ObzorZdrN 1998; 32: 139-44 139 HEROJSTVO KOT VREDNOTA V ZDRAVSTVENI NEGI HEROISM IN NURSING Vassiliki A. Lanara UDK/UDC 614.253.52-058.3 DESKRIPTORS: zdravstvena nega; izgoretje proJesionalno Izvleček - Članek opredeljuje in opisuje herojstvo sestrin-stva, ki skupaj Z ljubeznijo do klienta ter v tesni povezanosti z znanostjo in tehnologijo predstavlja bistvo zdravstvene nege zdaj in v prihodnosti. Medicinske sestre združuje dolga in plemenita tradicija služenja ljudem in njihovim zdravstvenim potrebam, ki jo opravljajo resnično zavzeto in z ljubeznijo ter junaško v kakršnihkoli okoliščinah in v kakršnemkoli položaju. Ta tradicija je srž sestrinstva, ki se prek medicinskih sester, ki delajo danes, prenaša v prihodnost. Uvod Ko sem se leta 1997 lotila pisanja pričujočega sestavka o herojstvu, na pragu novega tisočletja, sem se začela spraševati, ali je v zvezi s sodobno zdravstveno nego, ki se odvija v tehnološko visoko razviti družbi, sploh še smiselno govoriti o herojstvu; ali je herojstvo v sodobni zdravstveni nego sploh še potrebno in ali se spričo njega le-ta uspešneje razvija; ali zdravstvena nega dandanes sploh še vsebuje vrednote, ki jo krepijo in ki humanizirajo skrb za pacienta. In najpomembnejše: ali medicinske sestre te ideale dejansko prenašajo na sedanje študentke in prihodnje medicinske sestre? Drži, da je prav herojstvo stoletja spodbujalo na milijone znanih in neznanih medicinskih sester, da so sledile idealom sestrinstva. Te medicinske sestre pišejo slavno zgodovino sestrinstva, živo zgodovino, polno junaških dejanj v skrbi za človekovo zdravje. A vprašajmo se znova: ali je dandanes v zdravstveni negi sploh še prostor za herojstvo in bo zanj prostor v prihodnje? Ali je sploh ustrezno govoriti o herojstvu? Ko sem premišljevala o teh dilemah, mi je prišel v roke časopis, kije odgnal moje dvome. Da, herojstvo DESCRIPTOR:: nursing care; burnou,, proffessional Abstract - The article deJines and describes the heroism oj nursing which combined with love Jor the client and in close conneciion with science and technolog,, represenss the essence oj nursing care Jor the present and Juture. v zdravstveni negi živi še danes in tako bo tudi v prihodnje. Mednarodno glasilo Sigme Theta Tau z naslovom Reflections (First Quarter 1996) prinaša številne pripovedi o junaških dejanjih medicinskih sester, ki so se nemudoma odzvale in učinkovito ukrepale v najrazličnejših okoliščinah v številnih skupnostih; in to so primeri za to, kar počnejo medicinske sestre po vsem svetu. Sestavek »Junaško popotovanje« na str. 6-15 govori o zgodbah dandanašnjih medicinskih sester-ju-nakinj: - o tem, kako so pomagale žrtvam hurikana Andrew (24. avgusta 1992) na Floridi ter pri tem tvegale svoja življenja (1); - o tem, kako so pomagale žrtvam bombnega napada v Oklahomi (19. aprila 1995); - o tem, kako so služile kot vojaške medicinske sestre v vietnamski vojni, se hrabro bojevale in nekatere tudi izgubile življenje (3); - o pomoči Armencem po rušilnem potresu (7. december 1988) (4); - o tem, kako so reševale ljudi izpod ruševin, ko seje porušila veleblagovnica v Seulu v Južni Koreji (29. junij 1995) (5). Profesorica Dreherjeva (6) piše o tem, daje zgodovina sestrinstva polna primerov, ki razkrivajo modrost in pogum, hrabrost in srčnost in celo dandanes se marsikatero dekle odloči za poklic medicinske sestri prav zaradi junaških zgledov na tem področju. Velika ve- Vassiliki A. Lanara, BScN, MA, MEd, EdD; Professor of Nursing, Universtty of Athens, Greece; Presiden,, Hellenic Nationa Graduate Nurses' Associaiion 140 Obzor Zdr N 1998; 32 čina medicinskih sester pa svojega dela nima za kdo-ve kako junaško in se jim zdi povsem samoumevno. Pogosto pa se zgodi, da se medicinske sestre znajdejo sredi krize ravno takra,, ko jih 1judje najbojj potrebujejo. Včasih rešujejo življenaa in zelo pogosto tolažjo tiste, ki izgubjjo b1ižnje; opravljaoo torej junaško delo. Ni jim treba biti na bojnem polju, sredi epidemje ali katastrofe, da se pokaže njihovo herojstvo. »Ne poznam nobenega drugega poklica«, pravi avtorica, »ki bi prav vsak dan omogočll junaška dejanja; prav vsak dan, ko odhajamo z dela domov, se zavedam,, da smo nekomu krepko spremenile življenje. Znanott in tehnološki napredek ne moreta nadomestiti skrbi za b1aginjo pacientov, za katero je mogoče poskrbeii le v junaškem duhu.« ln sklene: »To, kar medicinske sestre dela junašk,, je dejstvo, da svojega dela ne ocenjujejo z denarjem, delovnimi pogoji ali prednostmi, ki jih prinaša zaposlitev, ampak s številom rešenih življen,, razrešenhh družinskih kriz in zadovoljnih pacientov«« V kontekstu približevanja 21. stoletju se futuristi novega tisočletja, pisci in drugi sprašujeoo o temeljnih vprašanjih in temeljnih vrednotah, o propadanuu sistemov, o omiki, ki življenju ne daje več pravega smisla, o pomanjkanju vizij, vodstva in o do1goročnem načrtovanju. Trdijo, da se ljudje pri iskanju odgovorov vse bolj zavedajo, da so potrebne temeljite sprememee in ponovna utrditev duhovnega zavedanja. Profesor Prattova (7) iz Avstralije se sprašuje, ali imajo medicinske sestre dovolj sredstev za to, da razvijejo vizijo in prevzamejo vodstvo v družbi pri promociji trdnega zdravja in podpoii ciljem »Zdravje za vse do leta 2000«. Sprašuje se tudi, ali so se besede spremenile v dejanja. Ekspertni komite SZO v Ženevi je razvil globalne cilje za zdravstveno varstvo za obdobje od leta 1996 do 2001 (8). Naisbitt in Aburdene (9) napovedujeta, da bosta najpomembnejša trenda v prihodnosti verski preporod in zmagoslavje posameznika. »Najvznemirljivejši preboj 21. stoletja se ne bo zgodll zaradi tehnologije, ampak zaradi vseobsegajočega koncepaa tega, kaj pomeni biti človek.« Drugi znanstveniki in filozoii občuiijo nelagodee in veliko zaskrbljenost spričo hitrega razvoja znanosti in tehnologije in posledic, ki jih bo oboje imelo v življenju ljudi, še zlasti na področju zdravstva. Življenje sredi industrijske revolucije, katere filozofski in duhovni pomen še zdaleč nista jasna, je številne razumnike spodbudilo k razmišljanju o duhovnih razsežnosiih zdravstvene nege. Poleg tega je dr. Stylesova, nekdanaa predsednica Mednarodnega sveta medicinskih sester, pozvala medicinske sestre k razmisleku o osebnih zmagah - na področju izobraževanja, prakse, raziskovanja, poslo-vodenja, družbene in ekonomske blaginje, etike in politike - to so področja, kjer je treba »razmišljati in proslavljati, oblikovati, spodbuaati, načrtovati, predvidevati, zmagovati in to tudi razglašati«. (11) To, kar smo našteii zgoraj, so resnični izzivi za sedanje in prihodnee medicinske sestre. Se bodo spopadle z njimi? Lahko herojstvo okrepi sistem zdravstvenih delavcev? ln kaj sploh je herojstvo? Herojstvo kot vrednota zdravstvene nege Herojstvo je vrlina ali junaško dejanje; je predanost, hrabra žrtev za velik in plementt namen. Herojstvo pomeni več kot zgolj predanost, čeprav je tudi predanott lahko herojstvo, kadar gre za nesebično opravljanee pomembnih in težkih dolžnosti. Junaške lastnosti, kot so nesebičnost, pogum in odločnosti, so lastne tako nepismenim kot izobraženim posameznikom, vse dokler je njihovo srce dovzetno in primerno razvito. Junak ee človek, kije izredno pogumen, odločen in ima široko dušo ter se tako loteva kateregakoli dejanja, dela ali podjetja. Svetovna literatura in zgodovna sta polni junaškhh dejanj, junakov in čaščenaa junakov. Številni liki veljajo za junaške cela stoletja: mitološke ali legendarne osebe, slavni vojščak,, plemič,, izumitelji, predani humanisti, raziskovalci novih ozemelj in idej, tisti, ki žrtvujejo svoja življena,, da rešujejo druge, astronavti, mučenc,, svetnik.. Vsi ljudje ne morejo postaii junak,, vsakdo pa si lahko prizadev,, da junaško ravna. Za razvoj herojstva so potrebne določene osebnostne lastnosti. Junak, na primer, je zrel posameznik, ki zna svobodno razmišljati, kije v življenju odgovoren, ki ne sprašuje »Sem mar jaz varuh svojega brata«, ampak se odgovorno loti akcije in jo izpelje, ne glede na vse, kar se utegne zgoditi. Je človek, ki zna oceniii okoliščine in ki ravna odgovorno. Junak, kakorkoii si že bodi, se ne rodi. Oblikuee se vse življene,, če se odloči za to, da bo življenjske okoliščine imel za priložnosti za dejanja in ne bo bežal pred njimi. So junak,, ki jih poznamo povsod, ker so njihova imena povezana herojstvi, ki zbujajo pozornost. So tudi drug,, pravi junak,, pa vendar o njih nihče ne govor.. To so neznani junak.. Družba ne more živeti samo od junaštev, ki so bila storjena in opevana v preteklosti. Družba živi tudi od neznanih junaštev, junaštev, ki ne pritegneoo pozornosti zgodovinarjev in ne vzbujajo domišljije pesnikov in velikih pisateljev; največja herojstva so najpogosteje tista, o katerih nihče ne govor;; tista, ki se dogajajo na krajih, za katere nihče ne ve. Prepričana sem, da medicinske sestre večidel spadajo v zgornjo kategorijo. Obstaja veliko oblik neznanega herojstva. Na primer, herojstvo medicinskih raziskav je ena od njih. Nobeneaa trdnega obeta za zmago ni, niti ni mogoče predvideti izida. Boj proti številnim boleznim, odkrivanje vse bolj razviiih diagnostičnih in terapevtskih pripomočkov - vse to ima svoje junake. Znanstveniki se izpostavljajo smrti ali dolgotrajni bolezn,, zavedajoč se nevarnosti, predani idealom svojega poklica in Lanara VA. Herojstvo kot vrednota zdravstvene nege 141 zasledovanju znanja, ki utegne človeštvu olajšati breme bolezni. Lahko bi pripovedovali o številnih primerih takšnih neznanih junakov. Zdravstvena nega je pogosto naporno delo, ker imamo opraviti z bolečinami, trpljenjem, človeško bedo. Potencialno je lahko oblika herojstva. Medicinska sestra, za katero je zdravstvena nega odgovorno poslanstvo in služba človeku, potrebuje vsaj junaškega duha, ki je nenazadnje sestavni del filozofije življenja. Herojstvo lahko onemogoči zatrta individualnost. Bettelheim piše o tem, da so v nemških koncentracijskih taboriščih esesovci preprečevali porajanje mu-čencev ali junakov tako, da so sistematično onemogočali kakršnokoli individualno dejanje (12). Zdi se, da enako razmišljanje preveva našo družbo. Jaeger o tem piše takole: »Zapletena mašinerija naše civilizacije je v nasprotju s številnimi človekovimi junaškimi lastnostmi in resnično življenje se odvija pod debelo skorjo.« (13) Junaška dejanja so redka predvsem zato, ker je zanje potreben splet dveh dejavnikov: položaja, ki potencialno omogoča herojstvo, in junaka - človeka, ki se sooči z izzivom. Ta dva pogoja pogosto nista izpolnjena hkrati. Sestrinstvo omogoča prostor za razvoj herojstva. Medicinska sestra ima priložnost, če jo sprejme, da izvaja najplemenitejša herojstva, herojstva iz ljubezni do sočloveka. Herojstvo vedno navdihuje ideal. Za medicinsko sestro je idealljubezen do sočloveka, ki potrebuje njeno skrb: do pacienta v bolnišnici, do revnih na obrobjih velemest, do vojaka na bojnem polju, do zaposlenega v industriji, do družine na njenem domu, do otrok v šoli in starih v domu za ostarele. Cilja junaka in medicinske sestre sta enaka: cilj junaka je premagati ovire. Cilj medicinske sestre je premagati ovire, ki se pojavljajo znotraj in zunaj in ogrožajo ideal sestrinstva. Herojstvo v praksi zdravstvene nege Medicinske sestre, bolj kot katerakoli druga poklicna skupina, je poudarila Margretta Styles v svojem govoru ob sprejemu častnega doktorata iz zdravstvene nege, ki ji gaje podelila Univerza v Atenah, občutijo paradokse, dileme in izzive, kijih prinaša njihova funkcija vmesnika med znanostjo in služenjem. Zavzemajo dragoceni položaj na stičišču med znanostjo, tehnologijo ter človekovim trpljenjem in upanjem, in to v najmanj opaznih in najintimnejših trenutkih. So babice in kritične opazovalke dogajanja iz trenutka v trenutek vsepovsod tam, kjer znanost postaja del zdravstvene oskrbe, spremljajo negotovost, ki se zrcali na obrazih in v glasovih tistih, ki jim služijo v klinični praksi. To so prizori in glasovi, kijih ne smemo pozabiti. Res, zgoraj opisano živo opisuje obstoječe okoliščine v vsakdanji praksi zdravstvene nege, ki pogosto zahteva herojstvo medicinskih sester, kajti le tako lahko premagajo zunanje in notranje ovire. Medicinska sestra mora biti junaška, na primer, če hoče dobro delati z duševno bolnim posameznikom, kajti le tako lahko pod plaščem bolezni uzre posameznika z vsemi njegovimi lastnimi potenciali. Skrb za pacienta s kronično boleznijo, za katero nič ne kaže, da se bo izboljšala, tudi zahteva junaško medicinsko sestro, kajti le tako lahko ohranja upanje in vero in ne obupa. Pomoč posamezniku, da najde smisel svojega življenja in ga ohranja - seveda tu mislimo resnični smisel, in ne nekaj izmišljenega - od medicinske sestre zahteva herojstvo. Takšna naloga pogosto zahteva cele tedne ali mesece časa. Medicinska sestra mora včasih, tako kot Sizif, znova in znova valiti skalo na vrh hriba, le-ta pa se vedno znova zvali navzdol. Medicinska sestra mora vztrajati tudi v brezupnih okoliščinah. S svojim odnosom medicinska sestra na pacienta prenaša občutek, da bo še vse dobro, da bo okreval, če pa to ni mogoče, pa vsaj občutek, da se bo bolje počutil. Zdravstveno nego vodi ljubezen do pacienta. Skrb za humano in osebno naravnano zdravstveno nego sredi specializiranega, mehaniziranega in raz-osebljenega zdravstva zahteva moč, pogum, motivacijo in močno voljo. Medicinska sestra se mora vseskozi postavljati po robu toku vse bolj prevladujoče tehnike. Pogum potrebuje tudi za to, da ohrani lastni jaz in avtonomijo in v skladu s tem tudi ravna. To je herojstvo. Ortega, španski pesnik in Nobelov nagrajenec pravi, da »je pravi junak človek, ki si prizadeva ostati sam svoj« (14). Medicinska sestra mora biti junaška, ko se srečuje z umirajočimi pacienti, še zlasti z otroki in mladimi. Pravo herojstvo je potrebno, da resnično poskrbi za umirajočega in njegove svojce v okoliščinah, ki same po sebi vzbujajo občutja brezupa in razdvojenosti. Herojstvo je tudi potrebno za premagovanje utrujenosti in izčrpanosti, kiju medicinska sestra pogosto občuti, ko napeti in nepredvidljivi dogodki že minejo, tako daje še vedno sposobna za »zavzeto« opravljanje zdravstvene nege. In takšni dogodki so pravilo v delu medicinske sestre, tudi če dela v vrhunsko organizirani zdravstveno ustanovi. Herojstvo je, čeprav se ljudje tega le redkokdaj zavedajo, tudi izmensko delo, predvsem nočno. Drugi ljudje takrat spijo ali se zabavajo ali so vsaj lepo doma, medicinska sestra pa mora ostati budna in skrbno opazovati paciente, ki so dobesedno prepuščeni njenim rokam, ter se bojevati z zaspanostjo, ki jo muči, predvsem v zgodnjih jutranjih urah. Herojstvo v tem primeru ni samo ohranjanje budnosti, ampak opora pacientu, ki trpi, trpi zaradi bolečin in ne more spati; opora prestrašenemu in obupanemu posamezniku, ko mora ostati budna in uporabiti vse svoje znanje in ustvarjalnost, da ga potolaži. In vsi vemo, da je osrednji del dela medicinske sestre prav soočanje s trpljenjem. 142 ObzorZdrN1998;32 Nekatere okoliščine, s katerimi se sooča medicinska sestra v okviru svojega dela omogočajo herojstvo posebej imenitne vrste. Medicinska sestra jih lahko izrabi za to, da svoje delo osmisli in mu postavi jasen cilj. Po drugi strani obstaja tudi možnost, da ravna »iz navade« ali avtomatsko ter ne prepozna možnosti, ki jih ji ponuja njen poklic ter tako opravlja zdravstveno nego kar »tja v trdi dni«. V prvem primeru medicinska sestra zdravstveno nego razume kot tehnično, znanstveno, ustvarjalno, kontemplativno in duhovno opravilo. Njen prispevek pa je tisti katalizator, ki zdravstveno nego spreminja iz tehnične zdravstvene v osebno dejavnost. Poleg fizičnih in tehničnih elementov je prav duševnost tisto, po čemer je človek vse kaj drugega kot le organizem. Kadar se človek znajde v težki krizi in je obupan, zelo trpi ali je soočen s smrtjo, se pokaže možnost za prerojenje. Kriza odstrani lupino, ki človeka ločuje od tega, kar doživlja. Pacient je osebnost, in medicinska sestra mu lahko pomaga, da se še bolj razvije. Bistveni del procesa zdravstvene nege je možnost, da pacientu pomagamo integrirati bolezen v tok njegovih siceršnjih življenjskih izkušenj, tako daje učinek tega navidezno negativnega in bolečega dogajanja nazadnje pozitiven. Takšna zdravstvena nega pospešuje zdravljenja te1esa s pomočjo ohranjanja in spodbujanja duševnega in duhovnega zdravja v smislu holističnega človeka. Zaradi tega zdravstvena nega postane »najplemenitejše delo«, kot jo opredeljuje profesorica Phenixova (15). Kar se herojstva tiče, zdravstvena nega ponuja medicinski sestri nešteto priložnosti, da razvije svoje sposobnosti, občuti globoko zadovoljstvo in lajša človeško trpljenje ter doseže samouresničenje. Poleg tega sama praksa zdravstvene nege medicinsko sestro napeljuje k temu, da se za hipec ustavi in premišljuje o večnih resnicah, da meditira in spozna globoko resnico življenja in smrti, človekovega trpljenja in bolečine ter smisla telesnega življenja, ne glede na to, ali je telo zdravo ali bolno, močno ali šibko. Herojstvo v prihodnosii Kaj bo prinesla prihodnost? Kvalitetnejše življenje, ekonomsko obilje, mir? Neznane bolezni, kot sta na primer aids in Ebola, rušilne potrese in druge naravne katastrofe in katastrofe, ki jih povzroča človek? Kljub napredku in nepredvidenim zapletom, ki se bodo verjetno zgodili v prihodnjem stoletju, upamo, da bo svet postal prijaznejši za človeka. Zdravstvena nega je in bo tudi ostala težak in zahteven poklic, ki zahteva preseganje samega sebe in herojstvo, ker se dogaja v okoličinah, ki so tesno povezane z zdravjem, trpljenjem in človeškim bitjem. In s kakšnimi etičnimi vprašanji se bodo v prihodnosti soočale medicinske sestre? Najpomembnejša etična vprašanja, tako v sedanjosti kot v prihodnjem sto1etju v zdravstvu, je Svetovna zdravstvena organizacija razdelila na etična vprašanja na mikro- in makroravni. Etična vprašanja na mikro- in makroravni - Etična vprašanja v zvezi z aidsom in virusom HIV - Varnost krvi in krvnih pripravkov - Razporejanje skromnih sredstev - Zaupnost medicinskih podatkov - Bolnikove pravice - Dostopnost nujne medicinske pomoči - Evtanazija in samomor, pri katerem pomaga zdravnik - Odločitve o zdravljenju težko bolnih novorojenčkov - Etična vprašanja na področju biotehnologije - Raziskave na zarodku in plodu - Genska tehnologija, vključno z gensko terapijo - Presajanje organov in tkiv - Enakost in pravičnost pri dostopnosti zdravstvene oskrbe - Etična vprašanja reproduktivnega zdravja, vključno z razmnoževanjem, ki ga omogoča medicina - Biomedicinske raziskave na človeških osebkih - Etična vprašanja na področju duševnega zdravja in nevroloških ved Tokovi v zdravstvu, ki se odražajo tudi v zdravstveni negi in jih literatura najpogosteje omenja, so: primarna zdravstvena oskrba; ekološki problemi, zdravstvena vzgoja; promocija zdravega načina življenja; prevencija; ekonomske restrikcije in zgodnji odpust iz bolnišnice; naraščajoči stroški v zdravstvu in pričakovana kakovost služb; dostopnost razvite tehnologije in drage operacije; spremembe v naseljenosti, naraščajoče število starih ljudi, še zlasti v Evropi; razvoj raziskovanja in izboljšana izobrazba zdravstvenih delavcev (16); naraščajoča brezposelnost. Ti tokovi predstavljajo izziv za delo medicinskih sester v prihodnosti. So živ dokaz za to, da bo treba poiskati nove pristope in nova obzorja, se lotiti novih vlog in se spopasti z novimi negotovostmi, kijih brez herojstva ne bo mogoče premagati. Medicinske sestre morajo postati socialne misijo-narke zdravja ter delovati kot »družinske medicinske sestre«, ki poznajo svoje paciente in njihove zdravstvene potrebe in skupaj z drugimi člani tirna učinkovito skrbijo zanje. Sodelovati bodo morale tudi v vseh prizadevanjih skupnosti v boju proti različnim oblikam zla, kot so onesnaževanje okolja, zasvojenost z mamili ter neupoštevanje zdravstvenih tveganj; medicinske sestre morajo sodelovati s skupnostjo pri odpravljanju zgoraj naštetega ter pri uvajanju sprememb, potrebnih za uresničenje cilja zdravje za vse. Vprašanje sredstev odpira nov pogled na sestrin-stvo. Medicinske sestre morajo dokazati, da so njihove usluge zares kvalitetne in vredne svojega denarja Lanara VA. Herojstvo kot vrednota zdravstvene nege 143 ter absolutno potrebne v širokem okviru zdravstva. Potrebne so tudi raziskave. Vrhunsko usposobljena medicinska sestra, ki obvlada vse dimenzije zdravstvene nege - klinično prakso, izobraževanje, poslo-vodenje in raziskovanje - lahko uživa na svoji učinkoviti in uspešni poklicni poti. Zaradi konkurence je prav poklicna skupina, ki najučinkoviteje izvršuje svoje dolžnosti in pri tem ravna odgovorno, tista, ki je deležna največ sredstev. Zgodnji odpust pacientov pomeni potrebo po kompleksni zdravstveni negi na domu in v drugih okoljih. Zdravstvena nega na domu za akutno in kronično bolne ter ustanavljanje hospicev in drugih ustanov v skupnosti zvečuje potrebo po opravljanju zdravstvene nege v skupnosti. Dejstvo, da se življenjska doba podaljšuje, odstotek mladih pa zmanjšuje, postavlja medicinske sestre pred nove in nove naloge, ki jim bodo morale biti kos. Visoko razvita tehnologija in njena vse pogostejša raba v zdravstvu učinkuje na medicinske sestre še na drug način. Medicinskim sestram 21. stoletja se bo delo v visoko tehnološko razvitem okolju zdelo nekaj samoumevnega. Kakorkoli že, pomembno je tehnologijo obvladati in jo ustrezno uporabljati, ne da bi nas pri tem zasužnjila. Spričo vse pogostejših potovanj, razvitega turizma in satelitskih informacij so novi in novi podatki dostopni tako rekoč vsakemu gospodinjstvu. Zaradi tega je kulturna pestrost naših uporabnikov vse večja. Ve1ike so tudi razlike v njihovem znanju o zdravstveni negi. Ti dejavniki zvečujejo potrebo po zdravstvenem svetovanju, ki bi ga morale opravljati medicinske sestre. Medicinske sestre bi morale postati najpomembnejši skrbniki zdravja ter prevzeti odgovornost za celo vrsto promocijskih in izobraževalnih dejavnosti o njem; medicinske sestre bi morale poskrbeti za usklajenost vseh sektorjev zdravstva, ker imajo vodilno vlogo pri ohranjanju in promociji zdravja ter v akutni in dolgotrajni negi kroničnih pacientovo Pričakujemo, da bodo medicinske sestre dobile večjo vlogo pri oblikovanju zdravstvene politike, poslo-vodenju prakse zdravstvene nege in postavljanju standardov kvalitete. V nekaterih deželah so med vodilnimi v zdravstvu prav medicinske sestre. Takšno priznanje kaže na resnično pravičnost, saj marsikje prav medicinske sestre že zelo dolgo razrešujejo zdravstvene in organizacijske probleme in skrbijo za prebivalce. In kje bodo medicinske sestre najverjetneje delale v prihodnosti? Preprost odgovor je: tam, kjer v skupnosti obstajajo potrebe po zdravstvu in zdravstveni negi. Medicinske sestre bodo opravljale delo specialistk in delo na urgentnih oddelkih; bodo učiteljice in svetovalke; delale bodo v primarnem zdravstvu; bodo aktivistke v skupnosti za promocijo zdravja in kvalitetno življenje; sodelovale bodo v interdisciplinarnih te1esih, ki ustvarjajo zdravstveno politiko. Medicinske sestre bodo v prihodnosti delale na področju preventive in zdravstvene vzgoje, tako za posameznike kot v družini, šolah, industriji in v drugih okoljih v skupnosti. Prizadevale si bodo za optimalno zdravje pacientov in družin. Medicinske sestre bodo skrbele za kritično, akutno in kronično bolne v bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah in po domovih. Že zdaj občutimo vpliv tehnološke dobe, še zlasti učinke genskega inženiringa. Medicinske sestre bodo v prihodnosti še tesneje sodelovale v interdisciplinarnih zdravstvenih tirnih in tirnih zdravstvene nege. Kljub vsemu povedanemu pa bodo medicinske sestre tudi v prihodnje svoje delo posvečale predvsem najbolj ranljivim skupinam prebivalstva in bodo družinam pomagale pri negi bolnih, invalidnih in ostarelih, predvsem na njihovih lastnih domovih. V družbi enaindvajsetega stoletja bodo medicinske sestre delovale v okviru holističnega videnja zdravja nasploh v najrazličnejših zdravstvenih okoliščinah. Bodoče medicinske sestre bodo imele posebne odgovornosti in naloge, in sicer bodo morale (17): - obvladati sintezo pojmov in načel različnih znanstvenih disciplin ter njeno uresničevanje v praksi; - identificirati in analizirati teorije o zdravstveni negi ter o širši skupnosti; - obvladovati tako splošno kot posamezno, delovati na specialističnih in splošnih področjih; - svetovati glede zdravja in zdravstvene nege; - oceniti, načrtovati, uvajati in vrednotiti preventivno, terapevtsko in rehabilitacijsko zdravstveno nego za posameznike, družine in skupnosti v vseh življenjskih obdobjih; - sodelovati z drugimi člani zdravstvenega tirna ter skrbeti za kontinuiteto oskrbe; - voditi raziskave, analizirati, vrednotiti in ugotovitve uporabljati v praksi zdravstvene nege; - prispevati k razvoju poklicnih standardov v klinični praksi; - interpretirati obstoječe in nastajajoče zdravstvene probleme ter njihovo povezanost z zdravjem na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni s politiko zdravstvene nege; - ocenjevati in se odzivati na socialna, politična in etična vprašanja, povezana s problemi zdravstvene nege različnih skupin prebivalstva; - prevzeti odgovornost za kontinuirano izobraževanje, katerega cilj je razvoj in kar največja učinkovitost ljudi, ki de1ajo na področju zdravstvene nege; - izkazovati vodstvene in poslovodne sposobnosti. Nova filozofija zdravstvene nege medicinske sestre vabi k sode1ovanju v splošni strategiji izboljševa- 144 ObzorZdrN1998;32 nja kakovosti življenja pacientov in ljudi na sploh na podlagi holističnega pristopa, k izvira iz medsebojnega spoštovanja in sode1ovanja. Upamo, da bodo medicinske sestre v prihodnosti, ki jih bo vodil junaški duh, imele dovolj znanja in veščin, da bodo kos vlogam, ki so jim dodeljene, in sicer z vso predanostjo, kolegialnostjo in zavestno. Če hočemo zaogotoviti resnično kakovost opravljanja zdravstvene nege, potem sta osnovna pogoja za to temeljita izobrazba in ustrezna priprava. Osnovnega pomena za medicinsko sestro je kombinacija izobrazbe in sposobnosti ter skrbi za bolnega in pomoči potrebnega in ljubezen do njega, saj srčika dela medicinske sestre in njena primarna odgovornost je in ostaja zdravstvena nega. Literatura 1. Goldsmtth J. Mending broken dreams. Refleciion,, 1966(FirstQu-arter): 6-9. 2. Craaft M. The many graces of Oklahoma nurses, 10-2. 3. Lippman DT. Courage in the line offire, 13. 4. Kalayjian AS. Armenian relief uses nursing process, 14-5. 5. Kim So-Sun. ls nursing spirit enough? 15. 6. Dreher MC. Heroism, 4-5. 7. Pratt E. Editorial. Nursing lnquiry, 1996; 3: 65-6. 8. Ninth general programme of work covering the period 1996-200.. Geneva: World Health Organization 1994. WHO Health for All Series, No 11. 9. Naisbitt J, Aburdene P. Megatrends 2000. New York: William Morrow and Company, 1990: 13, 1. 10. Farmer ES ed. Exploring the spiritual dimension of care. Mark Allen Publishing Limited, 1996. 11. Styles MM. lCN: Quality conneciion. Key-note speech lnternational Nursing Congress Quality in Nursing-Realities and Visions. Athens Greece (June 6-9)1 1995. 12. BettelheimB. The informed heart. Glencoe: The Free Press, 1960: 139. 13. Jaeger W. Paideia: The ideals of Greek culture. New York: Oxford Universtty Press, 1970; Vol. I: xviii. 14. McClintock R. Man and his circumstances: Ortega as educato.. New York: Teachess College Press, 1971: vii. 15. Phenix P. Philosophy of education. New York: Henry Hol and Company, 1958: 238. 16. Lanara V. The nurse of the future: Role and function. Journal of Nursing Management, 1993; I: 83-7. 17. Lanara V. Heroism as a nursing value: A philosophical perspective (2nd edition). Athens, 1996.