List 1. Tečaj XXIV go ? obrtniške m narodne Izhajajo vsak o sredo po celi poli. Veljajo v tiskamici jemane za celo ieto 4 gold za leta 2 gold., za četrt po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr.„ za cetrt leta 1 Lj ubij ani sredo januarija 1877. Obseg: Razglas gospodarjem, ki želijo semena Ruskega lanu. pa drugo kmetijstvo na Gorenskem. tice. (Dalje.) dopisi. Slovansko slovstvo. Novičar. Kako stojí z uravnavo zemljiškega davka. Gospodarska novica. — Domovina naših poljskih rastlin. Predivstvo Popotne čr- Novice iz TurČije in o Turskih zadevah. Mnogovrstne novice. Naši Gospodarske stvari položili, da je živa potreba , predrugačiti formelno po- « I • 1 i • «/ 1 1 1 • stopanje pri uravnavi Razglas gospodarjem vila v vseh zemljiškega davka, da bi stopinjah bolj po prostém uredila se opra- , po 9 takem zlajšala in vprihodnje zdatnejši vspehi dosegli, — dalje pa, da bi z ozirom na velike stroške , ki jih stane uravnava zemljiškega davka, se stvarilo ne le kaj pravega, temveč tudi kaj stanovitnega. Vsaj menda mlad zopet v stanu, gospodarjem našim pravo seme deželni nadzorniki, ceoilni referentje in zemljemerci T^i i / ro i • v • _ * t) da vkljub napeti fizični delavnosti se pri ki želijo semena Ruskega lami. Družba kmetijska Kranjska bode prihodnjo spo- Ruskega (Rigajskega) lanú iz državne podpore po niži ceni dati, kakor je na prodaj v štacunah. sami y Da pa odbor vé, koliko semena naj naroči ? tega lanú, ki v vsem vabi gospodarje, kateri želijo kosi nas domači in vsak drug lan, naj se čas pa do zato pre-krnalu, zadnji vedó vcenitvi ni dalo opravili, a kaj vec opraviti, kakor so dozdaj da oni niso tega krivi, ampak silno zmotana v • Svecnice, oglasijo izvrševalna mašinarija, ki jo postava od 1869. předpisuje ; namesto delavnosti na polji stopilo je pisarij brez pismeno ali ustmeno v pi- konca in kraja. Zato treba tù radikalnega predru- gačenja dotičnih predpisov, da se pribrani ćasa in sarni odborovi, da se potem vé, koliko ga bo treba skupaj naročiti. — Ker pa je družba kmetijska Kranj- stroškov. Obrnemo se pâ tudi na tište gospode, ki stojé ska za letošnje leto veliko več državne podpore za na- v okrožji eksekutive, naj odkritosrčno razodenejo kup Ruskega lanú dobila, zato raoremo kupce že zdaj zagotoviti, da ga bodo letos cenejše dobili y Glavni odbor družbe kmetijske Kranjske 1877. )>> v Ljubljani 1. januarija Erfolgen' Kako stojí z uravnavo zemljiškega davka? in pravo svoje skušnje na višem městu; naj nikar v znoji svojega obraza ne delajo proti svojemu boljemu prepri-čanju, naj nikar molcé ne trpijo, ampak kar naravnost naj rečejo: ,,tako ne gre". „Das Todtschweigen von Missstánden, das bei uns in Uebung ist, hilft nicht zu i trdi. pravi časnik družbe kmetijske Koroške Nic kaj prida! to je kratki odgovor na to vprašanje, kateremu bodo pritrdili gotovo vsi, ki vedó, kako se vrši ta stvar. Državni zbor je za opravila uravnanja zemljiškega davka po postavi od 24. maja 1869. za letošnje leto zopet dovolil 2 milijona in 700,000 gold. Po takem bodo Prenaredba formelne izvršitve postave od 24. ma ja 1869. je neobhodno potrebna, sicer ne pri- demo z uravnavo zemljiškega davka nikakor naprej, časa in denarja potrošilo se bode neizmerno, pa izvršilo se ne bo niČ pravega. gold., ki so stroški te uravnave s prištetimi 16 milijoni se dozdaj potrošili, koncem leta 1877. znesli okoli 19 m i 1 ij o n o v gold. Koliki stroški že dozdaj, in koliko jih V se bode zraven njih pa ćedalje veče denarne stiske države in pa ljudstva! Predivstvo pa drugo kmetijstvo na Gorenskem. Z ozirom na laoski kmetijski shod v Stari Loki. Spisal Andrej Piskar. Znano je, kako razširjeno je bilo nekdaj predivstvo Stvar je tedaj resnega prevdarka vredna in 1 jud- in platnarstvo v okolici Loški. Po vseh hišah so předli stvo ima pravico vprašati : koliko se je s potrošenimi in tkali, sosebno pozimi, ter prodajali svoje izdelke dalec 19 milijoni dognalo? in ali so toliki stroški dosedanjih v vnanje dežele. Tako so si pridobili lep zaslužek. Pa let v primeri s tem, kar se je že dognalo? zdaj je vse, toliko da ne popolnoma nehalo. Spodrinile Vlade in državnega zbora dolžnost je tedaj strogo so jih mašine, preroditeljice novega Časa. To se .je prevdariti to vprašanje in na vso moč deiati na to, 8uuuv; r,OUu, u«r«u.u se odstranijo ovire vspešnemu delovanju in na njih jako dalec segajo, posebno v delavske kroge. Po drugih mesto postavijo zdrave razmere. Da bi bili vecinarji deželah je ta kriza že po većem prestana in poravnana, da godilo povsod, in to je napravilo krizo, katere nasledki državnega zbora namesti mnozih druzih nepotrebnih reci postavo od leta 1869. v resen pretres vzeli, koristili bi bili državi in davkoplačevalcem, zlasti ako bili al pri nas se dosega vrhunec svoje nevarnosti in sile. Zato je zares skrajni čas, da bi se začelo resnobno misliti na sredstva, s katerimi bi bilo mogoče obvaro- — —,,, ----;.....~ —,v' - j " *------•— ----,. z ozirom na dosedán je skušnje vladi na srce vati propada, posebno naše male obrtnije. U Nekdaj so kmetje po tej okolici přidělovali veliko prediva, veliko so ga pa še kupovali od drugod, iz Dolenskega in Koroškega, da so imeli kaj delà poziaii. Sedaj pa, ker je platnarstvo opešalo, tudi lanú ne se-j ej o već toliko, se celó za domaće potrebe ne dosti, ker pravijo , da jim dragi pridelki, posebno krompir, već vržejo, ker jih lahko- prodajo v bližnja města in po železnici v Trst. Red ima že po svoji naravi krompir rad gorko suho zemljo, kakoršna je v oni okolici bliže ♦ Bave , ker tam tudi lan ne stori kaj prida. Tođa bolj moćna ilovnata in vlažna zemlja v obiižji hribov in ob Savi se lanu posebno prilega in tam bi ga ne smeli Opuščati. Če prav zdaj ne napravljajo platna, kakor nekdaj, vendar se tudi surovo predivo dandanes lahko in dobro prodá, če je lepo in trdno. Pa kakor povsod, tako tudi tukaj t< žijo kmetovalci, da je domać lan slab in se ne splača g » pridelovati, ker delavci preveć sta-nejo in gospodarju nazadnje malo dobićka ostane. Mnogi sejejo tukaj koroško seme, ki ga dobijo iz okolice nad Feldkirchen-om in ga hvalijo , da je boljše , kot naše domaće. Nekateri so tudi začeli sejati rusko seme, ki jim dobro stori, samo drago se jim zdi. Da bi izdelovanje prediva po novem in bolj sem načinu ne samo pokazal, ampak da bi se tega tudi pri-vadili, smo ob določenem dnevu pripeljali potrebno orodje , katero sem s seboj imel , do terilnice , kjer so delavci in delavke ravno izdelovali predivo. Sprva so vsi nekoliko začuđeno ogledovali orodje in komaj sem napravil delavke, da so poskusile. Pa kakor hitro so vidile, da se na novem orodju lože delà in boljše blago napravi, so se koj vse poprijele novega izdelovanja in nazadnje sem moral se orodje tam pustiti, da so izde-lale vse blago, kar so ga imele še za to leto. Se ve, da sprva jim ni šio tako po vrsti, ker niso bile še va-jene, pa dopadlo jim je koj tako, da so popolnoma odobrile novo napravo. Opomniti moram, da tudi tukaj ni dopadlo otrepanje na Belgijskem stolu, marveč smo lan samo na terilnici strli i í potem so ga z navadnimi trli-cami otrepale, kar jim je prav dobro od rok šio in so napravile blizo tako blago, kot se more napraviti na Belgijskem stolu. Od tega izdelovanja bom skusil o svojem času več govoriti. Sicer pa morem reći, da so terice v tej okolici prediva tako vajene, in imajo spretnost v svojem poslu, da malokje tako. Iz tega se vidi, da se naši kmetje radi poprimejo vsake dobre reći, če vidi jo, da je res dobra; samo treba je, da se jim stvar dopové in delo pokaže, tako dolgo, da se prepričajo in poskusijo sami. V vseh rečeh se dá pri nas napredovati , samo treba je prav delati in stvar od prave strani prijeti. Ker sem tudi tukaj se nekoliko ogledal po okolici v posame8nih vaséb, naj mi bo dovoljeno , da ob krátkém spregovorim o razmerah takajšnjega in sploh Go-renskega kmetijstva v obče. Ce člověk potuje po nasih poljanah in visavah gori okol i Kranja, Kamnika, Loke, Radoljice, opazil bo sicer, da nekdaj jako živa obrtnija v teh krajih pojema od leta do leta, kar je žalostno znamenje, da so se časi spremenili, ali pa mi ne ž njimi! Toda na drugi strani pa se kaže veselo znamenje, da kme-tij8tvo v obče napreduje, če tudi počasi, vendar se od leta do leta boljša. Očiten napredek v živinoreji po neprecenljivi državni podpori, za katero se si. naša družba kmetijska veliko prizadeva, — precej razširjena sadjereja, za katero so si posebno nekateri rodoljubi veliko prizadevali in si še prizadevajo, — dalje, rasteča omika med ljudstvom (izvzemsi nekatere tamne strani med mladino), ki jo pomagajo širiti šole in društva, posebno Mohorjevo, ki je po Gorenskem zeló razšir-jeno, vsa ta in enaka znamenja kažejo, da je kmetijstvo tukaj v mnogo boljšem stanu, kot na Dolečkem. K većemu blagostaou med kmetijstvom pa tudi veliko pripomore to, da je zemlja tukaj bolj primerao razde-ljena. Kmetijska zemljišća so nekoliko veća, živinoreja je bolj razširjena. Tudi pridelki se tukaj lože in boljše prodadó zavoljo bližine mest in takili obrtnij , kjer se jih mnogo potřebuje, zraven pa še železnica. Ó kaki posebno veliki stopnji napredka pa tudi tu£*j ne mo-remo govoriti , ker do izgiednega umnega kmeti)3tva, kakor bi moralo biti in bi lahko bilo, je še dalječ. Vendar pa smemo upati, da bodo naši Gorenci še daleč prišli, ker imajo jako ugodoe razmere na vse strani. Zato je pa treba, da neutrudeno delajo in si prizadevajo naprej. Kar okolico Loš ko pose bej zadene, so glavni pridelki in dohodki tukajšnjih kmetovalcev : živinoreja, nekaj žita, kolikor ga morejo odprodati, krompir, ďe-teljno seme in nekaj lanenega semena, in pa sadjereja. Sploh se tukaj vse precej lahko prodá v Krani in v Ljubljano, posebno odkar je železnica. Sadjereja je po nekaterih vaséh posebno razširjena in mnogi skupijo lepe denarje , posebno za jabelka , ki gredó v Trst in dalje čez morje. Žalibog, da lani ni bilo cempera sadja, ker je mraz spomladi vse pokončal. Po nekaterih vaséh se vidijo skoro pri vsaki biši lepe drevesnice. Posebno ima lepih mladih dreves na izbiro gospodar Po renta v Pevnem. Tudi ćebeloreja je precej razširjena in posebno o ajdi , kedar je letioa ugodna, dooaša precej dobička. Gospodarske novice. * Novo sredstvo zoper gobe, ki rastejo po lesu v hisah, se je zvedelo po smrti mizarja Scbwarze-a, ki je bil iz Duuaja domá, pa je v Londonu kot sila bogat mož umri , ki je milijone zapustil. On pred smrtjo ni nikomur skrivnostnega sredstva razodel ; vse je pa rado le od njega lesovje kupovalo zato, ker je porok bil, da se 10 let gobe ne primejo njegovega lesa. Skrivoostno njegovo sredstvo zoper pohišne gobe bilo je pa to: Eo del olja sladké skorje (kasije), en del lesnega katrana (Hoiztheer) in pa en del navadne ribje masti (thran) ; s to zmesjo se trikrat namaže druga stran diij ali desek itd., prsdno se porabijo v svoj namen. Po zaznamkih » katere so po smrti Schwarzevi našli, se sme misliti, da posebno olje sladké skorje je tisto sredstvo, katero popolnoma pokoněá trdovratno hišno gobo , pa tudi les tako predrugači, da v njem pohišju in zdravju ljudi škodljivo gobno seme zatare. Fodućne stvari. Domovina nasih poljskih rastlin. Skor no eno žito in skor noben drug poljski pri-delek ni izprva pri nas domá bil. Vse smo dobili iz druzih daljnih krajev svetá. To naj bi, memogredé rečeno, vsi tišti pomislili, ki se dandanes upirajo vpeljavi kakega novega sadeža z besedami : „to ne bo storilo pri nas". Rekli smo zgoraj , da vse naše poljske pridelke smo dobili iz tujih krajev svetá, temu moramo pa zdaj dodati to, da vsak sad, přinesen iz tujega kraja, se nekoliko iz v rže po zemlji, podnebji in druzih vremenskih razmerah bolj ali manj. Tako se je tudi zgodilo z vsemi poljskimi rastlinami, katerih prvotno domovino bomo tukaj na kratko opisali. Pšenica spada med žita, ki so najboij razširjena po svetu. Zgodovinsko je dokazano, da so pšenico že leta 2822. pred Kristusovim rojstvom v Kini sejali pod cesarjem Chin-nong-om. Se dandanes se div ja nahaja rožeč. v severni Indiji. Izvržek ste jara pšenica z resastim klasjem in pa polju zeló nadležna pirnica. Rž se divja nahaja v Siciliji in v vzhodnih kra-jih zmernega podnebja. Seje se ozimna in jara rž. Po novejsih porocilih so divjo rž našli v dežeii tíemšin severne Azij« 5 — 6000 čevljev nad površjem morja; po takém je podoba, da je rž domá v vseh krajih zrner-nega podnebja. severni Afriki: Datelj. srednji Afriki: Kava in bombaž (pavola). srednji Ameriki: Sladkor, tabak, kumara južni Ameriki: Kakao in ananas Ozii po domovini. Ječmen je tudi ozimin aii pa jan Ze v staro- Nje- rum u Popotne crtice. Spisal političen sitnež. (Nadaljevanje iz lanskih listov.) Mokronog sem tedaj ?,per tot discrimina re- srecno Proti dospěl. večeru y ko sem a v • davnih časih so ga v Egiptu in Palestini sejali. gova domovina je med Beku in Luko r on v planja-vah Hvalinskega (Kaspiškega) morja. Ječmen so že pred ržjo boij omikani narodi sejah, ki je po svetu Rozmanovi gostilnici, grem še nekoliko nazaj v trg najboij razširjen. Ljulika, ki se pogostoma nahaja med Da bi nekoliko spozna! ljudi glasovitega nemčurskega čul da hko prenoćim v ječmenom, je tudi sorodna sorta ječmenová M Oves so začeli kmetovalci še gnjezda, kjer se res z mokro nogó hodi po zemlji slo- to za krmo živinsko. V goratih krajih Skocije, Sve- pozneje sejati in venski, vkrenem v gostilnico sredi trga. Tu se pncne dije in Norvegije je oves voljo mrzlega podnebja druga žita ne zorijo najvažnejše žito, zato, ker za- nasih sledeči pogovor med mano in krčmarico, ponosno žen- sko novani „divii oves tako ime- ťi se kosi za živino kot tečna trava. deželah je devetero izvržkov divje rastočih — * A. ^ a. A « ) Ajde Rimljani in Grki se niso poznali. Prišla je niks tajé? , po „purgarsko" oblečeno: Ona: Kuťn tok! Bos šofen9? Jaz: Pol litra vina. Ona (ko se vrne z vinom): Su! Bos? kenens ajda iz južne Rusije; pozneje se je pa po svetu tako zaplodila, da skor povsod, posebno pa v goratih krajih, tudi divja raste. Lan je ena najstarejih rastlin, ki jo kmetovalci že vi od nekdaj obdelujejo. Přišel je iz okolice Kavkaza in se je s preseljevanjem ljudstev zaplodil v zahodne vajnsku. ko vi. Jaz (smehljaje se): Pač, nekaj bolje že , Ona (čmerno) : Su! Vorům šprehens ober nit? Jaz (smehljaje): Zato, ker mi uho pravi, da tudi lože in lepše govorili slovenski, kakor nemski. Ona (razžaljena) : Slovajnsku? Jaz ne znam slo- kraje. Ra j ž (laško pšeno) so v Kini že leta 2822. pred ko slovenski? Jaz: No, kaj pa je to, kar zdaj govorite, druzega y Kristusovim rojstvom přidělovali; vsakako je verjetno ; Ona v dolenskem narečji) : Kranjsko! Mi smo vsi le da je přišel rajž izprva iz vzliodne Indije. Zanimivo Kranjci, od tište slovenske neumnosti nočemo tu nic je pa tudi to, da rajža, ko je Amerika najdena bila, vedeti. (Čedalje bolj razjarjena.) veljá. jHHH teli, da bi bila namesti „talar" rekla ,,krožnik". Tega jaz nič ne nucam. Ce so tudi oni tak Slovenec, naj pa nikjer tam niso našli, in so ga še le v 16. stoletji za- čeli Laškem pridelovati. Evropi ga največ pridelujejo na , pri meni to me ne Jaz sem že en par pjontarjov spodila, ki so ho- (od tod tudi slovensko ime v laško pšeno"), Spanjskem in Turškem. kar gredó, vedo kaj! kaj ti Vin ska trta spada tudi med najstareje sadeže, sape pred me in me prav hudo gleda.) Tako je pri nas! (Se vstopi brez ze 8V. pismo govori o njej Tudi ima vinska trta Jaz (z mirnim smehom) : Ne ježite se tako, Mutter! sanskritsko irné, katero priča o veliki starodavnosti jeza škoduje zdravju. Vsaj vam ne branim govoriti Vsakako je domovina trte med črnim in hvalin- kar hoćete y morjem, kjer se divja trta prav pogostoma nahaja njeni skim in sicer brez obdelovanja z obilnim in najboljim grozdom. Dozdaj je 1400 različnih trtnih piemen znanih. Krom pir je iz Spanije leta 1588. v Itaiijo, in pozneje po Angležih na Irsko přišel. Domovina krom- ín znate, ce prav turški. y Ona: Menim da! Pa da bi jest ne znala neraški! ofi- to je pa preveč! Sem že govorila s pjontarji ? cirji mi se ni nobeden kaj tacega rekel. kar pirjeva je Amerika, kjer so ga na Kordiljerih divjega nemški. , pa Jaz: Tega tudi jaz nisem trdil, ampak rekel je res, namrec, da bolje govorite slovenski f y ko našli. 1586. 1. ga je Angleški admiral' Dračke na An- gleško prinesel, kjer so ga izprva sadili samo na vrtib. govorim le kranjski, zastopijo ? Ona (strašno huda) : Jaz ne znam slovenski ) jaz Dolgo se je mislilo, da krompir ni zdrava jed, in še le Jaz: Dobro! lakota 301etne in še bolj 71etne vojske ga je razširila liko veljá to vino? I _ ^ v^l !"l I Ir'l fe )■ m m a. «M M A M ■ _ _ __Wm ___ Je mislilo, da krompir ni zdrava jed in se Jaz: Dobro! Teda] mi povejte po kranjski, ko- po svetu. Leta 1616. so ga pri kraljevi mizi v Parizu prvikrat jedli, ca Pruskem se je razširil še íe 1. 1720. Nas8enťuska mi pové račun, potem pa se obrne dvema človekoma, na Zelju (kapusu), kakor tudi ohrovtu, kolera- kavni videz tržanoma, ki sta pogovor molčé poslušala, in se najni mi- jezi dalje, češ, da bam in karviolu prvotna domovina je primorje An- si ne dá po nobenem člověku ukazovati, kako bo go- gleško ? divje raste. Jutlandsko in Seelandsko, kjer še dan danes Časih znana korenje Konoplja je bila tudi že v starodavnih , tudi njeno imé se nahaja že v sanskritu. V Evropi se v divjem stanu nahajajo: Ogeršica, vorila, in da ne govori slovenski, ampak kranjski itd. Moža jej prikimujeta ter me jameta že bolj pisano gledati in ko celo eden reče : „prav imate; kdo bo nam kaj zašafoval, in celo tak-le, ki še ne vemo, kdo ]e in i detelja 9 žefran t pesa y hmelj ) jagode (rdeče) od kod pride n vržem jaz naglo denár na mizo Češnja, jablana in hruška, bodeče grozdiće, ribezelj grah, riček, grašica itd. severni Aziji: Vinska trta i y i sliva oijka, laški oreh, dina. y \T 1 M r» i A * -i i n n i m nn n o in r% m o ter odidern ; krik ,,razžaljene" nemčurke pa mi buta na uho še, ko sem že zuoaj. Dogodba ta mi je vzbudila Čudna premišljevanja. marelica, Kaj tacega se mi še ni pripetilo. Tako tuje maslo so zatrosili med ljudstvo različni uradniki, grajščaki in În ro^nn tr NAHArnail/Am ntrQin tn. liko, tako zagrizenost doživel le pri moškem spolu, nikakor kolikor menda nikjer drugod ne. Do zdaj sem zopet si z&smodim „eno dolgo" in veselje se mi povrne bi se pa ne bii nadjal najti jo pri ženski, ženi tržnega krčmarja, katera že ravno v interesu svojega za- polnega srcá. ■p ■ v srce, da jamem brencati: „Oj radostno potovanje" a ta pot ne ironično, kakor po Kočevskem , ampak s služka morala biti bolj ponizna in potrpljiva. Zalostna majka Slava! Ce bo kedaj razstava nemcurjev v Ljubljani , ta Nassenfuska zaslužila bi . da jo posadijo na Koliko časa bo še treba, da se tù iztrebi nemčurski plevel! Človek bi res kar s kože skočil, če (Dal. prih.) Slovansko slovstvo. prvo mesto. * ŠČanskih sol kako oslepljeno je tù ljudstvo , ki pa vendar-le slisi, vedno toži o strogem iztirjevanji dav kov. Skoro vek misiil, da so pogoste posilne sodnijske prodaje Obcna zgodovina za visje razrede narodnih in me nemškem jeziku spisal prof. dr. Neto čio- po- ka, poslovenil Ivan L apa jne. V Mariboru 1876 Dob misel sestev po teh krajih kazen Božja za grehe zoper to, da ti ljudje hočejo kaj druzega biti, kakor to, za kar jih » Slov teli bila je ta da to dnistvo v priobčevano „občno em listu v posamesnih oddelkih Je Bog vstvaril. pol obseg godovi a v posebni knj slovom ) nico. Premišljevajo pridem nazaj v Rozmanovo gostil-NoČ je že in za prvo mizo sedi več gospode. kratkem po- ? kaj ti knj «qVvav t *u\/ ▼ ^/vOU U Lil AUjmiVl , U na s vitlo dalo pod gori navedenim na- po pripravna, da pride tudi roke ukaželjnega našega priprostega naroda. Zato naj Ker mi ni znan noben obraz . sedem po zdravu za drugo mizo. Tik za mano vstopi tržansko oblečen človek in sede na drug konec meni nasproti. Med omikanimi ljudmí se kmalu prav lahko najde predmet za kak pogovor, zato smo tudi mi kmalu v be- nobena kmečk zagotovilo tega podam t m lomek za pokušnj liez ka obdeloval nemško besedo poslovenoval idij da voj predmet ne pogrešal čitateljem spodaj en od kako je prof. Net Lapaj in gosp Pri tej priliki pa vpra sedah. Jaz omenim med drugim tudi rev tukajsnjih samo gosp. prevodnika : ali ni prav živo čutil prebivalcev in pogostih eksekucij zarad davkov. Kar knj naslov napi a za više razrede , ko d n i h 1Q ) ki je za mano přišel v sobo, vmes se vtakne človek in s krohotom pravi: ,,Ce se vam kmetje tako smilijo, mešcansk meščanskih sol", da izraz „narodnih" namesti ljudskih na tem městu nikakor ni na pravem mestu? Ali mar pa vi ža nje plaćajte davek. Ce tem pa tiho bodite." pa tega ne storite, po- sole niso v tistem pomen y ki tudi ^narodne*'' šole ? in prav ga v 20. listu ,.Slov. Učitelj a Štrmeč nad tako drznostjo in neumnostjo së obr- nem drugi mizi kjer sedé bolj omikani gospodje, in .Ne zamerite, gospoda ? jaz mislim, da sem v našim trditvam nasproti, ,,narodni učitelj iz Kraniskega zagovarjal? Da se nočemo pričkati za nam rodoljubni 9 iC ti malenkosti, sme MMMÉriM pravim : , omikani družbi in da nisem dal povoda v to, da bi me kdo smel žaliti." '.6. y JL " Besede moje napravijo nekako senzacijo. Na to pa se oglasi eden izmed gospodov in nasprotniku mojemu ukazavši, da naj molči, opraviči družbo meni rekoč, Slavj 1 I w 1 « t 1 t J • • 1 I V t • • J telj iz Kranjskega (?)u verjeti že oljo tega, ker nismo odgovarjali na njegov člancek danes pa se nam nehoté prilika ponuja, še enkrat reči da njegovi dokazi v gori navedenem listu nas nikakor ? 9 niso mogli preveriti, ker s pogreškom, če tud ževnim, se ne dá zagovarjati pogrešek —----•> — — } r --- ----—; -----7 da oni človek nikakor ni njihove drušćine, in me po- a V P kah ne Naši na vabi prisesti njim 9 Le gospod ki se kar radovoljno storim. Pomenko- odide veči del družbe. pri oni vamo se še marsikaj, dokier ne , u\j je tako potegnil za-me, ostane še meni in pri prijaznem pogovoru nama večer prenaglo mine. Pozno je že , ko se podam v lično sobo in na prav dobro posteljo k pokoju. Sladko spanje mi vzame novaii. k nj i , in „biižanj< jbližji bratji ť itd. kakor mi razločuiejo „nation" in ;,volk". e šole eljá majo „pučke škole", „pučki koledar kaj ti Vsaj pa tudi vsakdo dobro vé, da naše ljudsk i morale bi po vse biti d al da žalibože V i Mio U k * ov^ Ultl U C« i U U U g I CL l — UOi CiCml k ~ niso! Marsikak „Volksschul - Inspektor" bi po pravici še prav bud bil, će bi ga „narodnega" nadzornika ime- ; spomin na neprijetni dogodbi prejšnjega dné. Drugo jutro, dobro podprt po izvrstnem zajutrku katerega dobim po prijaznosti in posredovanji gori ome-njenega gospoda, vzamem slovó od Mokronoga in se napotim proti Skocijanu. Na klancu me doide kmečka ženica njen. Pa sapient! sat! Pustimo to in spolnimo raji gori dano obljubo in podajmo čitateljem cdlomek iz pohvaljene zgodovine, namreč §. 25: Carigrad prema g an po Turkih. ki me ogovori z vprašanjem, kam sem name- Začetkom 15. stoletj bilo grško cesarstvo a ■■■UHHI m VH ■^■■■IHH ^HBH ■■■ I ko Ko jej to povem, pravi: „Ravno prav, greva pa oslabelo. Notranje vojske, cerkveni prepiri in nezmožni ali Turki nekaj časa skup." Meni je to prav všeč, ker sem se cesarji, to so bili vzroki, da so Osm nadjal v pogovoru ž njo izvedeti marsikaj za-me mi- naprej v grško cesarstvo drli. kavnega. In nisem se varal, kajti pripovedovala mi »u ' liu^«« xu uio^uli oo vaiai| aaj ti pi i^uvcuu* aia 1x11 je, l u ij uuobvu jg tui^iu M 1 v uiuu o » uj^ ouuvjùw uu i»» kako se tu in dol proti Šentjerneju in Koštanje- spiskem morji, podvrglo si je pa v 14. stoletji pod vod vici vse grajšeakov, uradnikov in beričev boji, da stvom Osmana severo-zahodni del Male Azije. Njegov To ljudst Je melo prvotno svoj dež ka * v j ui auui u j ^ xu kjk/L iuv- v (i j uc% ot » u lu o m a u a ou r vi \j duhovnov beseda ne veljá dosti, da so ljudje zeló za- naslednik si je dal naslov dolženi, in marsikaj druzega žalostnega. Pot toraj mi je pogovor s staro ženico prav všeč. lt a ali pad y in je samotna, osnoval si je iz mladeničev premaganih narodov tako eč. Ko nri imenovane ianicare. ki so bili njegova osebna straža. nekem mlinu vkrene v stran, sem zopet sam na dobri cesti, ki se ni Mali Aziji so se Turki vedno bolj in bolj razširje po dolini drži večidel vode. Vasi tu dolgo vali, in kmalu celo v Evrop silili Bali so se takrat posamezne revne hišice stojé ob ce3ti. Solnce posebno Bajezid ki pripeka hudó , zato stopam bolj priležno premišljevaje m wm» to, kar sem včeraj doživel in danes zvedel iz ust stare ženice, ki je sama posestnica. Toda proč s takimi misii, jaz sem šel na potovanje razveseljevat se, jeremijade lahko v Ljubljani pišem. Zato kviško z tudi „blisku imenovali dobil > se ako ga po hitrosti njegovih zmag e ta bi bil Carigrad skoraj se ne bil moral v Malo Azijo povrniti, bojeval zoper došle Mongole ti so bili se krog sebe po veseli naravi ! glavo Bajezida pod vodstvom Timurj pobili Toda po nje- in oziraj govi smrti opomogli ao se Turki zopet dobro in M h am e d začel z vojsko 250.000 mož Carigrad In res! narava je vredna občudovanja; povsod ze- oblegati, ki se je le z 10.000 možmi bránil. Naskoki gorice — rumeno zelene po trtnem per ji, vse polno na mesto so se od Turkov pogostoma ponavljevali, pa lene je Vinogradov. Pogled ta mi kmalu přežene tužne misli, zastonj. 53 dni je trajalo oblegovanj y a posled so divii sovražniki vendar le pridrli v město, kjer je bilo pokrajine pa, v katerih so v većini kristijani, polovico strasno morenje. Gesar Konstantin sam je pádel v boju mohamedancev za poslance; po tem takém bi bila zbor* in junaško umri. Kri je po městu v boju s Turki kar curkoma tekla; kar je ostalo kristijanov Turkov. mca posiancev vsakako bili po večini turčinska. so sužnji Tem glavnim točkam Turske * ustave pripetih je se-ne-Tako je končalo vzhodno-rimsko cesarstvo koliko določeb o svobodi tiska in zborovanja , o dolž- leta 1453. Polumesec je bil postavljen tam, kjer je nosti šolskega poduka, o enakopravnosti vseh pred pobil križ zasajen ; Carigrad se je imenoval stavo, o pravici vseh podložnikov kakoršne koli vere prej Istambul in bil glavno město turske države. * JlicT 3a HapoA u se zove nov časnik > ki je v Novem Sadu jel izhajati začetkom decembra meseca 1876. leta, namenjen bolj prostému Jjudstvu. Izdajatelj in odgovorni vrednik mu je Emil rodoljub in Srbski pisatelj. do državnih služeb ltd. po izgledu modernih U3tav na papirji. Po tem je lahko razumljivo to, da so Evropski poverjeniki v Carigradu Midhatovo naznanilo o raz-glašenji ustave moléé poslušali in da vsa trezna Evropa v njej vidi le „švindelj", s katerim prekanjeno Turčin Cakra, slavnoznani Kakor kaže začetek i je vrednik pravo pogodil, da jemlje posebno ozir na niže ljudstvo, ter je podučuje o stvaréh, ki se blizu tičejo njega. Nahajajo se namreč v listu sestavki raznovrst-nega obsega, ki so pisani v prav umljivem jezici. Ob javljajo se v ,,Listu za narod" spisi o narodnih, gospodarskih in naravoznanskih stvaréh , za kratek čas se misli oslepiti svet. Al Midhat se je zmotil, kajti najgorkejši prijatelj Turčije, Angleški poverjenik Salisbury, je naznanil, da mu je ta ustava deveta briga in da ima povelje zapustiti Carigrad, če Turčija ne dá odgovora na tirjatve Evropskih diplomatov. razglašenjem ustave tedaj Turčija ni dosegla ni- skrbi z povestimi in smešnicami in trgovec bere v listu tudi^tržna poročila in oglase. — Mi iz srca želimo E. Cakri obilo naročnikov in priporočamo list tudi ..List za narod" kakega vspeha. Celó poročila iz Angleškega se glasé da, če je ustava zadnja koncesija, potem ni treba daljnih razgovorov. Gotovo pa je, da Turčija prosto-voljno ne do voli nič druzega ker se bo našim rojakom, ki umó srbščino. izhaja vsako nedeljo in veljá za celo leto gold. ) za pol leta 50 krajc. gold. i za četrt leta gold. } in za meaec * i narod BMBBBMMB1BBBBBIH|B obrt od novega leta počenši izhajajo v Zagrebu „Pučke novine najboij zarad Turških homatij. Tako stojé danes še homatije Turske. Kalif je arabska beseda in pomeni po naše na- slednik ali namestnik. Pri tej priliki ne moremo si kaj, da ne bi omenili, kako potreben bi Slovencem bil slov- ník tuji h besedí, kakor ga je odboru Matičnemu že pred več Časom nasvetoval e^osn rir. "RIaíwoío \7__J zime ; i Mnogovrstne novice, Vremenski preroki pravijo, da letos ne bo hude to sodijo po tem, da iz mnogih dežel Evropej- A - V Storcbe). Le enkrat to stoletje se pomni, da so šterki čez zimo v svojih krajih ostali in to je bilo leta 1821., pa tudi takrat bila je mehka zima. * V tobakarnicah in cigarnicah našega cesarstva děla nad 30.000 žensk; dekieta pod 14 leti, katerih je kakih 700, niso všteta. * Sv. oce (papež) bode junija meseca obhajcd čOlet-nico svojega biskupovanja. Da svečanost bode slavneja, združila se bode ž njo izložba (razstava) cerkvenih umetnín, za katero se delajo že velike priprave. v * Cena petroleumu je jela padati. Spekulanti v Ameriki so sprevideli, da jim ni na dobiček, cene tega olja prenapeti, zato so jo znižali, in vsled tega je tudi padla v Hamburgu, Bremenu itd. za 12 do 22 odstotkov. Na Dunaji je počasi od 48 gold, zlezîa na 40 gold. nazaj. Naši dopisi. Iz Celovca 30. dec. — Ob nastopu novega leta vsa- kako ni brez koristi, spominjati se preteklega časa. Čitatelji „Novic" gotovo se še spominjajo velike senzacije, ki jo je leta 1869. učinila knjiga slavnoznanega dr. Adolfa Fišhofa pod naslovom: ,,Oesterreich und die Burgschaften seines Bestandes" (Avstrija in poro-štva njenega obstanka). Mož, ki je viharnega leta 1848. na velikem glasu bil, živí zdaj prav tiho blizo Celovca na grajščini svoji Smirce, al 60. njegovega rojstnega dne 5. dne t. m. niso pozabili možje, ki imajo še kaj srca za Avstrijo. Došla so mu iz Dunaja in od druzih strani za njegov god srčna voščila, katerim — vsaj to mi mislimo — je izvirek to, da se čedalje bolj přiznává in čuti, da Avstrija more obstati le, ako izpolni, kar dr. Fi š h o f „garancije njenega obstanka" po pravici imenuje. Žalostné 81etne skušnje ío tako očitno pričajo, da mora slep biti, kdor tega ne vidi, in pa gluh, ki ne sliši glasov nemčurakih in magjaronskih. — Poglejmo danes o preteku omenjenih 8 let v Fišhofovo knjigo in vzemimo iz nje le 5 glavnih toček, pa borno viděli, da bila je prav preroška beseda, ki jo je go- voril leta 1869. Rekel je takrat, da Avstrija more se mirna in srečna zdržati le na federalistični podlagi, enaki oni v Svajci; — kazal je, da po dece m ber ski ustavi od leta 1868. se je stvarila sistema, po kateri gospoduje v državnem zboru le nemška večina, to gospodstvo pa žali in draži većino Avstrijskih narodov in je Avstriji pogubno; — povzdignil je glas zoper to, da država šolstvo za svoj monopol rabi in da dežele imajo celo malo vmes govoriti; — dr. Fišhof, čeravno judovske vere, v vsej knjigi kaže živo spoštovanje do kristijanske vere, katere ne sme oni libera-lizem spodrivati, ki se ,,brezverstvo" imenuje; — Fišhof, če tudi Nemec po rodu, je na vsaki strani svoje knjige pravičen in pri jaz en vsem narodom; „manjšim narodom ropati njihov jezik ali ga jim počasi in skrivé krasti, je divja ali pa plaha zavrženost." — Tako je govoril leta 1869. dr. Fišhof, in čez 8 let se kaže, kam je Avstrija zašla pod gospodstvom današnje nesrečne sisteme, ter da že enajsta ura bije, da zapusti stališče, ki jo tira v propad, katerega sovraž-niki njeni že komaj čakajo. Cedalje jasnejše je tedaj, da le, če se vresniči to, kar Fišhof ,,poroštva obstanka Avstriji" imenuje, bode močna in slavna, na zadovolj-nost narodov oprta. — Prav je tedaj bil spomin na rojstni dan moža, ki je zlata vredne besede govoril za obstanek Avstrije. V Gorici 31. dec. — Sloga se dandanes zeló po vdarja. To je toliko, kakor: „Mir Ijudem na zemlji". Kaj je lepšega, ko to? Ali, kakor je nek časnik uni pot rekel, da je lože „pravico pridigovati, ko pravič nim biti" , tako prav tišti časnik opportune & impor tune „slogo" p rid i ga, sam pa (bodi si, da je strast in hudobija, ali pa neumnost in breztaktDOst tega kriva vsak hip slogo kali in podira. Pač res pravo je za-del ni davno nek gospod — rekoč: „ Vse bi bilo lepój da bi le tišti časnik vrag vzel"! In res, pri nas so se vsi raznoteri slovenski elementi dokaj omečili in na-sprotja še precej ogulila , pa kaj , ko neki diktatorski pikelhavbarji menijo, da, kogar njihova čepića ne pokriva, ni domoljub, ni Slovenec. Ce le besedico kedo črhne o Goriških razmerah — „izdajavec" je in „slogo kali" (njihovo papirnato menda). Drugod po Slovenskem so se časniki pomirili in vlada vsaj v njih důstojnost in sloga, pri nas imamov na veliki poli papir ja — „Turško ustavo". Se dobro, da si naših ljudi zdravi um in logika naših dejanskih razmer zna pomagati brez papirne Turško-ustavne sloge. Nadejamo se, da se bode naš organ — do sedaj le teo-retične in posilne — sloge po novem letu ogibal očitan ja: Zdravnik, zdravi samega sebe ! — Staro leto se je h koncu slabo obneslo. V Sovodnjah (l]/2 uro od tukaj) se je 23. t. m. nekaj groznega zgodilo. Sestdesetleten oče je svojo hčer zadavil, ker mu ni hotela denar-jev dati. Jožef Visintin je nesrečniku imé. Tudi na Solkanski cesti, v krčmi, je nek kmet (krčmarjev pomagač) Goriškemu čevljarju nož pod rebra zabodei, ker je hotel oditi , predno je plaçai, kar je bil zapil. — Dne 29. t. m. je přišel nek kmet M. pod voz , na ka- terem je peljal listje iz gozda. Izvlekli so mrtvega iz-pod koles. — Temen tedaj, kakor je daoes vřeme temno in megleno, je konec starega leta; nadejajmo se, da bode novega leta začetek v vsakem oziru veselejši. — Od prvostolne cerkve sem čez doni svečano zvonenje: pojdimo k zahvalnici! Iz Metlike 29. dec. — Razglas si. odbora družbe kmetijske, da pride gosp. prof. Povšé iz Gorice po božicu nadaljevat popotni kmetijski poduk v Metl i ko in Crno mel j obradoval je ves naš okraj tako, da težko bilo bi odločiti, je li so gospodje župniki in župani z večo radostjo profesorjev prihod nazoanjali ali pa gospodarji njihova poročila sprejemali. Iz tega se vidi, da se je našemu narodu goreča želja izpolnila, ki mu je že dolgo dolgo na srcu ležala, in njo izpolniti bil je gosp. profesor Povšé poklican Î 27. dne decembra ob 10. uri predpoldne imel je govoriti o kletarstvu. Ob 9. uri bila je dvorana mestne hiše, zdaj soba dekliške šole, vkljub iznenada nastali zimi ukaželjnih poslušalcev, samih gospodarjev Metli-škega aodnijskega okraja, na čelu občinski glavarji, že prepolna. Ko se pripe je gosp. profesor iz Karlovca, in pričakovan, pozdravljen in spremljan do mestne hiše, nastopi oder, napolni se hodnik, stopnice in veža s po-slušajočim obcinstvom. S kratko pa toplo besedo, po g. Navratilu predstavljen, začne razvijati svoj program, pretresa oddelek za oddelkom in ko vdari kladvo pol ene, zvrši dopoldanski poduk. Kakor je on mirno, razumljivo in prepričevalno govoril, tako je narod ne-premično, pažljivo in verno poslušal. Ima pa tudi gosp. Povšé vse lastnosti prijetnega govornika, katere mu srca radi privoščimo in še rajše priznavamo. Popoidan-ski razgovor je bil zanimiv, poslušalci so marsikai po-praševali, a profesor, gotov na odgovor, je z največo prijaznostjo na občo zadovoljnost odvračal. Konečno mu se zahvali župan Božakovski Jure Bajuk za ljubav njegovo in izraži živo željo, da bi gosp. profesor Povšé zopet kmalu přišel in vspeh svojega današnjega truda na naših trtah videl. Gromoviti živio-klici so do-neli potem gosp. profesorju. — Poglejte : dve, tri ure Davzočnosti in samoustmenega poduka popotnega učitelja, a kolika sprememba pri ljudéh! Popřej vsak za-se. stojé zdaj uiožje v skupinah v živahnih razgo-vorih, kako ravnati s sodom, kako z vinom, kako s trto, kako z gnojem. Posebno o trti, tej prežlahtni roži, prosimo gosp. profesorja , naj nam svoj poduk o cep-lj en ju trte, ki nam za vse veke ostane v spominu, biagovoli v kakih sto eksemplarih tiskati dati. *) Skoda za ljudstvo, da se popotni poduki pri nas ne tiskajo. Posnemajmo v dobrem vse narode! 28. dne govoril je gospod profesor v Crnomlji pred izbranim posiušalstvom vpričo okrajnega glavarja gosp. Mah ko ta, podružnice Metliške predsednika gosp. Homaca in druge inteligencije ^ — gosp. učitelji ljudskih sol bili so vrlo dobro zastopani — s tolikim vspe-hom , da sta mu gospod okrajni glavar in podružničin predsednik svoje popolno priznanje zagotoviti dala. Poda! mu je po končanem govoru g. učitelj Stanonik v imenu občanov Starega trga, dobro znanih Poljancev v spomin naroden dar, ki je gosp. profesorja neiz- merno razveselil. V podrobnosti poduka se člověk zarad tesnobe Časopisovega prostora spuščati ne more, ^al sploh se more reci po skušnji, storjeni v Metliki ia Crnoiniji, da je ustanovitev službe popotnega učitelja z nazornim naukom — glej nazore si. trto- ia vinorejca Babo-a v „Zeitschrift fur Weinbau und Kellerwirthschaft 1874 Nr. 3" — tako potrebna, kakor vstanovitev okrajnega zdravnika, kajti v naših krajih je v gospodarskem oziru ali veliko bolnega ali pa zanemarjenega, in ker se ravno te dni pošiljajo po vsem svetu voščilain žeije, pošiljamo tudi mi svoje težnje v Ljubi ja no do sl. kmetijske družbe, da nam za prihodnjo spomlad zopet gosp. profesorja Po v seta posije, ki bi svoj izvratni poduk praktično nadaijeval. Novoiliesto 1. jan. = **) — Veliko se piše nečemu slovenskému listu iz našega města; je-li vse resnično ali ne, tega ne bodem preiskaval; le toliko moram kon-statovati, da se v čitainici naši Silvestrov večer ni praznoval , da je veseiica opustila se, menda na ljubo našim nemčurjem. A zakaj nemčurjem? Zato, ker sta morala — čudo golemo ! — dva čitainična pevca v ka-zini pomagati. Naši narodnjaci so vendar dobri ijudje; najprvo privoščijo svojim bližnjim dobro, drobtinice pa, ki padajo z nasprotne mize, pobirajo tako ponizno, in pevcem, ki se klanjajo mogočni kazini zarad ljubega kruhka, darujejo svojo čast, národni ponos, slovensko imé. Gospodje, kje je eneržija, kje oni ogenj , ki bi moral vnemati slovansko srce , da odločno delà v teh, za nas hudih časih? Pa ugovarjalo se mi bode, da ni moc dobiti pevcev v tako majhnem mestu, in da moramo zadovoljni biti s tem, kar imamo. Res je, da tukaj ni veliko pevcev, al zakaj ima djsti jih kazina? Nemškutarji rabijo vse pripomočke, da si naberó pevcev in muzikantov; se ve da jim pri vsem tem le rado izpodieti, kar vidimo pri škripačih, ki ljudi nadlegujejo po mestu s svojo godbo, da člověka kar ušesa bolé. Tudi narodnjakom treba je truditi se , da si dobé potrebnih materijalnih pripomočkov za vzdržavanje godbe, da jim ne bode vsaj v tej reči od nemskutarije odvis-nim biti. S tem se bode přivábilo obČinstvo v ,,narodni dom" , slovenski duh bo prodiral naprej in naprej , in kmalu ne bode tište visokonemČurske „inteligence" med čami. Gothe govori nekje o magnetni gori, ki poteguje *) „Novice" ga bodo rade v svoje predale vzele in po tem brezplačno kakih 100 posebnih iztiskov napravile. I Vred. **) Jako drago; veckrat kaj. Vred. na-se železje ladij, bližajočih se jej. Te morajo razpasti potem. Primerite, vi gospodje, ki sedite v čitalničnem odboru, to goro z nemčursko kazino, in kako ladijo z narodnim življenjem tukajšnjim, in učite se, da je nam vsem treba biti treznim in paznim, ker nam je čuvati naš jezik, našo narodnost. Dasiravno se vidi, kakor bi vse Novomesto drlo v kazino o kaki veselici, vendar tudi nemškutarji ne stojé na tako dobrih nogah, če be- racijo okoli dijakov, naj prevzame ta ali uni „Narod" na s voje imé, da bi 4 gold, ruanj plaćali na leto. Ali ni to „testimonium paupertatis" teh eksaltiranih nem- škutarjev? Ali ima ta klika razlogov kaj , upiti po Ljubljanskem „Tagblattu", da je slovenski stvari konec že blizo? Vsaj vemo, da luč vsplameni še dvakrat in trikrat, predno ugasne, in tudi luč življenja pojemlje tem ijudem v njihovih društvenih razmerah, zato pa tudi praznujejo svoj konec z onim navideznim blišcem, ki ga kažejo njihove veselice, da bodo ugasnile tem hi- treje. Ko bi iz Beča pripihala kedaj — in menda ne bode dolgo — le malo druga sapica, in konec bode na-puhu tujstva. Iz Scnožcc 1. jan. J. M. (V dobrovoljni prevdarek tudi sl. dezelnemu odboru.) Ko grem dan pred novim letom po trgu, vidim voz poln popotnikov v gospÔ3ki obleki. Postojim in vprašam voznika : kam pa te ljudi peljete, vsaj ni nikjer nobenega shoda zdaj pozimi? Mož mi potem začuđen odgovori: prijatelj, aii ne veste, to je šub (odgnanstvo). Ko popotnike seštejem in jih naštejem e naj st, vprašam voznika: kaj toliko? To je iahko — mi odgovori — vsaj so tukaj vmes ženske vlačuge, ki so žeposedemnajstkrat tukaj skozi romale! Voz drdrá naprej, jaz pasi mislim: Bog poma-gaj ! Samo za nekatere vlačuge stane več nego sto gol-dinarjev vožnja, jed in vse drugo pri odgnanstvu. Pač res so žalostni casi za kmeta! On zdaj v slabi letini nima se s čim pveživeti, še manj pa more davke plaćati. Grde vlačuge pa take stroàke napravljajo deželi ! Pomislite, gospodje, kam pridemo, ako se bode kmetom za take stroške zadnji imetek iztrgal! Res skrajni čas je , da bi nam novo leto přineslo boljših postav, ki bi nam kmetom veliko nepotrebnih davkov odvzele. Na-mesto da jih iz mest vozijo domu, od kodar precej zopet nazaj v město gredó, naj bi to umazano blago odpeljali v deželno delavnico, da bi si tam s svojimi rokami pri-služile, kar jim je za živež treba. Ubogi kmet mora v del u krvavi pot potiti, vlačuge pa vozijo na „špancirťí iz mesta na dom, kjer še par dni ne ostanejo 1 Zakaj jih ne obdržijo kar v mestu? Tako bi V9aj meščani pomanjkanja ne imeli na tem blagu , mi kmetje pa ne bi zavoljo njih še veČega davka plačevali. Iz Kranja 1. jan. — Po vecletni navadi je zopet letos preblagi goap. Valentin B lei we is iz Dunaja poslal čedno in močno zimsko obleko za 12 šolskih deČ-kov, 12 šolskih deklic in pa sukenj za 6 ubožnih me-ščanov. Bog povrni milosrcnemu našemu rojaku toliko dobroto! Ves ta dar more se ceniti na kakih 300 gld. Iz Idrlje 1. jan. — Da imamo domaći nasproti tu- jim elementom zopet večino v mestnem zboru, kaže to, da pri volitvi županovi 27. decembra je bil naš vrli tr-govec gosp. Val. Treven za župana izvoljen. Gosp. Treven je bil nekdaj desna roka narodnega župana Kamniškega, žalibog! prezgodaj umrlega gosp. Podre-karja, katerega menda Kamničanje še dandanes niso pozabili. Gosp. Treven ni tedaj še le od včeraj naroden mož, ampak že skušen zvest sin domovine. „Živio" novemu županu, „živeli" pa tudi narodni naši meščani ! Iz Kamnika 1. jan. — 27. in 28. dne t. m. so bile pri nas volitve v mestni odbor, al — kako so se vršile! Cele kupe nerédnosti bi „Novicam" lahko naštel, pa vsaj se bode to v pritožbi naznanilo c. k. deželni vladi, ki ima čuvati nad tem, da se postava povsod strogo izpolnuje. Ker nočemo reči, da je župan Kecelj ftovičar iz domaćih in tujih dežel. 28 te da moramo si pravilnosti nalašč dopusti!, on popolnoma neveden o predpisih volilneg misliti reda ; Iz Dunaj ministerski svèt pod predsedštvom decembra je bil tukaj velik . Veličan Če povem , da volilni zapisnik še pravilno ni skupi stva cesarja. Vládni listí še molčé o sklepih njegovih al iz Pešta se ko nč kako tak „narobe svet" c. bil kakor veleva 32 telegrafuje „Novi Pressi da v bistvu j r* ~ • — ~ - — ----iivooi , ua JC v UiaiT si vsak lahko misli, bilo sklenjeno bilo to-le: „Mobilizacija Avstrijske voj volitev iz začetka do konca tekla. Gledé na ske pripravlj bilo bi pač potrebno bilo, da okrajno glavarstvo po oblasti, ki mu jo daj skozi bilo 20. v dejanje stopi ta priprava še in skozi ; ai izreklo se --J — — J ^ • J/* M T M WW IV t ci d aj J varnost pretila Avstrijskim interesom" volilneg reda jega icua, poslalo kômisarja k volitvi, A jJC*£Jl UOl uwuduuw m UVUttlUUOt , U lOUi i-/ J euili S L da se delà vse po postavi. Treba bo to drugi pot Magjari smatrajo za monarhijo že to za nevarno ako je. da 9 res ne ki Kedaj pa pazi na nastane ta nevarnost, o tem Dunaj ni edin s Peštom ^ \J y d O V Vi V 1 M Y Ks W V/ ^ v/ M w M m m w m vw fS^ V v v • ^ ^ • w w ---— G %) ^ " " " J ^ M M 4 U AJ V CJ W V V /J ■ storiti, kajti v svesti smo si, da volitev 27. in 28. dec. se podjarmljeni kristjani rešijo Turškeg_ J____f J4J ne more priznati se za pravilno, temveč, da mora biti htevajo, da £se to zabrani in hudo kaznujete Srbij ako jarma, in za- drug volitev Ljubljane Crnog Dvodnevni božični prazniki niso kristij m > da ste se drznili pričeti boj za oslobodenj Nemci pa nasproti po přinesli nikakih novic in nikakih dogodeb , po katerih da je za Avstrijo najboij bi se bil spremenil položaj notranje Avstrijske politike a tudi v obče vnanji položaj monarhij i Kusij ) da i) Pressi nase ne. Mir začne boj s Turćijo, in ostane neutralna da ostane neutra kažej f ^ ) ako tudi ljudém na zemlj ostal uuauiijvj uaoc JUG. „XTXÍX iuuí ai glas vpijočega v puščavi. Rumunij o tem slučaji, ako bi Rusij provela svojo armado skozi kr. dezelna komisija za -povzdigo konjereje) Bank bo žebce tacih gospodarj ) kateri zadeve po poročilu „Pester Lloyd u za puščanje za letošnje leto dobiti, v Lj u b ljenja (Andrassyevega organa) niso še rešene; Magjarsk mi 20. dne t. m. dopoldne, v Radolj 23 ) v K nistra Tisza in Szell ministerském svetu i 24 in v Kamniku 26. dne tega meseca ogledovala ; ki sta na Dunaji bila v velikem ništa z nobenim Dunajskim mini- olj (P strom govorila o banki. „Hon" pripoveduje, da sta Ma gosp novi volitvi v tukajšnji hranilnici) so bili gjarska ministra v audienciji pri cesarju povdarjala n Vinr». S ft 11 n i P" 7.H nrftřisftdníka . gosp- t«rn»t.ivrrn uťíiiiar»o riomraA • nli i i o n I i n f i A ^-v rs ! ^ I Aleks. T 1 i t sch Vine. Seunig za predsednika, podpredsednika, gospodje: Andrej M pa i May y Fr. 8 za kuratorj y gospodj Bilr g in dr. Supp Prim. Hud > g Jož. Lu km ) Muhi y dange, dr. pl. Schrey, lg. Seem za ravnatelj lieije, - gOSpodjc. o. ixuiuiu, uau Pajk za računske preglednike izvolj Kord Jan e- zgodi, V. Stedry Turške ternativno stališče, namreč: ali dvalistieno banko samostalno Magjarsko. Al, kakor dandanes stvar stojí ko so Magjari diktatorji v notranji in vnanji politiki Avstrijski, lahko je mogoôe 7 ker in Jan K posebno politike, katera se jih 1 na da se zključlj Dunaj se jim vse po skem šovinizmu. In ta je že tako do vrhu zeló bojé zarad suce po Magj da gl Magjarski čaamki na prvo město tiskaj dospěl 7 Družba Silvestrova in pa družba rokodeiskih tatorska pisma Košutova , da se narodne strasti še pomočnikov ste napravili lepi božičnici, pri katerih je vžgó in upor proti Dunaju še bolj utrdi agi-bolj vladalo dobrodelno načelo na k nedeljo popoldne je imel biti velik špektakelj v pregnanstvu živi v Italij Zdivjali so Magjari celó tako, da Košuta, ki zdaj z dr8anjem po ledu 7 stopinj gorkot stajalo led in po vodi plavalo 7 po v j/í v^uwuuuv li éLAk y x y xtaii ji j 1J ter da ga po posebni deputacij hočej ímeti v katerem se vsede v državni zbor Peštanski bij svoj sredi > da kot posla kakor „Laib. Ztg." navdušeno piše, hrepeneia „die weiche durch den Reiz Je> zahlreiche jiingere Damenwelt ihrer ErscheiDung (lejte Popularitát dieses Sports". Te uboge revice se bodo že Avstrije in sredi Magj Slo Najhuji sovražnik in zagrizeni protivnik Rusii v nicht wenig beitíágt zur gré za ob3tanek Avstrij iihnťvo ronno a» WnHn 7a slaVO" ^^« ___L« „ !__<. kako izvrstno iep prizor casu 7 potolažile, Ko se Doao namesti na sernu ursaie k na kazininih parketih; al kaj bodo počele pivarne ko se bodo namesti na kernu drs kmalu le- 77 Magjarsko, ako ko Pač slabo mora stati s treba starega puntarja iz gnjezda ? denice in bolnišnice, če ne bodo ledů? To to bode nadloga poletj ? privleči, da podpira trohnelo poslopje. Naj bi povrat Košutov bii resen opomin vsem, ki imajo skrbeti za to, se spom- kakor je podoba, da ne zgine Habsburška monarhij nili - dokler (Silvestrova veselica.) Tri zvezde so v našem se cas kj Naj stobo in navdušeno žrtovanje našla, in je Avstrija pravo zve- yj^ vvvwvw w w w ww^ww — ------^ WHVWV « jljl um T UWOWUV lOTHUjV UMOICI 5 111 íi j Už J Ks y V aij Uii čitalničnem življenji, ki posebno ljudi na-se vlecejo : V8em krivicam, še dandanes ista zvestoba! Naj bi se Vodnikova beseda, maškerada pustni večer in Silve- spomnili dogodeb leta kljub aaa pustni veuer iu oiive- spomnili dogodeb leta 1848. in l«4y., ko je diktator tudi zdaj pokazalo , ker so Debrečinski Avstrijo razdiral, da so Jelacićevi topovi polni tako, da jih je moralo in Hrvaški narod, nodoiran od Slovencev. Avstriio re- 1849 ko strova veselica. To diktator bili gorenji prostori vsi prepolni tako, da jih je moralo še mnogo oditi, ker niso prostora našli. Med nazočimi Hrvaški narod, podp od Slovencev, Avstrij re- je bilo jih več ko pol ; ki niso udje nobenega na-dar prostor jemali udom. To šili pogube rodne^a društva LUUL113 J ~