ro&tnina platana v gotovini.
Izhaja 15. vsakega meseca.
č'ek. konto H.tiHl
~
POŠTAR
Letna naročnina. . Din 24--Polletna naročnina .	„ 12--
Posamezna številka „ 2--
Strokovni list poštnih nameščencev
Štev. 8.
V Ljubljani, dne 15. avgusta 1932.
IV. leto.
Tvornica dežnikov
L. MIKUŠ
Ljubljana Mestni trs 15
priporoča svojo bogato zalogo d ež ni ko v in sprehajalnih palic.
Ali ima vdova po pragmatičnem uslužbencu kot provizionirana monopolska uslužbenka pravico hkratu prejemati poleg rodbinske pokojnine tudi
osebno provizijo?
Velika izbera najmodernejših pomladanskih in letnih čevljev po zelo zmernih cenah
Trgovina s čevlji
LJUBLJANA
POD TRANČO
pri Čevljarskem mostu
A.
S
I
N
K
O
V
E
C
POZOR!
Na gradiču blizu Višnje gore dobi poštni upokojenec brezplačno stanovanje, obstoječe iz velike sobe in velike kuhinje ter pritiklin. Reflektanti naj pošljejo dopise na uredništvo »Poštarja« pod »Upokojenec«.
Če si goba, spadaš v košaro. TOMBOLA.
Osrednje društvo nižjih poštnih uslužbencev, krajevna skupina v Ljubljani, priredi dne US. septembra t, 1. na Kongresnem trgu tombolo, na kar opozarjamo že sedaj cenjeno občinstvo, gg. uradnike(ce) in tovariše.
Odbor.
Dober nakup oblačilnega blaga za ženske in moške, kakor tudi druge potrebščine se dobe pri
JANKO ČEŠNIK
Lingarjeva ul. LJUBLJANA Stritarjeva ul.
Modna manufakturna trgovina
Fabiani & Jurjevec
LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 5.
s« priporoča pri nabavi blaga za obleke. Prodaja na obroke potom Gospodarske zadruge poštnih nameščencev.
Cene zmerne! PoitireZba točna in Nolldna!
Določbe, t.ičoče se službenega razmerja | delavcev in delavk tukajšnje tobačne tovar- ] ne 'kot monopolske ustanove, niso zbrane v enem samem statutu, kar bi bilo najbolje, temveč veljajo zanje tile predpisi:
T. »Statut o preskrbninskem sistemu za delavce tobačne režije in njih ostale«, iz leta 1910.
2.	»Pravilnik o delu v monopolskih ustanovah« iz leta 1926.
3.	»Praviilmk o povečanju itn izenačenju pokojnin (provizij, podpor in miloščin) bivšega monopolskega delavstva, njih vdov in sirot« iz leta 1928. in
4.	»Pravilnik o delavskih kategorijah in plačilnem sistemu o tobačnih tovarnah« iz leta 1928.
Položaj teh nameščencev napram civilnim državnim uslužbencem, ki velja zanje uradniški zakon, je dovolj jasno obeležen v § 1. in § 29. zgoraj navedenega pravilnika o delu v monopolskih ustanov ah, po katerem so delavci teh ustanov one osebe (moški ali ženske), ki so sprejete na delo v kaki taki ustanovi, a ne spadajo pod predpise zakona o uradnikih in pa s tem, da se po uveljavljenju označenega pravilnika ne morejo postavljati delavci v monopolskih ustanovah (tobačnih tovarnah, solinah, skladiščih itd.) po uradniškem zakonu, ampak samo po predpisih tega pravilnika. Dele se: v stalne, j začasne in sezonske. Pravico do provizije | morejo pridobiti samo stalni delavci. Ob tej priliki naj mimogrede omenimo še to, da monopolskcmu delavstvu — v nasprotju z bivšimi poštnimi sli, člani provizijskega fonda — ni treba za časa službovanja vplačevati nobenih prispevkov v svrho kasnejšega uživanja provizije.
Važno je tudi, da se vsaj površno seznanimo s tamkaj uvedenim plačilnim; sistemom | za aktivne delavce, ki se bistveno razlikuje | od sistema provizij, dasi prihajata za naša razmotrivanja v poštev le sledeči točki a in h. Plača aktivnega delavstva v tobačni tovarni sestoji1 lahko iz:
a) osnovne plače kot osnovnega dnevnega zaslužka;
h) osebne dragi n js k e doklade;
c)	začasne doklade, ki ima isto funkcijo kot pri pragmatičnih uslužbencih razlike po § 259. u. z.;
d)	rodbinske draginjske doklade, maksimirane na ta način, da se more prejemati za največ troje otrok in
e)	delovne doklade, Ikli se sme izplačevati le strokovno kvalificiranim delavcem.
Po teh uvodnih pripombah prehajamo na vprašanje, zastavljeno v naslovu, na katero je treba zaradi neskladnosti različnih predpisov (ki je le navidezna), odgovoriti z dveh stališč, in sicer na eni strani s stališča vdove kot provizionirane monopolske delavke, na drugi strani pa s stališča vdove po državnem uslužbencu. Ali z drugimi besedami: s stališča statuta o preskrbninskem
sistemu odnosno s stališča uradniškega zakona. Dočim dovoljuje § 30. pravkar omenjenega statuta iz leta 1910., da smejo delavke tobačnih tovarn s prejemanjem delavske plače oziroma provizije za svoj lastni delavski trud hkratu prejemati tudi druge, jim morebiti pripadajoče preskrbne užitke, določa čl. 153. uradniškega zakona iz leta 1923., da nihče ne more dobivati o d države dveh pokojnin; če ima pravico do dveh, dobiva večjo, in da aktivna uslužbenka ne more prejemati rodbiniske pokojnine.
§ 156. zakona o uradnikih iz leta 1931. pa je nekoliko krajši, a zato širši, in odreja, da nihče ne sme dobivati dveh pokojnin; če ima pravico do dveh, prejema večjo.
Nasprotje, izraženo v teh predpisih, je bilo odpravljeno z nastopnim pojasnilom generalne direkcije državnega računovodstva ministrstva financ D. R. štev. 153.983 od 21. februarja 1929: »Po določilu 1. odst. čl. 153. zakona o uradnikih in ostalih civilnih državnih uslužbencih od 31. julija 1923, ki je splošnega značaja in se zato nanaša na vse pokojnine, ki se izplačujejo iz državnih sredstev, ne glede na osnovo, po kateri se uživajo, nihče ne more prejemati od države dveh-pokojnin (provizije se izplačujejo iz državnih sredstev!) zgolj v primeru, če s kakim drugim zakonom ne bi bilo drugače odrejeno. Ker pa je vprav s § 30. pravilnika o preskrbninskem sistemu napravljena izjema ou predpisa uradniškega zakona glede uživanja rodbinskih in osebnih pokojni« po tem pravilniku, imajo provizionirane vdove, delavke U. K. tobačnih tovarn (v Cislajtaniji, t. j. v avstrijski polovici bivše avstro-ogrske monarhije), pravico do istočasnega prejemanja obeh pokojnin ter se jim morata, zato ti pokojnini tudi izplačevati, in sicer po tem pravilniku k'ot specialnem predpisu.
Kar se tiče pravice do draginjskih doklad poleg pokojnin, jim gre ta pravica samo do ene doklade, to pa zaradi pravila, da nihče ne more prejemati iz državne blagajne dveh draginjskih doklad.«
Trditev tega zadnjega odstavka pa je povzročila novo oviro, ker nasprotuje nekemu prejšnjemu pojasnilu generalne direkcije državnega računovodstva (D. R. štev. 60.326 od 8. maja 1928), kjer le-ta ugotavlja, da se predpisi o draginjskih dokladah državnih uslužbencev in upokojencev, izdani na osnovi čl. 46. uradniškega zakona ex 1923., ne nanašajo na doklado k proviziji mo-nopolskega delavstva, ki je dejanski zgolj zvišana provizija, kar izhaja že iz samega naziva: »Pravilnik o povečanju in Izenačenju pokojnin (provizij, podpor in miloščin) bivšega monopolskega delavstva, njih vdov in sirot.« Nesoglasje med tema dvema razlagama je očitno. Dočim sc na enem mestu trdi, da je »doklada k proviziji zvišana provizija«, se trdi drugod, da »nihče ne more uživati
| mogla nakazati dvomesečna podpora, ki jim gre po § 95. u. z. le pod pogojem, da nimajo razen rodbinske pokojnine nobenih drugih dohodkov. Ako bi se pa izdalo že pred leti zaprošeno in nato češće urgirano novo, bolj dosledno pojasnilo, ali če bi državni svet kdaj razsodil v tem zmislu, da gre označenim vdovam, poleg rodbinske pokojnine hkratu tudi osebna provizija (z »doklado«), potem bi seveda odpadla dvomesečna podpora, kar bi vsaka vdova pač lahko prebolela.
h
3
tekel do konca julija 1952, se bodo izplačevali pokojninski prejemki od 1. avgusta t. 1. dalje. Obračun za prejšnje mesece, za katere { so prejeli vzlic prestanku službe aktivitetne prejemke, pa se bo napravi)! šele po izvršeni upokojitvi. Kdaj poteče trimesečni rok, bo ministrstvo vedno pravočasno določalo.
Če je s tem novim načinom poslovanja tehnično omogočeno odpraviti tudi zastoj, ki se je do sedaj ob upokojitvah vedno pojavljal med ustavitvijo aktivitetnih in nakazilom pokojninskih prejemkov, potem je uslužbencem, ki prihajajo za bodoče v poštev, zelo ustreženo.
iCako se bodo odslej izplačevali prejemki kandidatom za upokojitev*
Potrebno pojasnilo finančnega ministrstva.
Za mal denar najlepše razvedrilo v Automat buffeju
Baj-Oam
na Aleksandrovi c. 4, telefon 2308
Razne delikatese, sendviči, topla jedila, kava, čaj, pecivo, slaščice, sladoled, vedno sveže pivo in najizbranejša vina.
Zopet usodna sodba državnega sveta.
bencev poleg pokojnine ista osebna draginj-ska doklada, ki bi jo imel umrli uslužbenec, če bi bil ob smrti upokojen, zato pokojnik ob času smrti sploh ne bi mogel biti upokojen, glede na to, da še ni bil pridobil pravice do pokojnine. Upoštevaje predpis 1. odstavka člena 10. uredbe 11330-32 se tudi ne bi mogla določiti draginjska doklada za takega uslužbenca, ker manjka odstotek, po katerem bi mu bilo treba po smrti odmeriti osebno pokojnino in osebno draginji ko doklado. — Zato je treba v takih primerih po odstavku V. izprememb in dopolnitev k citirani začasne in sezijske. Pravico do provizije do rodbinske pokojnine ono osebno draginj-sko doklado, ki bi jo imel pokojnik po čl. 8. uredbe štev. 11.330-32, če bi bil ob času smrti upokojen z desetimi službenimi leti. Višina te doklade znaša tedaj 50 % osebne draginjske doklade, ki jo je imel preminuli uslužbenec po obstoječih predpisih ob času smirti.
Gornje pojasnilo je usvojila tudi občna seja glavne kontrole dne 8. junija 1932.
dveh draginjsikih doklad«, pri čemer se doklada k proviziji vzlic gornjemu pojasnilu vendarle ne smatra za zvišano provizijo. Gotovo pa je, da se doklada k proviziji, ki po svojem bistvu ni draginjska doklada, ter rodbinska ali osebna draginjska doklada nikakor ne izključujeta.
Kontradikcija se pojavlja tudi med gornjimi pojasnili po katerih je monopolska de lavka upravičena prejemati rodbinsko pokojnino po možu — in pojasnilo-n D. R. štev. 131.650-29, ki vsebuje načelo, da izgubi delavka z delom v tobačni tovarni pravico na vsako rodbimsko pokojnino po svojem možu, bivšem državnem, uslužbencu. To pojasnilo pravi: »S predpisom čl. 15-1. pod II. v točki 4. uradniškega zakona e\ 1923. (odnosno § 152. točka 3. uradniškega zakona cx 1931.) je odrejeno, da izgubi vdova po umrlem državnem uslužbencu pravico do rodbinske pokojnine z vstopom v državno službo, dokler služba traja. To pomeni, da ona nima pravice do rodbinske pokojnine kot državna uslužbenka, in sicer za čas njenega službovanja. Ker pa tiči namen te zakonite določbe baš v tem, da napravi vsako državno službo (samo če daje pravico do osebne pokojnine) za oviro pri dosegi rodbinske pokojnine ne glede na vprašanje, ali jie to državna služba v pravem pomenu te besede v zgoraj označenih zakonih, se vdovi v konkretnem primeru ne more pripoznati pravica do rodbinske pokojnine po pragmatičnem uslužbencu zato, ker je vdova delavka tobačne tovarne in ker bi kot taka imela po pravilniku o preskrbninskem sistemu pravico do osebne pokojnine iz državne blagajne pod pogoji', navedenimi v tam pravilniku.«
Tehtne razloge vsebujejo tudi sledeča na-ziranja uprave državnih monopolov IM številka 8351 od 18. maja 1929:
»Zaposljevanje delavcev v državnih industrijskih podjetjih se ne more smatrati za namestitev v državni službi in se zato zanje ne morejo uporabljati predpisi uradniškega zakona, ker se ti delavci ne postavljajo po uredbi o kontraktualnih uradnikih in dnevniČarjih (niti po uradniškem zakonu iz leta 1931.), temveč po »Pravilniku o delu v monopolskih ustanovah«. Službeno razmerje delavcev monopolskih ustanov je privatnopravne narave in je urejeno s pravilniki.
Zakon O uradnikih je specialen zakon za eno samo vrsto državljanov. Predpisi tega zakona imajo javno p r a v n i značaj. Zato ni pravilno, če sc odredbe tega specialnega zakona uporabljajo za povsem drugp vrsto državljanov, ki se nahajajo v privatno-pravnem službenem razmerju do države.
Vsa ta vprašanja pa bi se dala rešiti enostavno in bi ne prihajalo do nesoglasij, ce bi stali na stališču, da je zaposljevanje delavcev v monopolskih podjetjih enako zapo-sljevanju, v kateremkoli privatnem podjetju in da je njih delovno razmerje privatnopravne narave.«
Treba nam je še pregledati, kako se spričo dobljenih navodil prav za prav izplačujejo aktivitetni prejemlki in provizije v različnih kombinacijah.
Tedaj, če sta mož in žena oba aktivna monopolska uslužbenca, prejemata oba neokrnjene prejemke. Neokrnjeni pokojnini prejemata tudi, če sta oba provizionista.
Aktivne monopolske delavke, vdove po monopolskih delavcih, dobivajo samo svoje aktivitetne prejemke.
Aktivne m. delavke, vdove po državnih uslužbencih, dobivajo poleg rodbinske pokojnine tudi svoje aktivitetne prejemke, vendar z razliko, da prejemajo nekatere samo po eno, druge pa obe (osebno in rodbinsko) draginjski dokladi!?
Provi,zionirane m. delavke, vdove po mo-
nopolskih delavcih, dobivajo ono provizijo, ki je večja.
Provizionirane nr. delavke, vdove po državnih uslužbencih, pa prejemajo samo rodbinsko pokojnino po svojem možu, iker se jim z nakazilom rodbinske pokojnine ustavi izplačevanje osebne provizije, in sicer na podstavi odloka uprave državnih monopolov
I.	M. štev. 8489-29, dasi znaša maksimalna provizija komaj 270 Din na mesec.
Če bi se pri sedanjem stanju stvari ustavitev provizije ne izvršila, bi se jim tudi ne
Pri vsakem uslužbencu, ki je predlagan za upokojitev je treba počakati eventualne upokojitve pred potekom trimesečnega roka po
2.	odstavku § 106. uradniškega zakona. Če se upokojitev v tem roku ne bi izvršila, naj se dotični uslužbenec razreši na dan, ko poteče omenjeni rok.
Talk uslužbenec bo prejemal od I. dne onega meseca, ki bo sledil poteku trimesečnega roka (odnosno razrešitvi službe) prejemke, ki bi jih prejemal od finančnega ministrstva, če bi bil upokojen ob pravem času (tedaj pokojninske prejemke). Onim uslužbencem, ki jim je trimesečni rok po-
V »Službenih nov in ah« štev. I41-HXIV od 24. junija 1932 so objavljene izpremembe in dopolnitve uredbe o draginjskih dokladah državnih upokojencev štev. 113.40-1 od 14. marca 1932., ki so po odstavku X. dobile obvezno moč s 1. julijem 1932.
Zaradi pravilnega razumevanja teh izprememb in dopolnitev smatra finančno inini-strsitvo za potrebno opozoriti na določilo odstavka V. To določilo se namreč nanaša na one primere, ko je uslužbenec umrl po dopolnjenih petih, toda pred dopolnjenimi desetimi leti vlaganja (v pokojninski fond) taiko, da si je bil po § 138. uradniškega zakona od 31. marca 1932., — § 144. zakona o državnem prometnem osebju od 22. junija 1932., § 345. zakona o ustroju vojske in mornarice od 30. septembra 1931., čl. 129. zaiko-na o orožništvu od 6. novembra 1931. in členu 95. zakona o obmejnih četah od 5. novembra 1931. — ob času smrti pridobil pra-v.co do rodbinske, ne pa tudi do osebne pokojnine. Ker gre po f. odstavku člena 10. uredbe o draginjskih dokladah državnih upokojencev štev. 11330-32 rodbinam teh usluž-
X. Y. je služil kot poštni sel 27 let in 7 mesecev ter je ves ta čas vplačeval prispevke v provizijski sklad. Zaradi uveljavljenja novega pravilnika o državnih pogodbenih poštah mu je bila služba v dotedanjem svojstvu odpovedana s koncem aprila leta 1926. Ostal pa je še nadalje — toda v drugem svojstvu — v službi pri pogodbo,em poštarju, dokler ni postal za službo fizično nesposoben. Zato je meseca novembra 1931. vložil prošnjo za nakazilo provizije (pokojnine). To prošnjo mu je ministrstvo odbilo z utemeljitvijo, da ni bil izstopil iz službe zaradi bolezni ter da je po § 13. statuta provizijske-
ga sklada trajna službena nesposobnost izrečni in edini pogoj za pridobitev pravice do uživanja provizije, dokler član ni dopolnil 40 službenih let, njemu pa da je služba prestala zaradi odpovedi, torej na povsem drugi osnovi. Imenovani je nato vložil tožbo na državni svet, kjer je ugovarjal, da statut reorganizacije p. t. službe sploh ne predvideva, dalje da on sam ni zakrivil odpovedi, da skoraj tridesetletno vplačevanje prispevkov ne more postati na ta način brezuspešno in končno, da sme ministrstvo na podstavi § 37. že omenjenega statuta sicer vsak čas izpremeniti določila provizijskega fonda,
toda brez okrnitve že pridobljenih pravic, ki pa si jih je on pridobil že po desetletnem službovanju in članstvu.
Iz' sodbe držaynega sveta same posnemamo tole: »Državni svet je ugotovil, da je bil X. Y. sprejet za poštnega sla dne 1. oik-tobra 1908. in da je bil član provizijskega fonda nepretrgoma od tega dne pa do 30. aprila 1926, ko mu je bila za ta dan odpovedana služba glede na novi pravilnik o držav-pogodbenih poštah, ki je dobil obvezno moč 1. maja 1926.
Ker je'bil X. Y., kakor je razvidno iz odgovora prometnega ministra na tožbo, ves zgoraj označeni čas član provizijskega sklada, bi se bilo moralo ob izdaji odloka o odpustu na podstavi tega statuta najprej ugotoviti, ali je imenovani glede na službeno dobo in dobo članstva pridobil pravico do provizije in če jo je pridobil, bi mu bil mo- j ral prometni minister odmeriti provizijo, ne j pa ga odpustiti iz službe.
Zato naj prometni minister upošteva ; gornje in izda nov odlok, s katerim se i X. Y-u prizna pravica do provizije.«
Mi in lisnim m siedni šolali.
Začenši s šolskim letom 1931-32 se plačuje po taksnem zakonu na srednjih šolah šolnina za vsakega učenca po naslednji razpredelnici:
Pri neposrednem davku v iznosu letnih Din		Za nižje razrede Din	Za V. in VI. razr. Din	Za Vil. in Vlil. razr Din
nad 300 do	500	100	125	150
500 „	750	125	150	200
„	750 „	1000	150	200	250
IC00 „	1500	200	250	300
„	1500 „	2500	250	300	350
2500 „	4000	300	350	400
4000 „	6000	350	400	450
„	6C00 „	9000	400	450	500
9000 „	12000	450	500	550
12000 „	15000	500	550	600
preko 15000 od				
vsakih 1000 še po		20	30	50
Neposredni davki so: na dohodek od zemljišč, na dohodek od zgradb, na dohodek od podjetij, obratov in poklicev, na dobiček podjetij zavezanih javnemu polaganju računov, uslužbenski davek. Računa se davek, ki ga plačujeta oba roditelja ali davek učenca samega, če je brez roditeljev.
Starši, ki imajo več otrok na šolah, plačajo za prvega celo šolnino, za ostale polovico šolnin. Privatni učenci plačajo pred izpitom trikratno letno šolnino.
Po pravilniku o plaćanju šolnine z dne 20. aprila 1932 mora vsak učenec ob prijavi za vpis predložiti potrdilo pristojne davčne oblasti o višini neposrednih davkov.
Za učence državnih, banovinskih in občinskih uslužbencev, ki plačujejo le uslužbenski davek, izdaja potrdila pristojni (državni ali samoupravni urad, pri katerem prejemajo roditelji plačo. Ako plačujejo roditelji razen uslužbenskega davka še kak drug davek, morajo predložiti tudi potrdilo davčnega urada.
Za potrdila je treba zaprositi s kolekova-no vlogo (5 Din) in priložiti 20 Din za kolek potrdilo.
Za vpis vsakega učenca je treba izpolniti kakor doslej posebno prijavo; kolekovina za to prijavo znaša na srednjih šolah Din 50.—. Poleg tega se plača za vsakega učenca taksa Din 20.— za zdravstveni fond po zakonu o zdravstveni zaščiti učencev.
Kaj je treba ukreniti v primerih, ko potrebujejo starši za več otrok več potrdil (kopij), bo baje izdala pojasnilo Dravska finančna direkcija v Ljubljani.
Okrožnica
Gospodarske Zadruge Poštnih Nameščencev, r. z. z o. j. v Ljubljani.
Vse člane opozarjamo na to, da si tekom tega in prihodnjega meseca nabavijo za zimo potrebno kurivo. Sedaj je vreme lepo in suho in se da kurivo v suhem lepo vskladi-ščiti, kar jeseni, ko začne deževno vreme, ne bo več mogoče. Tudi je pričakovati, da bo cena kurivo na zimo poskočila in da bo nastopilo vsled izvozne sezone, kakor vsako leto, tudi letos, pomanjkanje vagonov za prevoz kuriva. Zato naj se vsakdo, ki ima dovolj prostorno klet, pravočasno preskrbi, da ne bo pozneje event. pritožb in reklamacij.
Obenem sporočamo članom, da smo cene drv a m poovno znižali, in sicer stane od 1. avgusta t. 1. dalje:
I m3 prima bukovih drv, celih, na dom postavljen, 112 Din;
l m3 prima bukovih drv, žaganih, na dom postavljen, 120 Din;
I m' prima bukovih drv, sekanih, na dom postavljen, Din 128
proti takojšnjemu plačilu. Na 10 mesečne obroke se cena zviša za 4 Din pri m \
Drva so prvovrstne suhe, 'zdrave bukove cepanice brez okroglic in si jih vsakdo lahko ogleda na našem skladišču v Streliški ulici. Člani, ki so ta drva že prejeli, so z njimi zelo zadovoljni, posebno, ker je cena na-pram res prvovrstni kvaliteti, zelo nizka.
Cena premogu je ostala za enkrat nespremenjena, in sicer stane 1 tona prvovrstnega trboveljskega kosovca, na dom postavljenega 415 Din, na 10 mesečne obroke pa 425 Din.
Naroča se kurivo ali v naši pisarni Pred Prulami 1 (telefonska številka 2920) ali pri gospodarju g. Čehu Karlu, uradniku na direkciji p. in t. (telefonska številka 3137).
V Ljubljani, dne 10. avgusta 1932.
Načelstvo.
Odsovor zagrebškim tovarišem na brzojavko z dne 15. julija 1932.
Odbor centralne uprave poštnih nižjih uslužbencev v Ljubljani je vzel z velikim navdušenjem brzojavko tov. Zagrebčanov na znanje.
Najlepše je, kadar sc sporazumno in pošteno dela; dela skupaj v prid svojim tovarišem in v prid celi državi.
Kličemo vse tovariše iz cele države k skupnosti in složnettlu delu.
Iskrena hvala vsem onim tovarišem, ki so prišli do spoznanja svojih pravic. Brzojavka nam bo o tala vsem v spominu.
Sprejmite naše iskrene pozdrave.
Za odbor: Penkb.
DVAJSETPETLETNICA.
Pevsko društvo poštnih uslužbencev Kraljevine Jugoslavije v Ljubljani je priredilo v četrtek, dne 4. t. m., podoknico svojemu priljubljenemu tovarišu Penku, ki je obhajal v domačem krogu dvajsetpetletnico, kar št a se združila s svojo priljubljeno družico.
Ohrani vaju Bog še mnogo let zdrava in čila.	Za pevski zbor: tajnik.
Pojasnila.
Državljanske izkaznice. Po odredbi notranjega ministrstva št. HI. — 15.914-31. od 16. marca 1931, se izdajajo državljanske izkaznice v službene svrhe brez taks 'v smislu točke 9, čl. 6. taksnega zakona. Kot pristojbino za tiskovino plačujejo uslužbenci za vsako državljansko izkaznico, katero potrebujejo v uradne namene, po 3 Din.
PROŠNJE ZA SPREJEM V POŠTNO SLUŽBO.
Naše ministrstvo je te dni objavilo, da trenotno ni nobenih izgledov za sprejem novih uslužbencev v državno poštno službo. Če bi se pa kasneje kak interesent vendarle odločil, da vloži prošnjo za Sprejem, naj jo naslovi direktno na ministrstvo za promet, upravi pošte in telegrafa.
Društvena poročila.
Poročilo 23. redne odbotove seje z dne 22. julija t. 1. Osrednjega društva, ki se je vršila v običajnem društvenem prostoru Pred Prularhl št. 1:
Predsednik Penko otvori sejo ob 7. uri zvečer, pozdravi polnoštevilno zbrane, ugotovi sklepčnost ter prične:
1.	Čitanje zapisnika 22. redne odborove seje z dne 8. julija, ki se soglasno odobri in podpiše.
2.	Sledi čitanje došlih in poslanih dopisov ter brzojavk iz Zagreba, oziroma Beograda za združenje vseh poštnih nižjih uslužbencev v enotno društvo.
3.	Poročilo predsednika Penklo-ta o kongresu v Zagrebu in o intervencijah pri ministrstvu in pri raznih odločujočih osebah, za izboljšanje gmotnega položaja nižjih poštnih uslužbencev. Že iz skupščine same, ki se je vršila dan pred odhodom v Beograd v Zagrebu, se je pokazalo, da je vsako nadaljnje sodelovanje v skupni organizaciji nemogoče. Tedaj je izjavil tov. Graber ob navzočnosti naših delegatov, da izstopi celokupno dosedanje članstvo nižjih poštnih uslužbencev, ki je bilo dosedaj včlanjeno v Savski bano vinski sekciji, in se pridruži dosedanjemu Osrednjemu društvu, dokler ne bodo odobrena pravila, ki bodo veljala za vso Kraljevino Jugoslavijo. Dalje omeni predsednik o intervenciji, ki sta se je udeležila še tov. Božičev iz Maribora in tov. Grabar iz Zagreba, pri gbsp. pomočniku ministra inž. Ratajcu. V razgovoru, ki je trajal skoro dve uri, je deputacija omenila vse težkoče nižjih poštnih uslužbencev, ki so zelo prizadeti po no-
| vem uradniškem zakonu, posebno s periodičnimi poviški, oziroma pri prestopu v višjo položajno skupino, pri kateri ostanejo nižji uslužbenci 9 let ob enaki plači. 1 udi redni dopusti so skoraj popolnoma ukinjeni zaradi pomanjkanja osobja. Za upakojitev predlagani uslužbenci raznih poštnih direkcij se kljub temu, da šb že leto dni d6ma, ne upokojijo, kar je na škodo ostalih nižjih uslužbencev. Imenovanje služkeljev na zvaničniška mesta je popolnoma ustavljeno, služba je zaradi pomanjkanja osobja zelo naporna in ni čuda, da je ravno iz nižjih vrst največ bolnikov.
Gosj). pbmočnik ministra inž. Ratajce je omenil, da so mu težkoče nižjih uslužbencev znane, pomnožltev osobja pa da je v
WOLFOVA ULICA 1 TELEFON ŠT. 27-55
I
l/KARNA »/LOVENIIA«
DR. Z O. Z., V LJUBLJANI
Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela po zmernih cenah Časopisi, knjige, revije, brošure, vabila, ceniki, letaki, plakati itd. — Zaloga betežnih in stenskih koledarjev — Zahtevajte povsod betežne koledarje z domnevnim vremenskim poročilom
tem budžetnem letu nemogoča. Imenovanja služiteljev na zvaničniška mesta bodo polagoma izvršena, toda v zelo majhnem številu.
V najkrajšem času bo izšel nov pravilnik, v katerem bo objavljeno, da prejmejo takoj ob nastopu nanovo sprejeti nižji uslužbenci na vseh eraričnih poštnih uradih službeno ob- I leko. Službena zimska obleka bo pri novi nabavi iz boljšega blaga, temnoplave barve in gladka. Čevlji bodo, namesto dosedanjih, iz boks usnja. Glede novih pravil nam je obljubljeno, da nam bodo takoj vročena, kakor hitro bo zadeva rešena pred Državnim svetom.
Dalje omeni predsednik, da je hotela deputacija posetiti tudi prometnega ministra g. Radivojeviča, ki pa je vsled neudeležbe s strani beograjskih tovarišev izostala. V razgovoru delegatov s prejšnjim predsednikom Saveza, g. Tomo Jovanovičem, je slednji izjavil, da prizna delovanje Osrednjega društva v dravski banovini. Ob tej priliki je pokazal tudi različna pisma, ki jih je prejelo Udruženje p. t. t. uslužbencev v Beogradu od bivše sekcije, oziroma njih voditeljev, ki so z vso silo delali na to, da ne bi bila pravila nižjih uslužbencev potrjena.
Ob povratku domov so se ustavili delegati ponovno v Zagrebu. Tovariš Graber je sklical zelo dobro uspeli sestanek, na katerem se je izvolil začasni pripravljalni odbor, ki ima nalogo sprejemati članarino. Obenem so sklenili, da se naročijo na naš strokovni list »Poštar«, ostala članarina se porabi za delo za združitev vseh nižjih p. t. uslužbencev. Predsednik omeni še, da se je udeležil sestanka, ki ga je sklical dosedanji začasni upravitelj banovinske sekcije v Ljubljani, g. Jakše. Na sestanku so prišli do prepričanja, da je bil uspeh dosedanjega delovanja ljubljanske UPU popolno pogorišče. Krivdo so seveda metali eden na drugega; pregovor pa pravi, kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade.
Predsednik ponovno poziva celokupni odbor, oziroma članstvo, da se z vso vnemo oprime dela, ker kakor je razvideti, bo dosedanje društvo prejelo v najkrajšem času svoja pravila.
S tem preide predsednik k zadnji točki dnevnega reda; Slučajnosti.
Ker se nihče več ne priglasi k besedi, zaključi predsednik sejo ob 23. uri.
Za odbor: Bizovičar Joško.
ŠIRITE »POŠTARJA«!
Osebne vesti.
Napredovali so: za zvaničnike III. skupine sledeči služitelji: Prešeren Olga, Bučar Ana in Toplikar Anton na direkciji; Španjol Vera, Jebaoin Miroslava in Rohol Marija na Ljubljani I; Jereb Josipina in Janovsky Marija na Mariboru 1; Povšič Roza in Čepuš Blaž v Celju; Tanko Anica v Št. Vidu nad Ljubljano, Tekavec Nežika v Ljutomeru in Drobnič Josipina v Laškem.
Premeščeni: p. t. ur. VIII. sikup. Povše Ljudmila z Bleda 2 na Ljubljano 1, Rupnik Josip z Maribora 2 na Ljubljano 2 in Faz-zini Angela iz Mežice na Ljubljano 4; p. t. ur. IX. skup. Škrbec Ana iz Marenberga na Maribor 1 in Novak Angela iz Križevcev pri Ljutomeru v Dolnjo Lendavo; p. t. ma-nip. IX. skupine Radovan Terezija iz Maribora 2 v Mežico; p. t. manip. X skup. Ritz-ler Marta iz Ljubljane I v Brežice in Pečar Anton z Maribora 2 v Rogatec.
Upokojena: p. t. ur. VIL skup. Štebe Marija na Mariboru I.
Prestanek službe: p. t. ur. IX. skup. Vizjak Ani v Celju je prestala služba.
Žigon:
Slike iz skupščine Saveza nabavljalnih zadrug državnih nameščencev.
29. maja 1932 bila je v Kragujevcu, srcu Šumadije, XI. skupščina S. N. Z. Zbrali so sie delegati iz raznih krajev iz cele države. Poleg Beograda, Zagreba, Ljubljane bile so zastopane tudi zadruge iz malih krajev, med njimi najmanjša in najvzornejša ona iz Kastva.
Skupščina je pričela s predkonferenco 28. in se končala 29. z glavno skupščino. To vam je bilo dva dni izrečenih govorov o za-drugarstvu, o organizaciij, o žalostnem položaju uradništva ter onih polnih kritike delovanja uprave Saveza, a tudi priznanja in pohvale istega. Človek se ni mogel načuditi, kaj se vse lahko pove v zanešenem govoru. Mi, hladnejše narave iz severa, ne moremo tega niti pojmovati. In vendar je oni, ki je moral te burne izlive vedno ponavljatijočih se neviht odvajati v odtočne struge in preprečiti vedno grozeče poplave, naš rojak, sin zelene Štajerske. Ta je Miloš štibler.
Mož petdesetih let, visok, koščat, malo pripognjen. Razmišljuje. Ostre poteze obraza odkrivajo silno energijo in vztrajnost. Je gladko ostrižen in obrit, skoro da ima atletsko podobo. Oči pa oznanjajo fanatika ideje, ki jo oznanja s korekturo, da stoji od zadaj hladen razum, ki zadržuje fanatizem v mejah možnosti.
Kot kip stoji pred množico stopetdesetih delegatov. Zdi sie, da ne sliši ničesar. Ko je trušč največji, izlušči jedro predloga, ga vrže s par rezkimi besedami pred množico, dvigne glavo: »Se prima?« »Prima sc,« zadoni od večine. »Primljeno.« Stenograf pa se poti, da ujame vse besede. V dvorani je neznosna vročina. — Zopet novo vprašanje. Prične referent, mirno in resno. Naenkrat medklici. Sledeči govorniki, vsak svojo misiel. Uradniki so bili vedno vsi ženi jalni. Novi predlogi in protipredlogi. »Tko je za ovaj predlog?« šteje do 10. — Ne prima se. Dalje in dalje eno, dve, šest ur neprestano. —
Pozna dobro šibkosti in vrline ustanove, ki jo vodi. Preteklost iste ga vleče ob tla, a on gleda v bodočnost in išče z diplomatično spretnostjo načina, kako bi pokopal v po-zabnost vse grehe svojih prednikov. — Ko se pokaže sedanjost nezrela, da bi pravilno ocenila njegove ideje in jih uresničila v življenju, tedaj pa ga potolaži predlog delegata, naj Savez razdeli nagrade srednješolcem za najboljše naloge o zadrugarstvu. Razjasni se mu obraz in nehote misliš, da gleda v viziji novo civilizacijo, zgrajeno na pravi zadružni morali. Pred njim sedi na častnem mestu
komandant mesta, divizijski general Radovanovič Stepan.
Čudno se zdi, da zastopa vojaško oblast sam predstojnik iste. Pričakoval bi vsakdo, da pošlje tako visok gospod zastopnika. Toda ob predsednikovem pozdravu se izkaže, da gospod general ni prišel samo kot reprezentant vojaške oblasti, kot gost na skupščino, ampak tudi kot zastopnik nabavljalne zadruge v Štipu, pri koji je bil do pred nekaj tedni predsednik nadzornega odbora, ko je še služboval v Štipu. — Tako se prisotnost generalova pojasni tekom trajanja predkonference iin poznejše skupščine se pokaže, da je g. general ravnotak navdušen zadrugar kot je bil v 10 letnih bojih navdušen vojščak.
Nizke rasti, čokat postaja, ko govori, vedno večji. Vedrost obraza, bistri sijaj oči, jasna logika njegovih misli, ki jih zna točno in jasno izražati v svojih govorih, ga dvigajo pred gledalcem tako, da misliš, da kar raste pred teboj.
Pri slavnostnem govoru je izrazil sledečo misel: Po težkih borbah in z nepojmljivo velikimi žrtvami smo si priborili politično svobodo na lastni grudi. Toda to nas še daleč ne sme zadovoljiti. Poleg tega, da moramo pazno čuvati', da te pridobitve zopet ne zgubimo, moramo iti v borbo, da si priborimo ekonomsko svobodo. — Smo narod siromašen, odvisni od tujega kapitala. Toda ako zberemo vse svoje gospodarske sile v zadruge, nam je dana možnost, da se iztržemo iz krempljev tujca na gospodarskem polju. Vsi sloji, produktivni in kon-sumni, se gibljejo in zbirajo čete kot so jih zbirali naši predniki za borbo zoper tujca gospodarju naši zemlji in naše krvi. Ako so v začetku neuspehi, ne sme nihče obupati. Samo vztrajnemu in požrtvovalnemu je obljubljena zmaga. — Vsakdo izmed vas, ki ste prišli na ta kongres, naj postane pravi fama-lik zadružne ideje in ko se vrne na svoj dom, naj seje okrog sebe vero v bodočnost zadrug, ki nam zamorejo dati res pravo svobodo v lastni državi in ki nam bodo prinesle novo moralo, novo vero in novo civilizacijo.
Ne bi pričakoval takih besed iz ust generala in ostal sem kar presenečen. Mogoče je pa to nova generacija, ki stopa pri nas na pozorišče. To so menda oni, ki so v bojih od 1912—1918 stali v rovu tesno ob človeku iz naroda in ga vodili naprej v svinčenem ; dežju in peklenskem gromu topov. Ta gene-
ZADRUGA DRŽAVNIH USLUŽBENCEV
za nabavo potrebščin v Ljubljani Vodnikov trg št. 5	Telefon št. 24-21
Preskrbuje svoje člane s špecerijskim blagom in kurivom. Predvideva tudi ureditev nakupa manufakture s posestrimo železničarjev.
Dostava na dom.	Mesečni obroki.
Potrebno blago lahko naročite tudi telefonično.
Državni uslužbenci, aktivni in upokojeni! Kupujte v svoji zadrugi, širite smisel za njo med tovariši nečlani. Od velike in močne zadruge je odvisna naša skupna boljša eksistenca.
racija gleda drugače na nadaljevanje borbe v mirnem času kot ona, ki je reševala probleme bitk ob zelenil mizi v ozadju. — Naj bo pozdravljena in naj kaj kmalu pride na plan.
Po skupščinski seji sva se odpeljala delegata ljubljanske zadruge s predsednikom mariborske zadruge g. Rekarjem in upravnikom g. Filipičem na Oplenc, da si ogledamo res prekrasno zadužbino pokojnega kralja Petra. — Toda pri) tej priliki smo se spustili tudi k vznožju tega griča v selo Venčac, Tu je namreč ena največjih produktivnih zadrug v Jugoslaviji. Je to »Venčačka vinarska zadruga«. Ustanovljena leta 1903 od 43 Seljakov, ima sedaj okrog 140 članov.
Njena last je celo v tujini znana klet z letno 50.000 hi vina v zalogi. Vino je iz grozdja članov, ki so vsi vinogradniki. Imajo strokovnjaka Nemca — za kletarja. Njihova vina se prodajajo po vsej Evropi in so odlične kakovosti. — Kaj bi neki na ta način zamogli doseči naši vinogradniki na Štajerskem? — Toda ti seljaki imajo tudi »potrošačko« zadrugo, ki je imela zadnje leto 19.000.(XX) Din prometa, kakor tudi kreditno zadrugo. Dežurni član-seljak v domači raševini in opankah, v snežnobeli čisti srajci, nas je pozdravil s tako samozavestjo in vljudnostjo, kakor da bil bil preživel več let v odlični visoki družbi. Tolmačil nam je v prekrasno govorici postanek in razvoj njihovih zadrug.
Povedal nam je tudi, da naj ne mislimo, da je povsod po Sumadijit tako kot pri njih. Po večini nimajo ljudje kreditnih zadrug ter sp še vedno plen »zelenašev«. Plačujejo še vedno po 25% do 30% obresti in še več. V tem pogledu smo pa zopet mi Slovenci vzgled, ker so pri nas raj+ajznovke rešile že pred pol stoletjem našega kmeta iz najsra-motnejšega suženjstva moderne dobe iz težkih okov, skovanih iz zlata.
Konečno moram omeniti še najmanjšo zadrugo državnih nameščencev, in sicer ono v Kastvi, tik na meji naših »preljubih« zapadnih sosedov. Ta zadruga je tudi najvzor-nejši in razmeroma najbogatejši član našega Saveza.
Ona ima vplačanih 48 deležev, torej 48 članov. — Njena aktiva so znašala 31- decembra 1931 — 205.726 Din.
Gotovine je imela ta dan .	.	13.295 Din,
blaga je imela za ....	54.802	Din,
člani^ so jej dolgovali .	.	.	40.072 Dim,
naloženega denarja je imela .	69.314	Din,	|
v nepremičninah je imela .	6.859	Din,	|
v opremi je imela ....	15.882	Dim,
v ostalih vrednostih pa .	.	5.500	Din.	!
V tem premoženju je samo rezervnega in drugih fondov .	128.300 Din. j
Ona se sploh ne poslužuje več kredita j pri Savezu, ker ga ne rabi. V preteklem j letu je imela 10.496 Dim čistega dobička, kar | je sicer malo, toda to kaže, da je dajala svojim članom blago po jako nizki ceni, ker ne rabi več višjih dobičkov za pavečavanje fondov, ker so isti dovolj visoki za njen po številu u radništva v tamošnjem kraju omejen delokrog. Bila ,je po pravici pri slavnostnem sestanku delegatov pohvaljena in postavljena za vzor vsem ona in njen predsednik g. Lukač, ki jo vodi cel čas od postanka | dalje, kakor tudi tamošnji državni nameščenci, ki so vsi njeni zvesti člani.
Naj bo ta zadruga tudi nam vsem vzor.
Gosposvetska 6 FranC Slamič, Ljubljana Prešernova ul. 5
Vam dobavi najboljše in najcenejše:
sveže meso mesne izdelke mesne konzerve in paštete
To in ono.
Cenjenim damam sporočam, da so dospeli
vzorci angleškega in češkega sukna za kostume, plašče in trenchcoat-e.
Postrežba točna !	Cene solidne!
Se priporoča
LEOPOLD KVEDER
Krolačnica ..GOSPODARSKE ZADRUGE-
Grudnovo nabrežje št. 1. (Pred Pmiami i.)
Stalno omizje. V četrtek, dne I. septembra t. 1. v lovski sobi gostilne »Pri Sokolu«.
Na svidenje!
Ministrstvo za promet je potrdilo na kongresu, dne 13. julija t. I., izbrano upravo Udruženja poštnih, telegrafskih in telefon-j skih uslužbencev kraljevine Jugoslavije.
Občni zbor Dravske sekcije UPU se bo pa vršil predvidoma, dne 4. septembra t. I.
Svetovna brzojavna in radijska konferenca. Kakor poroča španska brzojavna uprava, bo letos svetovna brzojavna in radijska konferenca v Madridu. Konferenca bo slovesno otvorjena v soboto, dne 3. septembra ob 11. uri v palači, kjer so svoje dni zborovali španski senatorji. Konferenci čaka dosti dela. Prerešetati boste imeli 3000 predlogov iz vseh dežel, ki so podpisale svetovno brzojavno in radijsko pogodbo, nato pa še številne nasvete brzojavnih in radijskih družb.
Mesečni pogovori za polovično pristojbino med Nemčijo in Severno Ameriko. Od
17. avgusta 1931 se vršijo telefonski mesečni pogovori za polovično ceno med Nemčijo, Zedinjenimi državami, Kanado, Kubo in Mehiko. Dovoljeni so dnevno med 24. in 13. uro. Splošni pogoji za te telefonske pogovore so: Stranka mora naročiti pogovore najmanj za en mesec. Rok za odpoved je 8 dni. Pristojbine se zaračunajo za 30 dni — ali brez nedelj — za 26 dni. Pogovori trajajo dnevno 5, 10, 15 itd. minut. Za podaljšanje posameznih pogovorov čez dogovorjeno dobo sc plača cela pristojbina za posamezne minute.
Radio-komarji na Nemškem. V mesecih januarju, februarju in marcu je bilo letos na Nemškem zasačenih in obsojenih na občutno denarno globo 231 oseb, proti 288 osebam v istem času preteklega leta in proti 264 osebam v zadnjem četrtletju leta 1931. V dveh primerih so bili radio-komarji in njih pomočniki obsojeni v ječo. Med obsojenci je bilo 9 oseb, ki so radio-komarjem na kakršenkoli način pomagale.
Kako se pisma izgubljajo. O tem je prinesel nemški strokovni list tale primer: V novembru 1930 se je pritožil ugleden meščan v R., da je oddal osebno več pisem na pošto, ki pa niso prišla naslovnikom v roke. Poštni preiskovalni sodnik j,e poizvedoval na vse strani, a brez uspeha. Čez leto in dan se jc meščan sam od sebe spet zglasil na pošti ter z obžalovanjem priznal, da nekdanje njegove izjave niso bile umestne. Tista pogrešana pisma je namreč našel v žepu zimske suknje, ki j,e pi, vcč nosil. Pisma niso bila nikdar na posti, a mož je tistikrat trdovratno trdil, da jih je sam osebno vrgel v poštno skrinjico. Tako ljudje pošto večkrat po krivem dolžijo.
Petofijevo pravilo in načelo v življenju.
Pri mojem rojstvu je položila usoda resničnost za plenico v mojo zibelko in jo bom vzel kdaj s seboj za mrtvaški prt v krsto. Hinavstvo je lahka reč, ki jo ume vsak butelj; toda odkrito in resnično iz dna srca govoriti, si upajo samo plemenitejše duše. Morda je ta sodba o na,eni samemu neprimerna in naj, se rni ljudje posmehujejo; ampak tudi zato zasluzim spoštovanje, ker odkrito povem, kar čutim.
Marsikdo je samo zato dober, ker nima prilike biti zloben.
^ Na svetu ni tako nesramne reči, ki bi ne nasla svojih pristašev in apostolov.
Brez ljubezni ni sreče in brez miru ni ljubezni.
j:-
Lep in velik je poklic vladarjev. Vladarji so sonca svetu, da grejejo in svetijo.
Prestola se ne sme niti senca kako sumnje dotekniti; biti mora čist kakor sončni žarek, ki pi ihaja iz neba in gre v nebo, prost vse zemske nečistote.
*
Slava je samo tako dolgo lepa in zapeljiva, dokler je oddaljena od nas.
Razum predlaga in srce odloči, kajti kolikor mogočnejši je Bog od ljudi, toliko močnejše je srce kakor razum . . . Grozno je, kako me moje srce vlada. Srce je despot in moj razum njegov vdani suženj, ali pa pobožen, dober oce, ki zna in hoče le svetovati ne pa zapovedovati. In prav veseli me, da je tako. Tak človek je lahko zelo nesrečen, ampak prav srečen more biti samo tak človek.
*
Verjamem, da se svet razvija od stopnje do stopnje, vidim, kako se razvija, vidim pot, po kateri gre. Le počasi stopa naprej, le vsakih sto ali včasih le vsakih tisoč let napravi en korak — čemu bi pa spešil? Časa ima dovolj, zakaj večnost je njegova.
Obup je ravno tako zapeljiv kakor upanje.
*
Aleksander Petbfi je največji madžarski lirik. Pravi njegov priimek je Petrovič in se je tudi tako podpisoval, ko je hodil v šolo. Njegovo ime uživa najlepši sloves v svetovni literaturi. Rodil se je 1832. 1. in padel na bojišču 1849> 1. v starosti 26 let.
Razvoj poštarstva na pisemskih znamkah.
Prihodnje let-p na Dunaju mednarodna razstava postnih znamk. V ta nemen pripravijo celo vrsto znamk, iz katerih bomo videli, kako se je poštarstvo od' stoletja do stoletja razvijalo. Na znamkah boš. občudoval stare čase, ko so poštni sli in jahači pri-sma našali ^iisma iz kraja v kraj, Tu imamo v mislih poštne jezdece v stari Perziji in postavljene jezdece Julija Cezarja, imenovane positi eqnites. Potlej se je pojavila poštna kočija. Cesta je slaba, grampasta; zato so vprežepi v voz štirje konji. Postiljon trobi na poštni rog: trara, trara, pošta je prišla. Razvoj gre dalje. Pisma in misli je treba pošiljati tudi v daljne kraje, daleč v preko-
morske dežele. Na znamki je upodobljena jadrnica, kako reže morske valove. Poštar-sitvo se dalje razvija. Pošta postaja bolj in bolj prosvetni činitelj, spaja svet v eno občestvo ter oprašča zemljo ozkih mej. Ustanovljena je svetovna poštna zveza. Od Bi-skaje do Rumenega morja, od Taškenta do Tetuana so v rabi enotne pristojbine. Na vse strani gredo pisma, duševni proizvodi, to je komunikacija duhov. Pošta se prevaža v ambulančnih vozovih. Na znamkah vidimo brzovlak, ko drvi čez mostove.
Jadrnica se je razvila v veliiklanski prekooceanski parnik. Po široki morski cesti se pomika mogočneje kakor gigantski dinozavrus iz pradavnih dob. Vijaki se vrtijo in parnik
gre svojo pot po razpenjenem morju. Ob nevihtah buče okoli parnika veličastne himne večnega morja. Pisemska pošta in brezžični telefon poslujeta na ladji. Svet bi bil pogreznjen v kaos, ako bi ne bilo pošte. Močneje, mogočneje se pretaka velika žila svetovnega prometa. Milijonske prometne žile prepre-zajo ritmično življenje narodov. Pošte postajajo večje, obsežnejše. Njih obseg gre v vesoljnost, njih poslovanje rase do nebotične višine. Vsie je najfinejše precizijsko delo v službi poštnega prometa. Stare poštne kočije že davno ni več. Pošni voz so motorizirali, da gre igraje kakor poštni avtomobil po strmih cestah navzgor. Na znamki vidimo tako vozilo, kako brzi po zimski pokrajini.
Vse se jasno in stvarno uporablja, kar se je s tehniko pridobilo. Motor si je osvojil tudi zrak. Danes je napredrznejše poštno sredstvo zrakoplov. Za nagel poštni promet je njegova brzina velikega pomena. Zračna pošta ima na svojih znamkah podobo aeroplana.
Z vsem tem pa razvoj pošte še ni končan. Na zadnji poštni znamki vidimo poštno raketo. Stare sanje človeškega rodu vstajajo pred našimi duševnimi očmi. Kvišku v stratosfero ali celo do planetov pojdejo poštna pota! Tu stojimo na meji tik utopije. Od poštnega sla v starem veku pa do poštne rakete — kako veliko pot poštnega razvoja leži med obema!
Po O. Schidtu preložil Vladimir Markov.
Poštarji kupujejo
samo
«lugosteyr Waffen
Pucb
kolesa in
motorna kolesa
lUGOSTEVR,
Ljubljana, Miklošičeva t. 36
Medk-Zankl, Ljubljana
Lastnik Franjo Medič
Firnež, laneno olje, laki, oljnate in suhe barve
Ustanov. 1887
F. M E RŠ01, Ljubljana
VVolfova ul. 5
Priporoča bogato zalogo ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin. — Predtiskanje in vezenje monogramov ter vsakovrstnih drugih risb. Rokavice, nogavice, trik6-^ perilo.
Viktor Meden
Veležganjarna tvornica likerjev, ruma. vinjaka in brezalkoholnih pijač
Ljubljana, Celovška cesta 10
Volna, bombaž,
nogavice, rokavice
najceneje pri tvrdki
Karl Prelog
Ljubljana
Židovska ul. 4 — Stari trg 12
M. PETRIČ-RESTAVRACIJA
BAVARSKI DVOR
Dunajska cesta 31
Ljutomersko belo . . Din 8
Belo viško...................10
Črno viško..................  10
Cviček ......................10
Mosler izbrano ..............14
Bizeljsko belo...............12
Čez ulico od 5 litrov naprej po Din 6.
Se priporoča Ul. Petrič
po nizkih cenah pri
L. VILHAR, urar
Ljubljana, Sv. Petra cesta 36
Šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz last. tvornice. 15. letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. Pisalni stioji „Adler'*. Kolesa iz prvih tvornic, Durkopp, Styna, Nero, «Vax. Pletilni Mtrojl vedpo v zalogi. Posamezni deli koles iti šivalnih strojev. — Daje se tudi na obroke učiteljem izjemoma s 5% poviškom; pri takojšnjem plačilu pa s 5% popustom normalne cene. Ceniki franko in zastonj.
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Gosposvetska c. 2
Kolesa
In vse potrebščine za nje kupite najbolje in najceneje samo pri tvrdki
A. Goreč
družba z o. z.
v palači ljubljanske Kreditne banke na Dunajski cesti 1 in delavnica na Gosposvetski cesti 14
PIVOVARNA
»UNION«
□UBIJANA - DELNIŠKA DRUŽBA
Brzojavi: Pivovarna „Union" Ljubljana Telefon 2310, 2311
P0DRUŽNA PIVOVARNA MARIBOR
Brzojavi: Pivovarna „Union" Maribor Telefon št. 23
Priporoča svoje izborne izdelke: Svetlo in črno eksportno pivo v sodcih in steklenicah. Pekovski kvas (drože). Čisto rafinirano žganje.
€LIT€
Izdelava in prodaja damske, moške in deške l/nnfp|/njjp na debelo in drobno. Prvovrstno izvrševanje po •'ulllc«'blJG meri. — Poštarji nabavljajte potom Gospodarske Zadruge po konkurenčnih cenah.
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 9.
OBLASTVENO K0NCESI0NIRANA
ŠOFERSKA ŠOLA
I. GABER$ČIK
bivši komisar za šoferske izpite
Ljubljana, Dunajska c. 31
Za konzorcij „Poštarja" v Ljubljani izdaja Penko Josip v Ljubljani. Ček. konto 11631 — Urejuje Hinko Fajdiga v Ljubljani. - Rokopise pošiljajte uredništvu, reklamacije, oglase itd pa upravi lista „Poštar" v Ljubljan', Sv. Jakoba trg ‘2 — Tiskarna .Slovenija" v Ljubljani Predstavnik za
tiskarno Albert Kolman, Celovška cesta 61