restavracija župne cerkve ima svoj račun zase, njen obračun je prinesel že Kranjski zvon v prvi letošnji številki. Rožnivenska cerkev je imela dohodkov 3378.75 dinarjev, stroškov Din 841.45, dolg i/, lanskega leta Din 15.336.50. ostane dolga ob koncu leta še Din 10.799.20. Pungrat. Dohodkov Din 1581, stroškov Din 305.—, primankljaj iz prejšnjega leta Din 8352.23, ostane saldo primanjkljaj Din 7056,23. Primskovo. Dohodkov Din 25.077.86, stroškov Din 48.667.75. Med dohodke je vštet preostanek iz prejšnjih ei, med stroški je nakup zemljišča ob cerkvi, kar je skupno s stroški zneslo Din 41.707. Stran 4. KRANJSKI ZVON Cirčiče. Dohodkov Din 920.—, stroškov Din 267, ostane v dobro Din 653. Huje. Doliodkov Din 2815.50, stroškov z lanskim primanjkljajem Din 10.205.80, ostane dolga še Din 7390.30. Rupu. Dohodkov Din 417, stroškov 264, ostane v dobro Din 153. Oznanila za februar. 1. Prvi petek v mesecu, ob 6 sv. maša z blagoslovom. 2. Praznik Marijinega očiščevanja ali svečnica, nezapovedan praznik. Ob 6 sv. maša z blagoslovom, ob 10 pridiga, blagoslov sveč, procesija okrog župne cerkve in pela sv. maša z blagoslovom. Popoldne ob pol 3 slovesne pete litanije M. božje, nato darovunje sveč za župno cerkev. Po litanijah je shod za žensko Marijino družbo. Procesija po blagoslovu sveč na svečnico je lep in pomenljiv star cerkveni obred; vsi verniki, ki se udeleže blagoslova sveč, naj se priključijo tudi procesiji po blagoslovu. 3. IV. nedelja po razglašenju Gospodovem, prva nedelja v mesecu, ob 6 sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim; mesečno obhajilo za moške. Popoldne ob pol 3 ura molitve. Uro molitve naj moli vsa cerkev in vsi navzoči naj tudi pojejo nabožne pesmi, ki se po-jo ob tej priliki. Po uri molitve pete litanje presve-tega Srca Jezusovega. Sv. Blaž. Blagoslov sv. Blaža se bo delil po 6. sv. maši. Na Pungratu ta dan ne bo sv. maše. Ko je bila 20. januarja, na praznik sv. Fabijana in Sebastijana na Pungratu ob 10 sv. maša mesto v župni cerkvi, mnogi niso mogli v cerkev in so radi mraza šli brez maše domov. Sicer bi bili lahko vsi šli tudi v cerkev na Pungratu, a ta grda razvada žalibog še vedno vlada, da se vse drenja pri cerkvenih vratih, ki se tako zamaše, da ne more nihče več naprej, spredaj v cerkvi je pa vse prazno. Da se to več ne zgodi, pozimi ne bo več ob nedeljah ob 10 sv. maše na Pungratu. 4. Ob 8 sv. maša na Pungratu mesto prejšnji dan. 10. V. nedelja po razglašenju Gospodovem, služba božja po navadi. Popoldne ob 2 je v Marijanišču cerkveni govor in litanije, nato pa občni zbor Vincenci-jeve družbe. — 17. I. predpepelnična nedelja; spomin kronanju sv. očeta papeža Pija XI. Ob 10 peta sv. maša in zahvalna pesem. 24. II. predpepelnična nedelja, božja služba po navadi. Poročeni pari leta 1934 Smreknr Lambert, delavec, Kranj 118, in Sajovic Frančiška, služkinja, Premskovo 133, poročena 14. okt. Novak Jakob, kolar, Velesovo 34, in Breznikar Marija, delavka, Rupa 32, poročena 14. oktobra. Ševcu Vilko, tiskarski mojster, Kranj — Gorenja Sava, in bikozar Ivanka, hči trgovca, Kranj 127, poročena 29. septembra 1934. Kale Viktor, pleskar, Premskovo 107, in Otorepe" Neža, Premskovo 118, poročena 20. okt. Hedenik Martin, natakar, Klane 53, in Šmajiiek V«' lentina, vlagalka, Klane 45, poročena 28. oktobra. Maček Jernej, čevljarski pomočnik, Kokriško pr^' mestje 39. in Zaplotnik Ivana, Kokriško predmestje poročena 4. novembra. Trdla Bohuslav, tekstilni uradnik, Gorenja Sava, 111 Bitenc Rozalija, privatna uradnica, Kranj, Savsko prel1' mestje 29. poročena 6. novembra. Kunstel Herman, brivski mojster, Premskovo 78, iD Trdina Hedvika, delavka, poročena 9. novembra. Nadižar Janez, zidar, Čirčiče 1, in Lakner Ang«ltt' Cirčiče 47. poročena 11. novembra. Globočnik Ciril, tkalski mojster, Kranj 149, in K0* Matilda, Klanec 35, poročena 18. novembra. Treljc Janez, sin zemljaka, Ilovk 3, in Mrak Marij"' Kranj 107, poročena 25. novembra. Domines Viktor, delavec, Premskovo 110, in P'e' melj Terezija, delavka, Premskovo 146, por. 25. nov. Trobec Peter, čevljarski pomočnik, Naklo 53, in ^ menj Marija, delavka, Premskovo 90, poročena 25. n°v' Trnovec Boleslav, privatni uradnik, Kranj, Kokrišk0 predmestje 96, in Rooss Božena, hči davčnega nadujpp vitelja v pokoju, Kranj, Kokriško predmestje 28., poi'Oct' na 27. decembra. Župnija Šmartin pri Kranju Oznanila za februar 2. Svečnica. Ob 9 blagoslov sveč, po maši darovfl nje sveč za cerkev. 3. 4. nedelja po razglašenju Gospodovem. Bo^r služba obakrat po navadi. Popoldne shod III. reda- 10. 5. nedelja po Razglašenju. Božja služba p° vadi. Shod Marijine družbe. 14. Sv. Valentin. Ob 8 v Stražišču soseskina s ' maša. 17. Prva predpepelnična nedelja. 24r. Druga predpepelnična nedelja. Božja slnz obakrat po navadi. Umrli v mesecu januarju 12. 1. Marija Hafner, nezak. hči Marije Haf'ief tovarniške delavke iz Zg. Bitnja, stara 3 dni. g 24. 1. Vladimir Konjar, zak. sin posestnika v 0** lovku. star 3 leta. Poročeni , 13. 1. Krmelj Matevž, tov. delavec iz Škofje L" ' in Vilhelinina Hafner, tovarniška delavka iz Sr. B«*«| 20.1. Jarkovič Franc, tovarniški delavec iz Sv. *fl ža pri Kostanjevici, in Frančiška Benedik, tov. de 9 ka v Šmarjetni Gori. Poročilo za 1. 1934 . Leta 1934 je bilo v župniji Šmartno rojenih j rok. Umrlo jih je 52, med temi so 4 utonili v se je ponesrečil v gorah, 1 je bil povožen na žele^11' dva sta umrla nenudoma za srčno kapjo. Stev-. 2. KRANJSKI ZVON Stran 5. Razno ^ J'»ntovski sestanek KA v sredo 3(). januarja od- Vrše se pa sestanki dne 6. in 20. februarja. so\ ^'k'1 bičanega Jezusa v kapeli presv. Srca Jezuit)! neznanega italijanskega umetnika iz 16. e*ja, nekaterim tako ugaja, da si žele imeti njen -j'"°tek v domači Iiiši. Radi tega je župni urad zalo- P°snetke te slike in jim oskrbel primeren okvir s • Kdor želi imeti to sliko, jo dobi v župni pisarni " Din. TomaŽa Kemp< lana Hoja za Kristusom je zname-"labožiui knjiga, gotovo ena najlepših v svetovni o^ji . Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani se je 'Hila, da bo svojo veliko zalogo razprodala po zelo fy c'tmi, če se naroči več izvodov, lako stane ve-^ knjiga K Din. Zupni urad jih je naročil večjo I '°zino in se dobe v župni pisarni. Prav bi bilo, če U S katolik prebral vsak dan eno poglavje iz te Nabožne knjige, ki vsebuje polno lepih misli in ^ °m' za življenje. Lepo bi bilo tudi, če bi se v vsa-morda zvečer pri večerni molitvi prebralo eno poglavje iz knjige. zg«bljeno in najdeno. V župni pisarni se nahaja je T1 °^ka niklasta ura in zlat obesek s sliko M. B„ obo- Sao I Je D, 3do najdeno, pa se lastnika še nista zglasila. »rovanje sveč na svečnico je lepa stara navada, |y*,e*° verniki prispevajo k razsvetljavi župne cer-1», In, eP°'' hiše božje. Ker se je razsvetljava na- „ 1 Slavnega oltarja spremenila, je bilo potrebno, da Se napravile tudi nove vrste sveč, ki so bolj primer-*a naš n 1 ]|aš novi oltar. Svečar in trgovec Šink pred žup-e,'kvijo je dal sporazumno s cerkvenim predstoj-0Tr> napraviti nekaj sveč novih mer, ki so priklad-,L a naš glavni oltar. Darovalci sveč na svečnico mo-Hi|'S'' 'v,,t'ki kupiti sveče nove vrsti, ki gore po-^ 0 velikih praznikih na glavnem oltarju, morejo (j6, 1 Pa tudi sveče stare mere, kakor prej, ker Župna £v rabi vsakovrstnih sveč. opoldanska služba božja in ura molitve. Neke neki jf Seitl dobil nekaj šolskih otrok, ki so se potikali ki y°''an' Ljudskega doma in sem jih odpravil ven . 0C. tm: .....__1 _ _____1____i.___; J;„; •_ 1;±__:i____ T...1. Mi Ki nuj gredo v cerkev k pridigi in litani jam. Toda '■'kolini*' so moško odkorakali mimo cerkve na trg. Pa tudi odrasli neredko stoje ali se celo au- j° v bližini cerkve ali gredo na sprehod, ne ||(v^ s'i popoldne k božji službi. Res da popoldanska ju ■a "ožja ni pod grehom zapovedana, vendar je pa 6s?1" l,,''me,,n°, da se udeležimo popoldanske bož-i 2oe, Nedelja je za to, da ta dan Bogu posvetimo [ok i Tudi popoldan naj bi bil Bogu posvečen, nitji >en je krščanski nauk, da si osvežimo znanje ver-% y e's"'c> primerne so popoldanski litanije, da z nji-jtjfcJ(v,*kvi zaključimo dan in damo Bogu dolžno čast. e^11^ 8hirši, prosim vas, da skrbite, da vaše dru- Si 0 nePrijetno je prve nedelje v mesecu, ko se 1 Uri ki 1 '''hajajo tudi popoldne k službi božji. 0 neprijetno je prve nedelje v mese__ riis|| *a molitve skupno v župni cerkvi. Otroci in od-kl ne morejo dobiti knjige Večna molitev, kjer so razne ure molitve, se pri tej pobožnosli dolgočasijo. Mnogi ne vedo, kaj bi počeli, ko drugi molijo. Dolgo sem premišljeval, kako bi se dalo temu odpomoči. Da bi kupili toliko knjig Večna molitev, ni mogoče. Radi tega smo se odločili, da je župni urad iz Kranja dal ponatisniti uro molitve iz molitvenika Večno življenje. Ta molitvenik in to uro imajo mnogi odrasli in tudi otroci, je pa to tudi najlepša ura molitve, kar jih imamo. Do prve nedelje \ februarju bo odtis te ure molitve že pripravljen. Stal bo le 1 Din. Upamo, da ga bo kupil vsak rad. Kdor pa nima niti enega dinarja na razpolago, mu bomo pa to uro molitve darovali. Na svečnico in v nedeljo 3. februarja se bo ta ura molitve prodajala v zakristiji in pri velikih cerkvenih vratih, vedno pa se dobi tudi v župni pisarni. Popoldne pri uri molitve naj bi imeli te molitve vsi v rokah. Pred molitveno uro se bo vsem razložilo, kako se moli ura molitve in nato bomo vsi lepo zbrano molili. Da bo ura molitve bolj živahna, bomo vmes skupno peli nabožne evharistične pesmi. Katera pesem se bo zapela, bo vedno sproti povedal duhovnik, ki bo na prižnici molil uro. Duh. svetnik Fr. Pokorn: Kranjski župniki 37. Anton Pad. Kos (gl. Letopis M. SI. 1871, stran XVI. — Odlični Jeseničani, iz zbirke arhiv. Pokorna.), mestni župnik in dekan (1850—1858), ko se je preselil v Ljubljano za stolnega prosta in škofovega generalnega vikarja. — Rodil se je na Savi pri Jesenicah na Gorenjskem št. 16 očetu Francetu Pav. s Plavža in njegovi ženi Apoloniji roj. Stroj dne 5. junija 1805. Njegov oče je bil sprva hišni posestnik, krčmar in vinotr-žec. Z varčnostjo in pridnostjo si je pa pridobil toliko, da je leta 1810 že prikupil Fužinsko graščino v Beli peči in naposled tudi na Jesenicah zgradil eno. Oče je bil zgled gospodarjem, mati Polona pa gospodinjam. Njuna poštenost, marljivost, previdnost in vljudnost je slovela daleč na okoli. — Antona so dali starši v šolo v Ljubljano, kjer je študiral z najboljšim uspehom. Po dovršenih gimnazijskih študijah se je odločil brez pomisleka za duhovniški stan, do katerega je imel posebno veselje in ljubezen že od mladih nog. Akolit je postal dne, 19. decembra 1824, Subdiakonat je prejel dne 16. 8., dijakonat 23. 8., mašništvo pa dne 26. 8. 1828. po spregledu 9 mesecev mladoletnosti. Svojo novo mašo je obhajal z veliko slovesnostjo v veselje svojim staršem na Jesenicah dne 8. 9. na Malega šmarna dan let 1828. Njegove kaplanske službe so bile: na Vačah od 16. 9. 1828 do 24. 10. 1829, nato v mestu Idriji do 5. 9. 1832. Takrat ga je škof VVolf, ki je spoznal njegovo spretnost, poklical v svojo pisarno za škof. pisarniškega notarja, katero službo je vestno opravljal do 4. 2. 1839. Takrat je s škofovim dekretom odšel za župnika v mesto Idrijo, kamor ga je imenovala c. kr. dvorna komora za denarstvo in rudarstvo že 21. 12. 1838. Tam je pusti rov al 11 let. Bil je obenem tudi dekun in častni kon/islorialni svetnik in šolski nadzornik. Dne 14. junijii 1830 pa mu je po smrli Dagarina bila podel jena mestna župnija v Kranju, ki jo je modro vladal 8 let. Kakor je v Idriji skrbel za lepoto hiše božje, lako in še bolj v Kranju, kjer je vso notranjost župne cerkve prenovil v gotskem slogu, v katerem je mestna, cerkev zgrajena. Nove ulice v Kranju Prva številka pomeni novo hišno številko, številka v oklepaju pa staro hišno šlevijko, za tem je lastnik hiše. I. Mestni trg. I (2) Mestna občina Kranj, 2 (3) Maver peter, 3 (104) Ručigaj Frnest, 4 (105) Ostcnnan Mihael, 5 (106) Rozman Valentin Kristina, 6 (107) Šink Jo-sipina, 7 (108) Zupane Ignac. 8 (109) llolchaker Franc, 9 (110) Schiffrer Marija, 10 (111) Bakovcc Marija, 11 (112) Maver Mavricij, 12 (113) Hlebš Rudolf, 13 (114) Pavšlar Helena, 14 (115) Pavšlar Helena, 15 (116) Pavšlar Helena, 16 (117) Logar Ivanka, 17 (118) Lukeš Terezija, 18 (119) Kocbek Viktor, 19 (129) Eržen dr. Ivan in Ivanka, 20 (190) Berjak Ivanka. II. Prešernova ulica. 1 (130) Hakovec Marija, 2 (189) Šinkovec Anlouija, 3 (131) Pečnik Fanči, 4 (188) jiiger Otokar, 5 (152) Bizjak Anion. 6 (186-187) Štempi-har Jurij, 7 (133-134) Kapušin Jožef. 8 (185) (adež Bogomir, 9 (135-136) Mestna, občina Kranj, 10 (183-184) Bleiweis Karel, 11 (137) Šavnik Slavka. 12 (182) Sabo-thy dr. Beno in Inka, 13 (138) šavnik Slavka, 14 (181 KokI Maiija. 15 (140) Majdič Franja, 10 (180) Adamič Anton, 17 (141-142) Crobnth Franc, 18 (178-179) Pučnik Konrad, 19, 20 (177) Andervvald Ivana. 111. Mencingerjev trg. 1 (143) Adamič Anion, 2 (145) Puppo Josipina, 3 (140) Puppo Josipina, 4 (23) Majdič Peter, 5 (24) Andrašič Ignac, 0 (i) Corjanc Fr., 7 (10-17) Puhar dr. Srečko, K (18) Šumi Alojzija, 9 (147) Bukovec Rudolf, 10 (149) Bakovec Rudolf, 11 (148) Andrej Kmetic, 12 (150) Dolžan Lovro, 13 (151) Bajt Janko, 14 (152-195) Golob Terezija, 15 (190) Bajl Josip, 10 (153) Oeiger Konrad, 17 (154) Belec Marija. IV. Bleivveisova ulica. 1 (155) Češenj Ana, 2 (177) Andervvald Ivana, 3 Pučnik Konrad. 4 (178-179) Pučnik Konrad, 5 (157) Merk Ana, 0 (180) Adamič Anton, 7 (158) Andervvald Ivana, 8 (181) KokI Matija, 9 (159) Bele Marjeta, 10 (182) Sabolhy Beno, 11 (101) Depoi i Marija, 12 (183-184) Bleivveis Ferdinand, 15 (102) Lužar Mihael, 14 (185) (adež Bogomir, 15 (15) Semen Lovro, 10 (180-187) Štempihar Jurij, 17 (103) Fock Maks, 18 (188) Jiiger Otokar, 19 (104) Fock Maks, 20 (190) Berjak Ivanka, 21 (105) Fock Maks, 22 (191) Mišic Ida, 23 (166) Fock Maka, 24 (174) Mestna občina Kranj, 25 (167) Mar-kič Mihael, 26, 27 (168) Jeglič Marija, 28, 29 (170) Prevc Rika, 30, 31 (171) Štirn Josipina, 32, 33 (172) Šavnik Leopold i na. V. Zatišje. 1 (109) Fock Maks. VI. Maistrov trg. 1 (192, 193, 194) Šavnik Iva"' (175, 176) Jeglič Marija, 3, 4 (1) Mestna občina VII. Strossmavcrjev trg. 1 (173) Korna ustan°va' 2 (17) Župna nadarbina, 5 (4) Zupna cerkev Kranj. (5) Kušlan Jernej. ,, VIII. Cerkvena ulica. 1 (18) Fortuna Martin,2-Jf Šinkovec Anion, 3 (19) Engelman Anion, 4 (14) Ma-'t"', .jak Frane, 5 (20) Polak Vida, 0 (97) Bidovec Vikfc* (21) Tur k Marija. .,1 IX. Tavčarjeva ulica. 1 (6) Bučar Marija, - L Mestna občina Kranj. 3 (7) Benedik Franc. 4 (lO^) *l mi Ivana, 5 (8) Korbar Cirila, 6 (102) Razpotnik A»tj>. 7 (9) Kanduč Marija, 8 (101) Krenner Franja, I (10) " jak Jožef, 10 (100) Bedenk dr. Vincencij, it (li) J**J šek Franc, 12 (99) Alešovec Peter, 13 (12) Šinkovec W Ion. 14 (98) Hibel Marija Emil, 15 (13) Šinkovec Ai*j 10 (37) Rus Ana, 17 (22) Šuštaršič Ivan, 18 (36) M-Julius Frida. 19 (23, 24) Polak Vida, 20 (35) Jekavec d XIV. Grajska ulica. 1 (43) Cimerman Pavla, a XV. Gasilski trg. I Mestna občina Kranj- 2 J j Schiffrer M., 3 (44) Drž. erar, 4 (45, 46) Urlich B'1'1'" ' ka, 5 (47) Jakofčič Mihael, 0 (48) Jezeršek MarU 1 (92) Babic Fnanc. | XVI. Jenkova ulica. 1 (49) Barle Ivan, 2 (W J čar Marija, 3 (51) Žagar Franc, 4 (90) Bukove I* j 5 (52) Malenšek Ivan, 6 (89) Silnik Marija, 7 (55) nik Alojzija, 8 (86) Anzelc Ivan, 9 (57) Špenko 10 (88) Bidovec Janko, 11 (58) Bajželj Peter, jI Mestna hranilnica, 13 (59) Brillv Ana, 14 (85) & g Slavka, 15 (00) Pečnik Alojzij, 10 (84) Cof Ivan, J Cerne Franc, 18 (83) Pernic Franja, 19 (62) Exle* ^J 20, 21 (63) Kosiša Frančiška, 22, 23 (04) Jagodi«' J čiška, 24. 25 (05) Češenj Ivan, 20, 27 (06) Blazo* ^ poki, 28, 29 (67) Štirn Jožef, 50, 51 (68) Džanga * 32, 33 (69) Hubad Ivan, 34, 35 (70) Lampe Jožef Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: M. Škerbec, župnik v Kranju. - Za tiskarno Tiskovnega društva: France Uhern*