PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 158 (13.389) Trst, sobota, 8. julija 1989 Med današnjimi posvetovanji predsednika republike Stranke morajo dati Cossigi jasen odgovor Novi mandatar naj bi bil demokristjan - Glede imena pa se je v KD Že vnel oster boj med strujami - Tudi Craxi ima svoje težave Na zasedanju vrha Varšavskega pakta v Bukarešti V skupnem dokumentu poziv k razorožitvi Predvidena organizacijska reforma - Zasedanje tokrat poteka v znamenju precejšnje neenotnosti med članicami DUŠAN KALC RIM — Po predvčerajšnjemu dnevu velikih emocij in pred današnjim dnem velikih Cossigovih posvetovanj, je bil včeraj dan premirja. Po petdesetih dneh utrudljivih pa čeprav brezuspešnih naporov za premostitev vladne krize so si politični možje vendar zaslužili dan počitka, je marsikdo hudomušno pripomnil in hkrati nejevoljno zmignil z glavo ob zavesti in spoznanju, da bo kriza še dolga, ker se v četrtek razen padca De Mite ni zgodilo nič takšnega, iz česar bi se dalo sklepati, da so se spori znotraj pet-strankarske koalicije pomirili. V resnici bi padec De Mite znal predstavljati nezanemarljiv element v razčiščevanju krize, če bi se seveda izkazalo, da je Craxi igral vse svoje karte prav na ta padec. To bo mogoče znano že danes, ko bo predsednik republike Cossiga sprejel politične delegacije in preveril, če se je v njihovih stališčih kaj spremenilo v zadnjih dneh. Včeraj je bilo znotraj posameznih strank veliko razpravljanja, vendar o kakšni bistveni novosti niti sence. Glavna protagonista kri- ze - krščanska demokracija in socialistična stranka - ponavljata kot pokvarjena gramofonska plošča vedno isto pesem: za KD ostaja edina možna oblika političnega večinskega zavezništva petstrankarska koalicija, Craxi in njegovi pa vztrajajo na stališču, da trenutno ni političnih pogojev za ohranitev petbarvne formule. Sicer pa je bilo vprašanje bodoče vladne oblike včeraj potisnjeno nekoliko v ozadje. Politična javnost se je bolj ukvarjala z vprašanjem, komu bo Cossiga poveril mandat za oblikovanje nove večine in vlade. Rečeno je bilo, da se bo s to nalogo spet ukvarjal neki demokristjanski predstavnik. Nekateri politični opazovalci pa ne izključujejo možnosti, da bi Cossiga v primeru nadaljnje zaostritve odnosov med prepirljivci (med strankami in znotraj posameznih strank) izbral prestižno osebnost izven stranke relativne večine, kot je na primer predsednik senata Spadolini, ki mu je bila svojčas že poverjena raziskovalna naloga. Zaenkrat je še vedno najbolj verjetno, da bo novi zadolženi predsednik iz demokristjanskih vrst. Stranka je vče- raj pripravila seznam kar sedmih imen. Poleg Andreottija in Martinaz-zolija, ki imata največ šans, so na seznamu še notranji minister Gava, predsednik demokristjanskih senatorjev Macino, ter ministri Fanfani, Emi-lio Colombo in Rosa Russo Jervolino, kot prva ženska na dirki za Palačo Chigi. Parlamentarni delegaciji sta nakazali tudi ime tajnika Forlanija in nekateri vztrajajo pri njegovem imenu, vendar Forlani sam je to odločno odklonil, rekoč da sta funkciji tajnika stranke in predsednika vlade nezdružljivi, kot je sicer sklenil strankin kongres. Kako bo pa z ostalimi imeni? Andreotti je prav gotovo najbolj všeč tako Craxiju kot Forlaniju in ima zato največ možnosti. V primeru, da bi postal ministrski predsednik, bi prepustil zunanje ministrstvo, ki je v sedanjem času velikih in pomembnih mednarodnih dogajanj zelo prestižno, nekemu vidnemu socialističnemu predstavniku in nobena skrivnost ni, da to ministrstvo miče samega Craxija. Andreottije va »nomination« pa po drugi strani ne diši poraženi demokristjan- NADALJEVANJE NA 2. STRANI BUKAREŠTA — V romunskem glavnem mestu se je včeraj začelo dvodnevno zasedanje posvetovalno-političnega komiteja Varšavskega pakta, ki poteka na najvišjem nivoju. Zasedanje poteka za zaprtimi vrati, delegacije sedmih držav pa vodijo njihovi partijski voditelji, z izjemo Madžarske, ki jo vodi partijski predsednik Nyeres, medtem ko je glavni tajnik Grosz uradno ostal doma zaradi zasedenosti z drugimi zadevami. O samem poteku zasedanja najvišjega vodstvenega organa Varšavskega sporazuma, ki ga je otvoril romunski predsednik Ceausescu, prvi pa je govoril Mihail Gorbačov, ni uradnih podatkov. Izvedelo se je, da na zasedanju najbrž ne bodo obravnavali najpomembnejših evropskih in svetovnih problemov, kakor tudi ne nadaljnjega razvoja socialističnih držav v luči novosti in sprememb, do katerih je prišlo v Evropi in v svetu. Neuradni viri trdijo, da so namesto tega razpravljali o organizacijski reformi vojaškega pakta. Ta reforma po vzoru pakta NATO predvideva ustanovitev generalnega tajništva, ki bi vodilo celotno delovanje. Vzhodnonemška tiskovna agenci- ja ADN je tudi napovedala, da naj bi voditelji SZ, Bolgurije, Madžarske, Romunije, Poljske, CSSR in NDR govorili tudi o predlogih za utrditev svetovne in evropske varnosti, pri čemer naj bi največ pozornosti posvetili nadaljnjim ukrepom za odstranitev jedrskega in kemičnega orožja, občutnemu krčenju konvencionalnega orožja in števila vojakov, kakor tudi zmanjšanju vojaških proračunov. Vsem prisotnim opazovalcem pa je tudi jasno, da varšavska sedmerica ni bila še nikoli tako neenotna, kot je zdaj. Že dolgo je namreč znano, da sovjetske reforme podpirata le Madžarska in Poljska, da pa v Romuniji, NDR in tudi v ČSSR Gorbačovovi perestrojki niso naklonjeni, medtem ko ima Bolgarija nekakšno nevtralno stališče. Velik problem predstavljajo tudi dokaj napeti odnosi med Madžarsko in Romunijo zaradi zapostavljanja madžarske manjšine. O vseh obravnavanih problemih pa bodo poročali v zaključnem dokumentu, ki ga bodo objavili danes zgodaj popoldne, napovedana pa je tudi skupna izjava s pozivom k jedrski in kemični razorožitvi. Reakcije na okrožnico ministra za okolje o zaprtju Acne v Cengiu CENGIO (SAVONA ) — Italijanski minister za okolje Ruffolo je določil, da bodo podjetje Acna, ki ima svoj sedež v Cengiu v dolini Bormida, zaprli za 6-mesečno obdobje. Minister Ruffolo je segel po okrožnici, ker se je vodstvo podjetja enostransko odločilo, da ponovno sproži predelovalne naprave in odpre produktivno fazo, čeprav je bilo že pred nekaj meseci jasno določeno, da mora ministrstvo za okolje predhodno podrobno pregledati vse strukture podjetja, ki je bilo zaprto zaradi onesnaževanja. Reakcije na ministrsko okrožnico so bile v glavnem zelo pozitivne, saj je večina strank podprla Ruf-fola, močno kritični pa so bili sindikalni zastopniki podjetja Acna, ki sicer niso neposredno kritizirali ministra, pač pa lastništvo podjetja Enimont, ki je po mnenju sindikalistov namenoma odprlo Acno, čeprav je bilo dobro znano, da bo minister za okolje trdo odgovoril na izziv. Enimont naj bi imela v načrtu popolno zaprtje Acne, ta korak pa ji bo gotovo poenostavil ukrep ministra Ruffola, ki je ponovno določil zaprtje obrata. Vprašanje podjetja Acna je torej predvsem notranjega značaja. Prav zaradi tega je minister Ruffolo sklical sestanek, ki se ga bodo 10. julija udeležile vse stranke, ki so kakorkoli soudeležene pri aferi podjetja Acna. Kot je namreč že znano je podjetje Acna onesnaževalo dolino Bormide, v tem podjetju pa je vsekakor zaposlen dobršen del krajevnega prebivalstva. Po četrtkovem atentatu in desničarskem zasuku v vrstah Likuda w Izrael pretresa iracionalno sovraštvo Židovski skrajneži zahtevajo maščevanje JERUZALEM — V Izraelu je prišlo včeraj do iracionalnega izbruha sovraštva ob žalnih svečanostih za 14 žrtvami četrtkovega samomorilnega atentata nekega Palestinca, ki je šoferja linijskega avtobusa Tel Aviv-Jeruzalem pahnil z vozniškega mesta, tako da je avtobus zgrmel v prepad. Pristaši skrajnodesničarskega gibanja Kach rabina Kahaneja so priredili protestne manifestacije, na katerih so zahtevali krvavo maščevanje za prelito kri, izgon Palestincev »z izraelske zemlje« in kaznovanje »izraelskih izdajalcev«. Kdo so izdajalci, so židovski verski skrajneži jasno pokazali, ko so finančnemu ministru in vodji izraelskih laburistov Peresu preprečili, da bi se udeležil pogrebne svečanosti na pokopališču pri hribu Herz. Pred razjarjeno množico se je moral Peres v spremstvu policije (na sliki AP) zateči v svoj avtomobil. Za kahanovce pa so »izdajalci« tudi židovske matere, »žene v črnini«, ki vsak petek s svojo tiho prisotnostjo na jeruzalemskih ulicah poudarjajo svoje nasprotovanje izraelski zasedbi Cisjordanije in Gaze, se zavzemajo za mir in za spravo med Židi in Palestinci. Privrženci rabina Kahaneja so namreč včeraj napadli te ženske in jih pretepli. Policija je le s težavo vzpostavila red, saj so Kahanejevi skrajneži uprizorili pravi lov na Arabce, ki so se drznili v židovske četrti. Nekaj prenapetežev je policija aretirala, v glavnem pa je z njimi postopala skrajno milo. Odgovornost za četrtkov atentat je medtem prevzela pa-NADALJEVANJE NA 2. STRANI General Ochoa obsojen na smrt F1AVANA — Kubansko vojaško sodišče, ki mu je predsedoval pravosodni minister, general Juan Escalona, je včeraj v rekordnem času sestavilo razsodbo, s katero so zaključili prvo fazo impozantnega procesa proti generalom, ki so bili obtoženi, da so krili umazane posle trgovcev z mamili. Vojaški sodniki so v glavnem zadostili zahtevam javnega tožilca in obsodili na smrt štiri generale, med katerimi je tudi »heroj republike« Arnaldo Ochoa Sanchez. Javni tožilec je sicer zahteval sedem smrtnih kazni, razsodba pa je bila vsekakor zelo stroga. Tudi ostale kazni niso bile mile, saj so bili sodelavci Ochoe in drugih generalov, obsojeni na 10 do 30 let zapora. Med temi je tudi ženska, ki bo morala presedeti tride-?et let, če ji prizivno sodišče ne bo spremenilo kazni. General Ochoa in ostali trije na smrt obsojeni y°jaki so pred vojaškimi sodniki priznali svojo krivdo, Ochoa pa si je sam prevzel odgovornost za celotno afero in skušal tako rešiti življenje ostalim kolegom. Nekateri sicer dvomijo, da je . b Proces izveden po najbolj demokratičnih me-°dah, saj se že širijo govorice, da gre za neko notranje obračunavanje, in da je Ochoa le grešni kozel. Nekateri se tudi sprašujejo, kako je mogoče, da je tako prefinjena in močno organizirana trgovina z mamili (v ZDA naj bi spravili kar šest ton kokaina v treh letih) potekala, ne da bi bil o njej obveščen, ali ne bi o tem kaj sumil Castro. Bivši kapetan Jorge Martinez, ki je bil desna roka generala Ochoe, je na procesu celo priznal da se je marca 1988. leta sestal s slavnim trgov cem z mamili Pablom Escobarjem, voditeljen zločinskega koncerna iz Medellina. Kubanski vo jaki naj bi skrbeli za varstvo njegove vile in to : raketami zemlja-zrak, ker se je Escobar bal, da b ga lahko napadlo letalstvo. General Ochoa je včeraj takoj po branju raz sodbe izjavil, da bo vložil priziv. Usmrtitev pa ji bila že tako zamrznjena, ker bo imel pri ten zadnjo besedo državni svet, ki bi lahko rešil ku banskemu vojnemu heroju življenje. Branilci si namreč osredotočili svoje posege pred vojaškim sodniki prav na neizpodbitnem dejstvu, da je bi Ochoa do nedavnega med najbolj priljubljenim generali kubanske vojske. Obsojeni napadalci na navijače Bologne FIRENCE — Firenško porotno sodišče je včeraj zaradi napada na vlak z navijači Bologne 18. junija letos obsodilo Simoneja Aspidija na 7 let, Domenica Seconda in Maurizia Ignerija pa na 6 let zapora. Obtožnica jih je bremenila poskusa večkratnega umora, kršenja varnosti v prevozih in izdelave ter posesti molotovke, ki so jo nato vrgli v enega izmed kupejev vlaka, s katerim so se navijači Bologne peljali na tekmo s Fiorentino. Pri tem je bilo nekaj navijačev Bologne poškodovanih, najhuje pa jo je skupil mladi Ivan DairOlio, ki je bil v požaru, do katerega je prišlo po eksploziji molotovke, močno opečen in za katerega zdravniki še danes niso preklicali pridržane prognoze. Porotno sodišče je obtožnico le deloma sprejelo in trojico obsodilo zaradi zadnjih dveh obtožb, medtem ko so obtožbo poskusa večkratnega umora ločili od obtožnice in sklenili, da se vse dokumente s tem v zvezi vrne preiskovalnemu sodniku, ki naj bi začel z dodatno preiskavo. Včerajšnja razsodba je sprožila takoj reakcijo zagovornika Domenica Seconda Leoneja, ki je v zvezi z ločitvijo obtožnice in dodatno preiskavo dejal, da ne ve, zakaj so se sodniki odločili za to možnost, o dodatni preiskavi pa je spregovoril tudi odvetnik Nino Filasto, ki v tej zadevi zastopa družino nesrečnega Ivana DalVOlia. V Skednju grob napad na rabo slovenščine NA 5. STRANI □ □ □ Smrtna nesreča na Tržaškem NA 5. STRANI Poglobljena in odkrita razprava o mednacionalnih odnosih CK ZK Slovenije za utrjevanje suverenosti in avtonomije v jasni jugoslovanski sintezi Bergamo v pričakovanju filmskih nagrad BERGAMO — Dejstvo, da le dan pred podelitvijo nagrad nikakor še ne more biti jasno, kateremu filmu bi lahko žirija sploh lahko podelila Rose ca-mune, kaže verjetno na to, da je osrednja (in morda tudi načrtovana) zanimivost letošnjega Bergamo film meetinga program, ki spremlja tekmovalno selekcijo. Čemu torej filmska konkurenca? Fe-derazione Italiana Cineforum in distribucija LAB'80, ki filmski miting pripravljata, hočeta pregled utrditi v promocijsko postojanko tako imenovanega »Cinema d'essai« - filma, ki bi v preseganju svoje spektakelske forme dosegel vsestransko (avtorsko) sporočilnost, zato pa je nagrada priporočilna vizitka za preboj v italijanske nenaklonjene dvorane. Trdno upamo, da ne bo žirija prisiljena diskreditirati tako priporočilo, vendar če od petnajstih filmov omenimo sprejemljivejše, so na vrsti le francoski črnobeli Kopalnica Johna Lvoffa o mladeniču, ki zbere kopalnico za svojo dnevnico: ironija, humor, nostalgija in groteska se neprisiljeno prepletajo; madžarski Netopirjev let Petra Timarja, ki s humornega nastavka prepričljivo zdrkne v dramo in tragedijo. Simpatični a krhki film Vrnitev finančne agentke Japonca Juza Itamija je kljub spretni režiji in hitri montaži nekako izven dominante pregleda, ameriški Voices of Sarafina, filmski prepis glasbene komedije proti južnoafriškem apartheidu, pa se vpisuje v vzdušje, ki je s tako temo že nasičeno in zato hočeš nočeš izzveni retorično kljub peneči in spontani igri, pošten film Danny the Champion pa je vendar mladinski film! Znatno večji dogodek je zato pregled 28 filmov mojstra nizkoproračun-skih izdelkov Edgarja G. Ulmerja, prvi svetovni pregled takega obsega, ali pa prikaz v Italiji še nedistribuiranih filmov angleške skupine komikov Mon-ty Phyton in njihove televizijske groteskne satirike Flying Circus ter prikaz opusa režiserja Dušana Trančika, vidnega predstavnika sodobne slovaške kinematografije. Trančik je doštudiral kritičnega leta 1968, ko so velika imena češkoslovaške »nove vlne« (novega vala) zapuščala domovino. V taki izpovedni nemoči se je Trančik ukvarjal najprej z dokumentarci, njegovi filmi pa nosijo sledove njegovega prvotnega zanimanja. ALEŠ DOKTORIČ LJUBLJANA — Izredno dolga, poglobljena in tu in tam celo polemična razprava članov centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije je dokazala trdno enotnost pri tako delikatnem in pomembnem vprašanju, kot so mednacionalni odnosi v Jugoslaviji. Enotnost se je potrdila ob odličnem, temeljito pretehtanem uvodnem poročilu dr. Janka Pleterskega na temo »mednacionalni odnosi in ZK Slovenije«, temelj za razpravo pa so bile seveda tudi teze, ki jih je posebna komisija CK pod vodstvom Cirila Ribičiča dolgo pripravljala in o katerih smo že poročali. Janko Pleterski je izhajal iz globoke zgodovinske analize narodnostnega vprašanja in tesne povezave vseh elementov razvoja. Tudi slovenski narod je nastal brez socialističnega gibanja, čeprav ne smemo pozabiti, da so bila v njegovih prvinah socialna gibanja. V tem procesu je govornik prešel daljša razdobja in se podrobneje ustavil pri avnojski Jugoslaviji in takratnih načelih, ki so v bistvu še vedno veljavna, čeprav jih nekateri skušajo spodkopati, češ da gre samo za zgodovinski kompromis, ki se je sedaj izčrpal. Pri tem gre za vrsto stališč, za katera je očitno, da niso avnojska, med njimi za ustvarjanje novega državnega naroda, za podrejanje številu, za ugasnitev pravice do samoodločbe, za obravnavanje narodnih manjšin kot drugorod-nega življa, ki živi na za njih tujem teritoriju. Vse to pa je v bistvu polemika o izkoriščanju republik in zahteva po centralnem državnem porazdeljevanju ustvarjenega. Avnoj torej ni taktična domislica, temveč izraz zrelosti socialističnega osvobodilnega koncepta. Dr. Pleterski je nato govoril o razrednem in nacionalnem in dejal: »Največja nevarnost nastane takrat, ko se stranka razglaša za edinega tolmača interesov razreda, za njegovo pred-stražo, edino pooblaščeno od zgodovine kot višjega zakona. Ta nevarnost pa dobi še dvojni učinek, kadar se stranka v imenu razreda polasti še na- roda, vseeno, ali tako, da ga zanikuje, ali pa, da se nanj sklicuje kot edina njegova predstavnica. Oboje ima enak razdiralen učinek.« Pri vsem tem pa je bistven odnos do človeka, saj se moramo zavedati, da se v političnih bojih rado dogaja, da človeka žrtvujejo tako na oltarju naroda kot na oltarju razreda. Izredno zanimiv pa je naslednji odstavek: »Najnevarnejša moč konservatizma sodobne družbe v Jugoslaviji je znotraj Zveze komunistov Jugoslavije. Moč tako imenovane alternative, ki gleda naprej (ne mislim na revanšis-tično reakcijo, ki v bistvu želi obnoviti stanje pred revolucijo), je kot Davidova prača proti tej glavni moči. Položaj je sam po sebi dramatičen, dobiva pa obrise neobvladljive ujme, ker se je največji del Zveze komunistov Jugoslavije odločil in to s prodornim uspehom, da konserviranje principa enopartijske države poveže s socialnim gnevom množic, ki se čutijo okradene po sistemu, z gnevom, ki ga usmerja v strugo nacionalizma, v strugo "preporoda naroda". Zastopati interes naroda v odnosu do drugih je upravičena in nujna funkcija vsakega republiškega političnega predstavništva v sistemu federacije. Kritična točka nastaja na notranji fronti v vsaki republiki posebej ob vprašanju, kako priti do legitimnega političnega predstavništva. »Homoge-nizacija« je očiten argument v federalnih odnosih, toda v prvi vrsti je to sredstvo boja za monopol oblasti v republiki! Že tista praksa pluralizma, kolikor smo je dosegli v SR Sloveniji, govori, da je mogoče tudi drugače. Poudarek na suverenosti naroda ima za ZK Slovenije podoben smisel kot poudarek na demokraciji. To je edina sodobna in človeka vredna (s tem pa tudi socializma vredna) pot k socializmu.« Vendar pa dr. Pleterski zagovarja jugoslovansko izbiro in pravi, da je to »naša država, federativna skupnost jugoslovanskih narodov je prva slovenska izbira in Slovenci so jo izbrali po svoji volji.« Toda: »Če jo bo kot takšno preklical kdo drug, potem bo to njegova odgovornost in njegov separatizem.« Kot že rečeno, je bila razprava obsežna, a ni zdrsnila na kakršnokoli polemično raven, Miloševičevo ime je bilo na primer omenjeno samo enkrat, pa še to večini govorcev ni bilo všeč, češ da ne sme slovenska polemika zaiti v nedovoljeno smer. Po drugi strani pa je bil dokaj ostro zavrnjen poskus poudarjanja jugoslovanskih konceptov in se je vztrajalo pri stališču samostojnosti, samoodločbe in konsenza, saj tudi v zvezi komunistov ni sprejemljivo preglasovanje, ki bi ji odvzelo avtonomijo. Celotna razprava je torej izzvenela kot ponoven slovenski prispevek k utrjevanju slovenske suverenosti in avtonomije, toda ob hkratni jasni jugoslovanski sintezi, ustvarjeni na temelju jasnih avnojskih načel. Svoje prepričanje je Tito štirideset let po osvoboditvi strnil v dveh kratkih stavkih: »Vedeli smo in poudarjali, da lahko enotnost narodov obstaja samo, če je vsak narod svoboden. To velja še danes in bo veljalo tudi v prihodnje.« BOGO SAMSA Na prizadetih območjih Slovenije največ težav z oskrbo pitne vode LJUBLJANA — »Najtežji položaj je v osmih krajevnih skupnostih ptujske občine v Halozah, med Dravinjo, cesto Ptuj-Podlehnik in Žetale-Majšperk, kjer živi okoli enajst tisoč ljudi. Posledice obilnih padavin v noči na 4. julij so hude: glavni problemi so zaradi pomanjkanja pitne vode, uničenih cest in poplavljenih kmetijskih površin,« je včeraj po vrnitvi z ogleda povedal Miran Bogataj, načelnik republiškega štaba za civilno zaščito. Voda iz zajetja Šikole, iz katerega se oskrbuje 20 tisoč prebivalcev, je onesnažena s pesticidi, oporečna je tudi voda iz zajetja v Kidričevem za 6.000 ljudi in seveda številni vodnjaki. Na najbolj ogroženem območju je okoli 600 kilometrov cest in poti in deroča voda jih je po prvih ocenah razdejala kar dve tretjini. Vse pomembnejše smeri so usposobili za promet, še vedno pa so od sveta odrezane mnoge po Halozah raztresene kmetije in vasi. 150 najbolj ogroženim gospodinjstvom so razdelili bone za prehrano oziroma živež, 12 družin pa so evakuirali da začasno živijo v počitniških prikolicah. V Halozah zdaj pitno vodo dovaža osem cistern, z 20 črpalkami pa praznijo vodo iz onesnaže- nih vodnjakov, z gradbeno mehanizacijo pa usposabljajo najnujnejše cestne povezave. Na izrazito vinogradniško-kmetijskem območju je voda odnesla ničkoliko hektarjev vinogradov in drugače obdelane zemlje. Na terenu so patronažne službe, občinske komisije za ocenjevanje škode, ekipe ocenjevalcev zavarovalnice, rdečega križa in druge. V ponedeljek se bodo sestali podpisniki družbenega dogovora o uporabi in razpolaganju s sredstvi solidarnosti in po napovedih naj bi na najbolj prizadeta območja kmalu poslali akontacijo solidarnostne pomoči. Po najbrž nepreti-rani oceni je v ptujski občini škoda presegla 30 odstotkov družbenega proizvoda. S podobnimi težavami se ubadajo tudi na Hrvaškem. Tu pa jih še vedno skrajno skrbi visoki vodostaj Mure, medtem ko gladina Drave upada. Predsinočnjim so pri Murskem središču namerili maksimum 480 centimetrov, včeraj pa se je višina reke znižala za 50 centimetrov, tako da so se v Medžimurju odahnili, saj bi nove poplave še povečale ogromno gmotno škodo. DANILO HINIČ nadaljevanji s /♦ strani • Stranke morajo dati Cossigi jasen odgovor ski levici, ki je že napovedala, da bi poteza lahko nepopravljivo razbila stranko. Po drugi strani pa bi tudi izbira Martinazzolija ne prinesla posebne vedrine v razdraženi demokristjan-ski tabor. Cossiga že spet ne bo imel lahkega dela. Kljub temu pa je trdno odločen, da pospeši ritem reševanja te dolge vladne krize. S prihodnjim tednom bi se morala začeti nova in morda odločilna faza, napovedujejo nepopravljivi optimisti. Možno je vsekakor, da bo Cossiga poveril nov mandat že danes zvečer, po posvetovanju s predstavništvi vseh strank, ali pa jutri. Na Trgu del Gesu se vsi zavedajo velikih težav, katerim gredo naproti. Nekatere začenja skrbeti, da bi KD ne obtičala na limanicah petstrankarske formule, ker bi to neizogibno vodilo v sestavo neke institucionalne vlade, ki bi v bistvu pripravila pot predčasnim volitvam. Marsikdo iz vrst KD si predčasnih volitev ne želi. Marsikdo pa računa, da si jih tudi Craxi ne želi in da bo verjetno pristal na sporazum, še zlasti če je bila vsa njegova dosedanja taktika usmerjena v zrušenje De Mite. Ob vsem tem je seveda treba delati račune tudi z določenimi prepiri, ki po mnenju marsikoga divjajo v Ul. del Corso, čeprav jih zaenkrat še ni slišati... na cesto. Nekateri ministri dosedanje vlade, kot sta De Michelis in Ama-to, naj bi bila zelo naklonjena sporazumu, podtajnik Martelli, Formica in Signorile pa proti. Craxi bo moral torej odločati. Bo prišlo do jeklenega pakta Forla-ni-Craxi? Okrog tega vprašanja je slišati najrazličnejše komentarje. Najbolj zanimiva je vsekakor polemika, ki jo je včeraj odprl demokristjanski dnevnik II Popolo. Polemizira namreč z urednikom Repubblice Panso, ki je napisal, da se je KD predala na milost in nemilost Craxiju. Komunisti nasprotno zatrjujejo, da je ravno obratno, razlaga II Popolo. Kje je potemtakem resnica? Resnica je v tem, nadaljuje glasilo KD, da želijo čisto enostavno zanetiti razdor med obema silama. Zanimivo je tudi stališče republikancev, ki pravijo, da si nihče ne sme delati utvar, da je bil glavni problem De Mita. Problem je v tem, da je odnos med KD in PSI konfliktualen in da ne obstoja neka alternativa. Edina alternativa za PRI je laična federacija, ki pa nima dovoljšnjega političnega prostora, da bi se uveljavila. Položaj znotraj te federacije pa se objektivno slabša. Glavni dokaz je ravno včeraj- šnji odstop Gallija Delle Loggie s predsedniškega mesta odbora laične federacije, ker se ne strinja s podrejenostjo republikancev in liberalcev Craxijevi in Forlanijevi politiki. Kaj lahko rečemo za konec? Da položaj pred današnjim krogom Cossigo-vih posvetovanj s strankami ni niti malo bolj jasen, kot je bil pred petdesetimi dnevi. e Izrael pretresa lestinska organizacija islamske svete vojne (džihad).med preiskovalci pa prevladuje mnenje, da se je 28-letni samomorilski atentator, ki je preživel nesrečo, odločil za tako brezupno gesto po lastnem nagibu. Izraelski premier Samir je po atentatu izjavil, da se je tako »dementno dejanje« rodilo v »pošastnih možganih, ki jih razjeda sovraštvo in jih napaja samoprepričeva-nje«. Preiskovalci pa so že ugotovili, da je temu »dementnemu atentatorju« izraelska vojska ubila najboljšega prijatelja, pretepla svojce, od katerih bo eden ostal hrom za vse življenje. Kakšni so možgani tistih, ki izraelski vojski in policiji ukazujejo, da streljajo na vsakogar, ki ima s kefijo pokrit obraz, se včeraj v Jeruzalemu ni nihče vprašal. Prav tako so morda le »izdajalske žene v črnem« žalovale za tremi Palestinci, ki so v zadnjih urah podlegli v raznih bolnišnicah, ker so vanje streljali izraelski vojaki. Med njimi je bil 12-letni otrok, 18-letni fant in šofer rešilca, ki ni opazil znaka, da se mora ustaviti izraelski izvidnici. Nasilje rojeva novo nasilje. Prav zato so palestinski župani na zasedenih arabskih ozemljih najodločneje obsodili četrtkov atentat. Takim brezumnim dejanjem pa nasprotuje tudi vodstvo intifade. Seveda se voditelji palestinskega upora vedno bolj zavedajo, da je težko ohraniti mirno kri, stoično prenašati nasilje okupacijskih sil. Nad Izraelom so se zgrnili temni oblaki maščevalne sle_, ki že grozi državi s politično krizo. Samir je v Likudu klonil pred svojo desnico. Včeraj se je na vse pretege trudil, da bi dokazoval, kako se v bistvu ni nič spremenilo, kako je ostal njegov mirovni načrt nespremenjen. Izključitev vzhodnega Jeruzalema od mirovnega procesa, upravne volitve v Cisjordaniji in Gazi šele po koncu intifade ob zagotovilu, da se Izrael ne bo odpovedal niti najmanjšemu koščku ozemlja, trditvam, da se lahko Židje naselijo kjerkoli, in da se ne bodo nikoli pogajali s PLO, pa so za laburiste dovolj zgovoren dokaz, da se je vladna koalicija v bistvu razbila. Če vodstvo RTV Ljubljana ne bo zadostilo zahtevam Protest koprske televizije: v torek okrnjeni TV dnevniki KOPER — Če vodstvo RTV Ljubljana ne bo zadostilo zahtevam delavcev TV Koper-Capodistria in ne bo tej postaji spet zagotovilo evrovizijskih prenosov športnih dogodkov, se bodo v torek programski delavci vzdržali nastopanja pred kamero in bodo iz protesta oddali skrčena poročila s pojasnilom vzrokov protestnega gibanja. Tako je sklenil včeraj zbor delavcev TV Koper-Capodistria, ki se je zbral, da bi podrobneje razpravljal o položaju te postaje, potem ko je evrovizijska skupščina EBU na zahtevo JRT črtala TV Koper-Capodistria iz seznama postaj, ki naj sprejemajo športne evrovizijske prenose. Uvodno poročilo je imel odgovorni urednik Janko Tedeško, ki je obnovil dogodke in poudaril, da je vodstvo RTV Ljubljana predlagalo predstavnikom JRT črtanje koprske postaje iz seznama postaj, ki prenašajo mednarodne športne dogodke, ne da bi se o tem predhodno dogovorilo z vodstvom koprske TV. Čemu taka odločitev? Zaradi transnacionalnega značaja TV Koper-Capodistria je namreč EBU zahtevala od JRT višji prispevek kot v prejšnjih letih, predstavniki JRT na skupščini EBU, ki je bila na Cipru pa so na zahtevo vodstva RTV Ljubljana problem obšli tako, da so sklenili, naj TV Koper-Capodistria ne posreduje več športnih prenosov. Na ta način je odpadla potreba po dodatnih kotizacij-skih in osnovnih točkah, ki bi zaradi transnacionalne aktivnosti TV Koper-Capodistria pripadle JRT. Vodstvo TV Ljubljana, so poudarili v Kopru, je sprejelo to odločitev kljub temu da je TV Koper-Capodistria nakazala možnost drugačne poti. Italijanski partner koprske televizije se je namreč obvezal, da se pogaja z RAI za morebitno plačilo dodatne kotizacije, ki bi pripadla JRT. Drugačna rešitev, ki bi potrdila vlogo koprske televizije, pravijo v Kopru, je bila torej možna in pot, ki jo je izbralo vodstvo RTV Ljubljana je povsem nerazumljivo in skregano z logiko. Nastali položaj po oceni delavcev koprske televizije ogroža namreč položaj postaje ter preprečuje njen nadal- nji razvoj, s tem pa tudi marsikatero delovno mesto. Brez komercialnega programa bi se namreč TV Koper-Capodistria zreducirala na majhno in obrobno postajo brez perspektiv. Ob pomanjkanju športnih evrovizijskih prenosov bi namreč lahko znatno upadel interes italijanskega partnerja za sodelovanje s to postajo, grozila bi lahko celo nevarnost enostranskega preklica pogodbe. Ta korak zaenkrat še ni bil omenjen, Publitalia 80 pa je vsekakor že napovedala ljubljanski televiziji postopek, s katerim bo zahtevala povračilo škode, ki jo je imela ob prekinitvi športnih prenosov. Vzdušje na zboru delavcev koprske TV je bilo zato razumljivo naelektreno. Po daljši razpravi so zavrnili stališče, da se koprski TV odvzamejo evrovizijski športni prenosi, zahtevali so razčiščenje položaja in ponovno odprtje razgovorov z evrovizijsko skupščino in vzpostavitev športnih prenosov, obenem pa tudi materialno in službeno odgovornost tistih, ki so potisnili TV Koper-Capodistria v tak položaj. Vodstvu koprske TV so naložili, naj nemudoma preuči vse možne rešitve za dejavnost, ki »je bila s stališči RTV Lj ogrožena in preprečena«, istočasno pa so imenovali tudi stavkovni odbor, ki je bil zadolžen, da pripravi protestna sporočila in izvede v torek v uvodu omenjeno protestno akcijo, če vodstvo RTV Ljubljana ne bo zadovoljivo odgovorilo na navedene zahteve. Seji zbora, ki se bo spet sestal v torek, ko bodo prisotni glavni direktor RTV Lj Janžič, direktor TV programov Grah in njegov pomočnik Bergant, so prisotvovali tudi predstavniki obalnih sindikatov, ki so popoldne izrazili svojo solidarnost z delavci koprske TV. Povsem drugačen je bil ton sporočila, ki ga je popoldne izdal direktor TV programov RTV Lj Grah. V tem sporočilu je rečeno, da je TV Koper-Capodistria sestavni del RTV Ljubljana, le ta pa JRT, oboji pa so dolžni podrejati se zakonskim določilom ter mednarodnim uzancam in obveznostim. V ustanoviteljskih dokumentih so določeni tudi cilji in okviri komercialne dejav- nosti TV Koper-Capodistria, pravi Grah, del te dejavnosti - oddajanje v Italiji - pa je bilo »spričo zaostritve medijskih odnosov v Evropi ter spremenjenega statuta evropske radiodifuzne unije EBU, katere članica je JRT, potrebno uskladiti in prilagoditi«. Grah poudarja, da so bili v Kopru vseskozi obveščeni o poteku usklajevanj, istočasno pa očita Kopru, da je s prenašanjem vvimbledonskega teniškega turnirja otežil pogajalski položaj JRT v sklopu EBU. »Zato je končna rešitev problema,« pravi Grah v svojem sporočilu, »da se TV Koper-Capodistria odpove nadalnjemu posredovanju športnih prenososv EBU v Italijo, hkrati ko se zagotovi njena temeljna narodnostna funkcija ter neovirano razvijanje njene komercialne dejavnosti, najboljši možni izid večmesečnih prizadevanj.« Sporočilo zaključuje, da novo stanje dejansko odpira nove perspektive razvoja in obstoja za koprsko postajo in dodaja, da je vodstvo RTV Ljubljana dosledno upoštevalo dogovorjena programska izhodišča TV KP. Povsem nasprotnega mnenja je bilo predsedstvo zveze sindikatov Koper, ki se je včeraj popoldne sestalo na izredni seji in izrazilo začudenje ob sklepih vodstva TV Ljubljana in opozorilo, da odpoved športnih prenosov EBU za koprsko TV lahko ogrozi ekonomsko in socialno varnost 150 delavcev postaje. Predsedstvo zveze sindikatov je zato v celoti podprlo sklepe včerajšnjega zbora delavcev TV Koper-Capodistria. Spor med TV Koper in RTV Ljubljana ni edini problem, s katerim se v teh dneh ukvarjajo na obali. Precejšnje težave z vodstvom RTV Ljubljana ima tudi Radio Koper, ker, pravijo delavci na tej radijski postaji, vodstvo RTV Ljubljana ima premalo razumevanja za vlogo tega radia v okviru skupnega informacijskega prostora in za potrebe informiranja ob meji. Krnitev avtonomije Radia Koper pa bi bila tudi krnitev pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, da v okviru te postaje nastopa kot osebek. VOJMIR TAVČAR Po^predlogu ekonomista Giovannija Magnifica Čemu ne bi italijanske lire navezali na ecu! Dolar včeraj ustaljen, le v Tokiu je poskočil »Da se reši sovjetske hegemonije« Japonska bo gospodarsko podprla Vzhodno Evropo Nasprotovanje sankcijam proti LRK Rimske denarne oblasti bi lahko sprejele sklep, da ostane pariteta lira-ecu v bodoče nespremenjena. To je dejal včeraj izvedenec za mednarodne gospodarske probleme Gio-vanni Magnifico, ki poučuje na neapeljski univerzi in na vseučilišču Luiss. Navezava lire na evropsko denarno enoto bi imela po njegovem to prednost, da bi se ustalila pri tečajnem povprečju valut v okviru Evropskega denarnega sistema, kajti vrednost ecuja se strogo ravna po povprečju denarne košarice EDS. Na ta način bi se obrestne mere pri liri obračunavale na isti ravni kakor pri ecuju, kar bi zmanjšalo deficit. Prof. Magnifico meni, da bi se dalo tudi državne vrednotnice obračunavati direktno v ecujih in jih postavljati istočasno na italijansko in mednarodno tržišče. Ecu se je včeraj spet vzpel, saj je veljal 1.500,56 lire proti 1.499,755 v četrtek. Pač pa je lira znotraj EDS popustila nasproti marki (725,740 lire za marko proti 724,635 dan prej), nizozemskemu forintu (643,93 lire proti 642,765) in francoskemu franku (214,29 lire proti 213,66), medtem ko je ostalo razmerje med liro in belgijskim frankom praktično nespremenjeno (34,651 lire proti 34,612). Zunaj EDS ni bilo bistvenih sprememb. In dolar? V Italiji se je malce podražil - s 1.369,005 na 1.371,500 lire, v ZRN in Franciji pa je bil ustaljen, vtem ko je na Japonskem spet poskočil za 0,75 jena na 139,65 jena. Včerajšnje borzne posle je označevalo čakanje na popoldanske podatke o brezposelnosti v ZDA; ta se je junija povečala za 1% na 5,3% vse delovne sile. Kako bo z dolarjem v bodoče, je odvisno od tega, ali bo FED znižal ali ne eskontno mero. Na prihodnjem zasedanju sedmih industrijsko najbolj razvitih držav v Parizu bo Japonska posvarila Zahod, naj bo pri zbliževanju s socialističnim svetom oprezen. V Tokiu pravijo, da Japonska z zadovoljstvom spremlja perestrojko Mihaila Gorbačova in popuščanje napetosti, da pa bi prenaglo zbližanje med taboroma spravilo v nevarnost ravnotežje na Zahodu. Japonska ne more mimo dejstva, da še ni rešen spor s Sovjetsko zvezo glede Južnih Kurilov in da Moskva še ni ublažila svoje vojaške prisotnosti v Aziji. Vsekakor bo Japonska sprožila program gospodarske pomoči vzhodnoevropskim državam, zlasti Madžarski in Poljski, "da se rešijo sovjetske hegemonije". Z druge strani Tokio naglaša, da odločno zavrača politiko gospodarskih sankcij proti Ljudski republiki Kitajski zaradi preganjanja študentov. V resnici se poslovni odnosi med LRK in zapadnimi državami, tako tudi Italijo, redno razvijajo. Tako je kemijska družba SNIA iz sklopa Fiatove grupe podpisala s kitajskim China National Technical Import Export Corporation (CNTIEC) pogodbo za 16,5 milijonov dolarjev, po kateri bo SNIA zgradila v Liaoningu tovarno umetnih vlaken z letno proizvodnjo 5.000 ton. Kitajcem bo dobavila najsodobnejšo tehnologijo in jim nudila vso tehnično pomoč. Namesto železarn v krizi nove industrijske pobude Delegacija Zadružne zveze SRS zaključila obisk v deželi FJK Minister za državne udeležbe Carlo Fracanzani je predložil medministrskemu odboru za industrijsko načrtovanje (CIPI) dokončni program o proizvodni preusmeritvi v kriznih železarsko-j eklarskih obratih. Načrt predvideva 12.190 novih delovnih mest in 2.500 milijard lir investicij, za njegovo uresničitev pa bo potrebnih 3.400 milijard lir, ki so že na razpolago. Od omenjenega števila novih delovnih mest jih bo 7.190 omogočil program Zavoda za industrijsko obnovo (IRI), 5.000 pa program družbe SIP, ki jo IRI nadzoruje. Zavod bo neposredno sprožil 50 projektov na tehnološko najbolj razvitih področjih industrije, od vesoljske opreme in obnavljajočih se energetskih virov do softvera, znanstvenih raziskav in tehničnega servisiranja podjetij. Dokončna verzija načrta o "preindustrializaciji" vsebuje v primerjavi s "paketom", ki sta ga novembra 1988 podpisala sindikat in pristojno ministrstvo, še nekaj dodatnih pobud, tako da se bo število novih delovnih mest povečalo za 500. Tiskovno sporočilo ministrstva za državne udeležbe navaja, da se je zdaj prvič v Italiji zgodilo, da načrt o preustroju železarstva spremlja tudi temeljito zasnovan industrijski program. Delegacija Zadružne zveze Slovenije, ki jo vodi predsednik Leo Frelih, je sinoči končala dvodnevni obisk v Fur-laniji-Julijski krajini, kamor je prišla, da se podrobneje seznani s tukajšnjimi zadrugarskimi strukturami, njihovimi načini dela in izkustvi. Slovenski zadružniki že uspešno sodelujejo s kolegi v tržaški, goriški in videmski pokrajini, stike pa velja seveda še poglobiti, tembolj vpričo sprememb, ki nastajajo v gospodarskem aparatu Slovenije in ki narekujejo sprotno prilagajanje značilnostim tržnega režima. O tem so gostje govorili, kot smo že pisali, na četrtkovem srečanju s podpredsednikom deželnega odbora Gianfrancom Carbonejem. Predvčerajšnjim so si ogledali zadrugo ITE - Im-pianti Telelonici Elettrici v Gorici, za- drugo SOCOPEL (predelovanje kož) v San Giorgiu di Nogaro, potrošniško zadrugo v San Vitu al Tagliamento, zadrugo Bassa Friulana v Villi Vicen-tini in Zadružni hlev v Terzu d'Aqui-Ieia, včeraj pa kmetijsko zadrugo v Spilimbergu, središče za umetno osemenjevanje v Moruzzu (Videm), distribucijski center meddeželnega konzorcija potrošnih zadrug v San Vitu in supermarket potrošniške zadruge v Latisani. V Vidmu so imeli prisrčen razgovor s predsednikom Trgovinske zbornice Giannijem Bravom. Odposlanstvo sta poleg predsednika Zveze deželnih zadrug Enoreja Casanove spremljala tudi predsednik Kmetijske zadruge v Trstu Boris Mihalič in tajnik Kmečke zveze Edi Bukovec. «f # 11 ■Mi »/ ur siii : )) Banca Agricola 1 Kmečka banka Gorica FERS za gospodarski razvoj v tržaški in goriški pokrajini Deželni odbor je odobril vrsto novih načrtov, ki so jih pripravile javne in zasebne ustanove oziroma družbe za poživitev gospodarstva v tržaški in goriški pokrajini. S tem je dejansko stekel postopek, ki ga je sprožil Evropski sklad za razvoj dežel (FERS) in ki predvideva pomoč malim in srednjevelikim podjetjem v obliki raznovrstnih storitev, za katerih finančno kritje je bilo namenjenih 6,6 milijarde lir. Prvi del programa FERS je bil odobren marca letos, drugi pa je bil potreben zaradi začasne zamrznitve 30 odstotkov prispevka EGS, ki jo je odredilo italijansko ministrstvo za industrijo, da bi tako lahko mala in srednja podjetja opravila zadevne investicije v smislu državnih zakonov. Ker pa v Furlaniji-Julijski krajini ni bilo medtem nobene prošnje za takšno subvencijo, je bilo zdaj mogoče z zamrznjenim zneskom - okrog 1,9 milijarde lir - raztegniti obseg posebnega razvojnega programa FERS. Deželna uprava je spričo povečane finančne razpoložljivosti šla na roko še drugim podjetjem, ki so zaprosila za prispevke, kar jim omogoča 50- do 70-od-stotno zmanjšanje stroškov za izpeljavo načrtovanih naložb. Pri izvajanju programa FERS torej Dežela v tem primeru ne sodeluje neposredno, pač pa prek javnih in privatnih subjektov, ki s prispevki za kritje stroškov lahko nudijo tiste realne storitve, na katere EGS močno računa v prizadevanjih za povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij. Te storitve obstojijo v konzulenci na področju podjetniške organizacije in ekonomske propagande, v nudenju takšnih storitev več podjetjem hkrati, v pospeševanju inovacij na industrijskem in storitvenem področju, v izdelavi sektorialnih analiz in tako naprej. Podjetja in ustanove, ki bodo deležne pomoči iz evropskega sklada, so: tržaški Innovation Business Center - BIG, tržaška družba z omejeno zavezo Tema, tržaška delniška družba Aessegi, tržaška Zveza za malo in srednjo industrijo, tržaško Združenje industrij cev, goriško Združenje za malo in srednjo industrijo, Generalno združenje italijanskih zadrug - Deželna federacija FJK (Videm), Tržaška zbornica za trgovino, industrijo in obrt, Storitveni center za malo in srednjo industrijo (Trst), goriška delniška družba SDAG - Sta-zioni doganali e autoportuali, tržiško združenje Asso-ciazione artigiani, tržaška družba Precisa sas - Societa di revisione, certificazione di bilancio e organizzazio-ne contabile, tržiška Azienda speciale del Porto di Monfalcone in Azienda speciale per la promozione dei servizi v sklopu Goriške zbornice za trgovino, industrijo in obrt. NAJBOUŠ/ POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE i URADNE KOTACIJE Generali 43840 Lloyd 18380 Lloyd risp 10300 RAS 28450 RAS risp 13600 Sai 18500 Sai risp 7800 Montedison 2277 Montedison risp 1395 Pirelli 3690 Pirelli risp 3650 3650 Pirelli risp. nc 2380 2330 Snia 2963 3130 Snia risp 2955 3050 Snia risp. nc 1575 1600 Rinascente 5980 5950 Rinascente priv 3420 3350 Rinascente risp 3400 3300 Premuda 1970 1970 Premuda risp 1425 1425 SIP 3015 3104 SIP risp 2540 2590 Bastogi 415 411 Comau 3560 3550 k BORZA 1 4.7. 7.7. Fldis 7120 7080 Gerolimich 110 111,50 Gerolimich risp 101 100 SME 3700 3680 Štet 4130 4200 Štet W 10 Štet W 9 — — Štet risp 3350 3390 Tripcovich 8950 8980 Tripcovich risp. nc .... 3870 3860 Att. Immobiliari 4375 4360 FIAT ... 10900 10900 FIAT priv 7465 7510 FIAT risp 7550 7585 Gilardini . . . 18830 18660 Gilardlnl risp . . . 14600 14400 Daimine 395 399 Marzotto 7990 8100 Marzotto risp 8050 8280 Marzotto risp. nc 5900 5800 NEURADNO TRŽIŠČE I. C. C. u 800 800 SO. PRO. ZOO 1000 1000 Carnica Ass ... 10200 10000 MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM V 7.7. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% BTP maj 1990 ......... BTP januar 1990 ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA w— 7.7. spr. % ŽIVILSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO Alivar 8680 —0,05 Buitoni — — Eridania 6740 + 0,91 Perugina ZAVAROVALSTVO - BANČNIŠTVO Alleanza Ass . . . 38010 + 2,17 Alleanza Ass. risp. por. . . . 37500 + 1,40 Assitalia . . . 14950 — Ausonia 2221 + 0,90 Latina Ass. ord ... 17350 + 3,95 Generali Ass . .. 43880 + 2,28 Halla Ass ... 10880 + 2,15 Abeille . .. 108000 + 1,14 La Fondiaria s pa . . . 56600 + 0,71 La Previdente . . . 23400 + 1,07 Lloyd Adriatico . . . 18370 + 2,05 RAS fraz . . . 28445 + 2,57 RAS risp. port . . . 13590 + 2,10 Toro ord . . . 20440 + 1,48 Unipol priv . . . 17050 + 0,35 Ranca Comm. Italiana . 5225 + 1,45 Ranco di Roma 2000 + 4,16 Credito Italiano 2480 + 2,73 Interbanca priv . . . 44000 + 4,36 Mediobanca . . . 24340 + 3,53 papirna industrija - CEMENT 7,7. spr. % Italcementi 116300 + 0,17 Unicem 22730 —0,91 Unicem risp 12200 + 0,57 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Cart. Burgo ord............ 14530 +0,55 L'Espresso................. 23000 +0,21 Mondadori ................. 30000 —0,33 Mondadori priv............. 18795 —0,02 Poligraf. Editoriale..... 5830 —0,85 Cementir ................... 3482 +0,49 Calp 4000 — Fidenza Vetrar 1000 8291 + 0,01 Italgas 2420 + 0,87 Mira Lanza 48100 —3,80 Montedison 1000 2278 + 1,15 Montefibre 1443 —0,13 Pirelli 3690 + 2,18 Pirelli risp 3650 + 1,81 Recordati ord 13760 + 0,14 Saffa 10000 —0,19 Siossigeno 38400 + 1,05 Snia BPD 3100 + 5,08 Snia Fibre 1598 + 0,69 Snia Tecnopolimeri 7330 —0,02 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente 5930 + 0,67 Standa 26600 + 1,14 Standa risp. port 10150 + 0,99 Alitalia cat. A 2230 + 4,15 Alitalia priv 1495 + 2,11 Italcable 13120 + 0,15 SIP 3095 + 2,11 SIP risp. port 2516 + 0,64 Sirti 9590 + 1,07 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti Tecnomasio..... 5249 +1,13 2593 +1,48 CCT ECU 1982/89 13% . . . 101,01 — CCT ECU 1983/90 11,5% . . 102,00 — CCT ECU 1984/91 11,25% . 103,25 + 0,05 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 103,00 + 0,29 CCT ECU 1985/93 9% 98,20 + 0,41 CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 100,70 + 1,31 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 97,80 + 1,14 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 100,70 + 0,50 CCT april 1992 10% 95,20 — CCT julij 1992 IND 97,80 —0,20 CCT januar 1991 IND 99,75 + 0,10 CCT julij 1993 IND 95,85 —0,05 VODILNE DELNICE 7.7. spr. % Bastogi 408 —0,12 Bonifiche Siele 32190 + 1,38 Bonifiche Siele risp 8150 + 1,62 CIR - Comp. Ind. Riunite . . 6099 + 0,31 CIR risp 6050 + 0,33 Cofide 5990 + 0,84 Comau Finanziaria 3550 + 3,43 Editoriale SpA 3640 — Euromobiliare 6051 — Ferruzzi Agric 2463 + 0,57 Fidis 7025 —0,34 Fimpar 2530 + 0,99 Finarte 5650 + 1,80 Fiscambi Holding 6490 — Fiscambi risp 2250 —4,05 Fornara 3000 —3,22 Gaic 23490 + 1,68 Gemina 1957 + 0,72 Gemina risp 1932 + 1,04 Gerolimich 111,25 + 3,00 Gerolimich risp. port 100,00 — IFI priv 21125 + 1,56 IFIL fraz 6230 + 1,63 IFIL risp. port. fraz 3270 + 0,55 Italmobiliare 174950 + 0,54 Pirelli & C 8280 + 1,35 Riva Finanziaria 9800 — Sabaudia Finanziaria .... — — Sabaudia risp. nc — — Saes 2870 + 1,05 SME 3770 — SMI MetalIi 1510 + 1,95 SMI Metalli risp 1140 + 3,07 SOGEFI 4850 —0,61 Štet 4175 + 0,36 Štet risp. port 3375 + 0,89 98,65 — 7.7. spr. % CCT december 1990 IND . . 100,10 + 0,05 CCT februar 1991 IND .... 99,40 — CCT februar 1997 IND .... 92,75 —0,05 CCT junij 1993 CV IND . . . . 95,95 —0,10 CCT marec 1991 IND 99,30 — CCT nov. 1993 CV IND 95,20 —0,05 CCT sept. 1993 CV IND ... 95,10 — CCT avgust 1992 IND 97,65 —0,05 CCT avgust 1993 IND 95,35 + 0,21 CCT 1983/93 TR 2,5% .... 89,20 — CCT avgust 1990 IND 99,85 + 0,05 CCT avgust 1991 IND 99,75 —0,05 CCT avgust 1995 IND 93,80 — CCT avgust 1996 93,05 — CCT april 1991 IND 100,30 — CCT april 1995 IND 92,50 — CCT april 1996 92,75 — CCT december 1990 IND . . 101,45 —0,05 CCT december 1991 IND . . 100,05 — CCT december 1995 IND . . 93,95 —0,05 V 7.7. spr. % Tripcovich 8980 + 3,09 Tripcovich risp. nc 3860 + 1,57 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 4359 + 0,22 Calcestruzzi 16520 + 0,09 Cogefar 5930 + 0,33 Del Favero 5860 + 0,17 Grassetto SpA 14980 + 0,87 IMM Metanopoli 1461 + 0,68 Risanamento Napoli 30780 + 0,42 Vianini 4380 + 0,11 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 3650 + 1,36 Danieli & C 8890 + 0,28 Data Consyst 13680 —0,36 Fiar SpA 22700 — Fiat 10890 + 1,11 Fiat priv 7510 + 1,62 Fiat risp 7608 + 1,84 Franco Toši 29150 + 1,21 Gilardini 18660 + 0,32 Magneti Marelli 3051 + 0,19 Merloni 3333 + 0,39 Necchi ord 3605 — Olivetti ord 9440 —0,04 Olivetti priv 5880 —0,25 Pininfarina 12370 + 0,36 Rodriguez SpA 10350 + 0,97 Safilo 9495 —0,57 Safilo risp 8650 + 0,93 Saipem 2820 + 0,71 Saipem risp 2660 —0,56 Teknecomp 1529 + 0,59 CCT december 1996 IND CCT februar 1991 IND CCT februar 1992 IND CCT februar 1992 9,8% CCT februar 1995 IND CCT februar 1996 ..... CCT februar 1997 IND CCT jan. 1990 BA 12,5% CCT jan. 1990 BB 12,5% CCT jan. 90 USL 12,5% CCT januar 1991 IND CCT januar 1992 IND CCT januar 1992 11% CCT januar 1993 IND CCT januar 1996 CV IND CCT januar 1997 IND CCT januar 1995 IND CCT januar 1996 IND CCT julij 1990 IND CCT julij 1991 IND CCT julij 1995 IND CCT julij 1996 ___ CCT maj 1991 IND CCT maj 1992 _____ CCT maj 1995 IND CCT maj 1996 _____ CCT maj 1997 IND CCT marec 1991 IND CCT marec 1995 IND CCT marec 1996 . . . CCT marec 1997 IND CCT nov. 1990 IND . . CCT nov. 90 EM 83 IND CCT nov. 1991 IND CCT nov. 1992 IND CCT nov. 1995 IND CCT nov. 1996 IND CCT oktober 1993 IND CCT oktober 1990 IND CCT oktober 1991 IND CCT oktober 1995 IND CCT oktober 1996 IND CCT sep. 1990 IND . . CCT sep. 1991 IND . . CCT sep. 1995 IND . CCT sep. 1996 IND . CTS marec 1994 IND CTS april 1994 IND ED SCOL 1975/90 9% ED SCOL 1976/91 9% ED SCOL 1977/92 10% REDIMIBILE 1980 12% RENDITA — 35 5% . . 7.7. spr. % 92,90 101.05 97.70 99,75 95.40 93.95 92,55 101,10 100,95 100.70 101,53 98,45 98.80 97.25 93.80 92.80 93,85 93,85 100,00 100,35 95.25 94,35 100,40 93,05 93.40 93.25 100.05 92.40 93.00 93.10 99.70 101,20 100,00 97.50 93,20 92.70 95.10 99.50 99,75 93.20 92,55 99.40 99,75 92.95 92.30 73.30 73.20 105,00 98.10 96.60 101.70 71.00 —0,05 —0,05 —0,10 —0,05 —0,05 + 0,05 + 0,10 + 0,10 —0,05 —0,11 + 0,28 + 0,05 + 0,05 + 0,05 —0,05 —0,11 —0,05 —0,05 —0,05 —0,11 + 0,05 + 0,05 + 0,16 + 0,41 + 0,27 Skrb za okolje in narodno sožitje Pozabil je tudi na vse tržaške otroške vrtce Novi telefonski imenik izpustil imena skoraj vseh slovenskih šol Po evropskih volitvah sta na Tržaškem v ospredju dva argumenta in sicer varstvo okolja in protislovenstvo. Vprašanji se navezujeta neposredno na volitve, korenine problemov pa segajo seveda veliko veliko globlje. Volilni uspeh zelenih je opozoril vse, da so postali naravovarstveniki politična sila, s katero bo treba resno računati, vprašanje okolja pa bo v bodoče vedno bolj občuteno vprašanje in to tudi kot predvolilna tema. Nacionalizem je v Trstu še vedno močan adut, v imenu narodne nestrpnosti je Camber jurišal na Strasbourg, pod geslom protislovenstva pa se zbirajo dovolj številne skupine ljudi, kar seveda vzbuja nezdrave politične apetite. Ob vprašanjih okolja in narodnih odnosov pa je treba jasno in glasno zapisati, da sta ta dva argumenta nekaj bistveno antitetičnega. Eno je nacionalizem, drugo je skrb za naravo, obojega pa nikakor ne moremo spraviti pod isto streho, saj gre za dve povsem različni čutenji in mišljenji. Ekološka gibanja in vedno večja občutljivost do narave se utemeljujejo v spoznanju, da človek ni in ne more biti absoluten vladar sveta, da mora slepo voljo do moči zamenjati z etičnim razumom in globokim občutkom odgovornosti. Narava je vrednota, kot so vrednota šibkejši in drugačni. Ni čudno, če je Amazonija postala simbol velikega svetovnega gibanja, saj tam sekajo gozdove in hkrati dobesedno iztrebljajo domorodce in njihova plemena. Korenine nacionalizma pa so zasidrane v prepričanju, da mora močnejši nadvladati nad šibkejšim, pravica je edino pravica moči in močnejšega. Drugačnost je negativen predznak, sosed (posebno če je manjšina) je že po svoji naravi "vrag" in ne enakovreden "mejak". Povsem jasno je torej, da so nacionalisti in naravovarstveniki sinovi dveh nasprotujočih si pogledov na svet in da so njihove vrednote drugačne. To se nam zdi vredno poudariti, ker smo prav v Trstu gledali poizkuse, da bi oboje združili in na lastni koži občutili izprijenost takšnega početja. Seja predsednikov deželnih skupščin V Trstu so se včeraj zbrali na dvodnevnem posvetu predsedniki deželnih svetov in avtonomnih pokrajin Trento in Bočen. Gostom je izrekel dobrodošlico predsednik deželne skupščine Furlanije-Julijske krajine Paolo Solimber-go. Na posvetu je govor o zakonodaj alni vlogi deželnih teles in o vprašanjih, s katerimi se soočajo deželne uprave v odnosu z vlado in z raznimi državnimi telesi. Beseda bo tekla tudi o kočljivih problemih deželnih informativnih oddaj RAI. Lista za Trst je ob svojem nastanku skušala združevati skrb za naravo in Kras s protislovensko in seveda proti-osimsko gonjo. Iz te nenaravne združitve se je rodil čuden zelenec, ki je na ramenih nosil mušketo kolonizatorja. Ljubezen do narave se je namreč kmalu izkazala kot želja po "osvajanju" tuje (beri slovenske) zemlje. LpT ni bila edina, ki se je tako slabo obnašala do Krasa, posledice zgrešenega odnosa do okolja in do Slovencev so danes očitne in pomenijo samo brezobzirno poplavo cementa. Zdi se nam pomembno poudariti to dejstvo, kajti vsi tržaški naravovarstveniki si morajo biti v zavesti, da tu pri nas ni mogoče brez jasnih odnosov do narodnega vprašanja, skratka, da ni mogoče biti iskren zaveznik narave, ne da bi imel globoko human odnos do sočloveka, tudi tistega, ki je drugačne narodnosti. Verjamemo, da bodo o tem vprašanju razpravljala gibanja zelenih in da bodo naravovarstveniki, ki so v različnih strankah, ustanovah in društvih zagovarjali tezo, da sta skrb za okolje in tvorno sožitje med različnimi narodi novi kvaliteti nove Evrope in novega Trsta. Nacionalizem pa je mrtva veja in neperspektiven argument fosilov, ki nima z "zelenimi" nič skupnega. Ace Mermolja Na nižjih srednjih šolah so dijaki že pred dnevi opravili državni zaključni izpit. Danes objavljamo izide na nižjih srednjih šolah v Rojanu, pri Sv. Ivanu, na Katinari, Opčinah in pri Sv. Jakobu. Preostale bomo objavili v jutrišnji številki. Nižja srednja šola F. Erjavec Državni zaključni izpit so opravili: Erik Baitz, Silvio Cappelli, Vanja Cvelbar, Igor Giacomini, Dimitri Pisani, Boris Vremec, Majda Brecelj, Karen Cossutta, Tatjana Dolhar (odlično), Federico Frassinelli in Tatjana Siviz. Nižja srednja šola sv. Ciril in Metod Državni zaključni izpit so opravili: Peter Canciani, Devan De Paolis, An-drea Fabris, Michel Grbec, Nikolaj Vi-sentin, Igor Zoch, Sara Balde, Mojca Carli (odlično), Mateja Fachin, Barbara Franco, Asja Jurkic (odlično), Mojca Kovač (odlično), Ivana Marc, Paola Marconi, Lara Posega (odlično), Maja Vecchiet in E lena Zoch. Nižja srednja šola na Katinari Državni zaključni izpit so opravili: Christian Gabrovec, Franco Giacomini, Max Maver, Alessandro Moreu, Marco Orfand, Marco Padoan, Katja Lorenzi, Sonja Rojac (odlično), Lara Pred dobrim tednom smo pisali o telefonskem imeniku za leto 1989/90, ki ga družba SIP v teh dneh razdeljuje tržaškim naročnikom. Danes se moramo k njemu povrniti, ker moramo žal zabeležiti nekatere hude pomanjkljivosti, na katere so nas opozorili bralci. Kakor se čudno sliši, v novem imeniku ni ne imen ne telefonskih številk skorajda vseh slovenskih šol. Kdor imenik odpre na strani 264, bo pod naslovom »Scuole statali con lingua d'in-segnamento slovena« našel le učiteljišče, poklicni zavod Stefan in trgovski zavod Zois z oddelkom za geometre — in pika. V imeniku za leto 1988/89 je sledilo še 24 šol s slovenskim učnim jezikom. Primerjava s starim imenikom poleg tega pove, da so z novega imenika zginili tudi imena in telefonske številke vseh tržaških občinskih in državnih otroških vrtcev. Kako je mogoče, da se je kaj takega zgodilo? Ravnatelj tržaške agencije SIP inž. Sandro Trivellato nam je povedal, da je šlo za »neljub in obžalovanja vreden spotikljaj«. Založba SEAT, ki tiska imenike, mu za zdaj ni znala dati dokončne razlage, nagiba pa se k misli, da je tiskarski škrat zakrivil računalniški program, ki so ga uporabljali za pisanje strešic. Vsekakor pa je dejstvo, da se je zbrisal celoten tiskarski stolpec. Stanco, Verena Švara in Valentina Triolo. Nižja srednja šola S. Kosovel Razred III. a — Državni zaključni izpit so opravili: Dimitrij Brundula, Paolo Canciani, Emil Oblak, Jan Pon-tari, Mitja Sossi, Massimo Vrše, Lara Agelli, Alenka Bisiacchi, Eva Ciuk, Alenka Gojča, Alenka Hrovatin (odlično), Tanja Kalc, Sara Mahnič in Barbara Ravbar. Razred III. b — Tomaž Ban, Alex Bratos, Michele Calzi, Šaša Carli, Kristjan Mesar, Samo Miot (odlično), Daniel Radetti, Katja Crissani, Valentina Destri, Claudio Ferluga, Tanja Race, Alenka Spetič (odlično), Barbara Škabar, Fatina Škabar, Daria Vitez in Donatella Vrše. S/P Societš Italiam pet /Tsercam detie Tstecommcaziani p. a TRIESTE E PROZINClA efonco ufficiate dag/i abbooah al tefafobo aggtornatO a! 7 apnle 1989 Navedena razlaga mogoče res ne bo dokončna, če pomislimo, da niso izginila izključno imena, ki se pišejo s strešicami (to velja predvsem za otroške vrtce), pa tudi, da niso izginila vsa imena, ki se pišejo s strešicami (ime Žiga Zois je v novem imeniku pravilno zapisano). Mimo tega naj povemo, da nam je inž. Trivellato zagotovil, da bo družba SIP skupno z založbo SEAT pomislila, kako bi lahko vsaj delno Nižja srednja šola I. Cankar Razred III. a Izpit so opravili: Andrea Corva, Vanja Cuk, Peter Ma-gaina, Christian Volpi, Alex Zerjul, Saša Zuppin, Helena Crismani, Fran-cesca Icardi, Rada Pilat, Alexandra Raffa, Katja Zanella in Sabrina Mohorčič. Razred III. b — Izpit so opravili: Paolo Biekar, Rado Birsa, Marco Cris-mancich, Gunther Hervatin, Morris Hervatin, Stefano Samec, Igor Schilla-ni, Dimitrij Jančar, Barbara Maglica, Irena Pahor in Dolores Tomazini. Razred III. c — Riccardo Baldassar-ri, Paolo Bandi, Dobriča Jevtič, Marino Leghissa, Davide Marconi, Alessandro Porporati, Franz Riccardo Žiberna, Chiara Baruca, Natascia Ciliberto in Elena Maicovich. En dijak ni izdelal. popravila storjeno napako. Izključil je možnost, da bi natiskali nove imenike, in dejal, da bi prišla v poštev objava zbrisanih imen v kaki drugi obliki, mogoče v časopisih. Spomnil je nazadnje, da v skladu s 26. členom novega službenega pravilnika SIP, ki ga prinaša novi imenik na prvih straneh, prizadeti naročniki ne bodo plačali naročnine za to leto. Nenavadni tiskarski škrat nam nudi priložnost, da spregovorimo še nekaj besed o pisanju slovenskih imen v telefonskih imenikih, začenši z že omenjenimi strešicami. Dogaja se namreč, da je marsikatero slovensko ime še vedno nepravilno zapisano. To velja tudi za imena slovenkih šol, kot se lahko vsakdo prepriča, če pogleda tako novi kot stari imenik, pa tudi vodnik Tuttocitta, ki sploh ne pozna strešic. Ravnatelj tržaške agencije SIP nam je zagotovil, da je pravilno pisanje slovenskih imen odvisno edinole od dotičnih naročnikov, ki morajo pač pristojnim uradom telefonske družbe natančno povedati, kako se imenujejo oziroma pišejo. Kar zadeva slovenske šole, pa tudi nekatere druge ustanove in organizacije, bi si dovolili še eno pripombo, in sicer, zakaj ne bi objavljale celotnih svojih nazivov tudi v slovenščini. To že delajo nekatere slovenske ustanove in organizacije, med temi nekatere občinske uprave. Dežela dodelila SSG 480 milijonov lir Deželni odbor je včeraj dodelil tri milijarde in pol lir v podporo opernega gledališča Verdi, gledališča Teatro Slabile, Slovenskega stalnega gledališča in Deželne gledališke ustanove za Furlanijo-Julijsko krajino s sedežem v Vidmu. Vsa štiri gledališča je deželna vlada obravnavala kot temeljne ustanove za gledališko in glasbeno produkcijo. Prispevki, ki zajemajo največ 75 odstotkov priznanih stroškov, so takole porazdeljeni: gledališče Verdi prejme milijardo in 650 milijonov lir, od katerih je 200 predvidenih za decentralizirano dejavnost; Teatro Slabile 850 milijonov lir, od katerih je 200 za decentralizirano dejavnost, 50 milijonov pa za Podreccovo lutkovno skupino; SSG prejme 480 milijonov, 520 milijonov (od katerih je 150 namenjenih za preureditev gledaliških dvoran) pa so dodelili Deželni gledališki ustanovi v Vidmu. O letnih programih vseh štirih gledaliških ustanov se je pozitivno izrekla že deželna komisija za kulturo, odbornik Antonini pa je včeraj še podčrtal pomembno vlogo, ki jo gledališča imajo za splošen kulturni razvoj dežele Furlanije-Julijske krajine. Izidi mature na klasičnem liceju Medtem ko se na nekaterih šolah dijaki še mučijo z ustnim izpraševanjem, so na državnem klasičnem liceju F. Prešeren včeraj objavili izide zrelostnih izpitov. Vsi »klasiki« so izpit opravili, odrezali pa so se kar solidno: Elisabetta Ciacchi 36/60, Smiljana Gruden 44/60, Agata Kuhar 58/60, Neva Lupine 52/60, Štefan Pahor 46/60, Giuliana Pavlica 50/60, Francesca Rustia 46/60 in Breda Sussi 48/60. Na petih nižjih srednjih šolah Izidi državnih zaključnih izpitov 1989-90 Ko lepo petje naznanja veselo pomlad »Prišli ste in boste prihajali v Finžgarjev dom, da boste peli. Ne kakorkoli, temveč da boste lepo in pravilno peli. Zato bo potrebno veliko resnega dela. Bodite odslej naprej med seboj vedno večji prijatelji... Učili se bomo pisati note, brati in peti; učili se bomo pesmi, da bomo sebi in drugim v veselje zapeli...« Tako je zapisal g. Franc Pohajač, pevovodja kar štirih pevskih skupin, v brošuri, ki je izšla v juniju ob praznovanju 10. obletnice zborovskega delovanja otroškega in mladinskega pevskega zbora "Vesela pomlad", ki sta se jima v pretekli sezoni pridružila še dekliška in fantovska skupina pevcev. »Bil je december pred dobrimi desetimi leti, ko smo si na Opčinah zaželeli pomlad. Po dolgem ugibanju smo prišli do zaključka, da je prav pesem tista, ki nam lahko pomlad prikliče v katerem koli času. Ustanovili smo otroški zbor z lepim imenom "Vesela pomlad". Temu je sledil mladinski zbor in sedaj imamo še dve skupini mladih pevcev in ne bi želeli, da bi se nam izgubili. Z njimi nameravam delati naprej. Z dekliško skupino pa nameravamo nastopiti v avgustu na mednarodnem tekmovanju v Arezzu. Avgusta bomo tam nastopili in sicer v skupini mladih zborov, ki je bila prvič vključena v to tekmovanje. Obvezno bomo morali nastopiti v kategoriji narodnih pesmi, kot tudi v kategoriji petja polifonskih skladb.« S temi besedami in ugotovitvami smo pred dnevi začeli v Finžgarjevem domu na Opčinah razgovor z g. Poha-jačem, ki je duša vse te pevske dejavnosti in z Majdo Danev, tajnico Sveta sodelavcev, ki pomaga voditi zbore. »Proslava ob 10. obletnici naše zborovske dejavnosti je zelo lepo uspela. Naši mladi pevci so se predstavili z bogatim programom, ki je pokazal, da želijo peti, da ljubijo narodno pesem, da pa hočejo dobro in pravilno peti, da želijo v interpretacijo vložiti to, kar so hoteli s svojimi skladbami povedati skladatelji sami. Vse to pa zahteva veliko vaj, poznavanje not in glasbe in seveda veliko smisla za interpretacijo posameznih skladb,« nam je povedal g. Pohajač. Začetki pred desetimi leti so bili seveda skromni. »Sam sem študiral orgle in sem se na Opčinah začel najprej ukvarjati z glasbeno skupino Taims, ki sem se ji posvetil kar nekaj let. Potem pa so me vprašali, zakaj ne bi začel tudi s petjem. Zamisel mi je bila všeč, toda vedel sem, da se moram na to delo temeljito pripraviti in da ne sme biti nobene improvizacije. Tako sem začel čita-ti vse v zvezi z zborovskim petjem in intenzivno obiskovati tečaje za pevovodje v Sloveniji, pa tudi v Italiji. Menda sem do sedaj opravil že vsaj deset takšnih tečajev.« Nadalje je začel z zbiranjem mladih pevcev, pri čemer so mu bili vedno v pomoč in oporo tudi starši, oziroma svet sodelavcev, v katerem vestno dela Majda Danev, ki opravlja veliko več dela, kot bi to narekoval posel tajnice. Za praznovanje 10. obletnice so izdali zelo bogato in lepo urejeno brošuro z naslovom "S spominom po poteh mladih pevcev". To je pregledna brošura, v kateri so zbrani podatki od prvega leta delovanja otroškega zbora leta 1978, podatki o delovanju v vseh naslednjih letih, povezani z imeni pevcev in krajev, kjer so pevci nastopali ter imeni pesmi, ki so jih naštudirali. V brošuri, ki jo je pripravil g. Pohajač sam, pri delu pa mu je pomagala tudi Majda Danev, so vključeni pri- spevki samih pevcev, ki govorijo o gostovanjih, ki so jih pevci opravili v Rimu, Parizu, v Berlinu, na Švedskem, v Švici, na Koroškem in seveda v Kanadi. Brošura obsega, poleg omenjenega, še številne članke pevcev, ki se nanašajo na obletnico, pa tudi povzetno razpredelnico, ki kaže, koliko pevcev je pelo v teh letih v raznih zborih in koliko let so v njih peli. Brošuro zaključujejo fotografije z raznih nastopov mladih pevcev z naslovom "S fotoaparatom med pevci". »Naši otroci so slišno in vokalno zelo dobro pripravljeni. Glasovi so čisti in lepi. Z leti se začenja vse to bogastvo izgubljati in tudi tiste prvotne sproščenosti ni več. Zato je treba s pevci veliko delati, jim vcepiti v glavo in kri zavest, da je nota za vsakega pevca abeceda, da morajo svoj glas kultivirati, da morajo predvsem petje ljubiti.« Narodna pesem je za g. Pohajača nekaj naj lepšega. »Kjerkoli smo nastopali ali gostovali, povsod smo videli, da so drugi najprej razumeli našo narodno pesem. Zato izredno cenim naše skladatelje, ki skrbijo za izredno lepe, moderne priredbe teh pesmi. In s temi pesmimi tudi najraje nastopamo.« Preteklo sezono sta začela z delom tudi dekliška in fantovska skupina; prva šteje 16 deklet, druga pa 6 fantov. Vse skupine vadijo dvakrat tedensko, razen najmlajših, ki obiskujejo eno leto poseben tečaj. Ni treba torej še posebej poudariti, da se v Finžgarjevem domu vrstijo vaje vsak dan, od prvih popoldanskih ur dalje vse tja do večera. »Imam zelo natančen pregled nad tem, kako mi prihajajo otroci na vaje. Če manjkajo, morajo ob koncu leta opraviti nekakšen popravni izpit. K meni prihajajo posamično. In tu obdelajo vse, kar bi se bili sicer naučili, če bi bili redno na vajah. Tisti, ki hodijo redno na vaje, dobijo ob koncu priznanja. Dobijo pa jih, kasneje seveda, tudi tisti, ki niso bili redno na vajah, a so z menoj opravili ta dodatni študij.« Z naj večjim ponosom in zadovoljstvom sta nam g. Pohajač in Danevova govorila o številnih gostovanjih, ki jih je mladinski zbor že opravil. »Zelo lepo je bilo na primer v Kanadi. Tu smo imeli celo nastop na enem izmed glavnih trgov kanadskega mesta. Naj povemo, da nas na naših gostovanjih spremlja tudi glasbeni ansambel Zvezde, ki bo septembra še sam opravil turnejo po Kanadi. Za naše pevce so takšna gostovanja zelo koristna.« Okrog 100 pevcev je letos zaključilo uspešno sezono v Finžgarjevem domu. Kako je bila uspešna, kaže tudi lepa razstava v pevski sobi, ki v sliki prikazuje desetletno delovanje otroškega in mladinskega zbora. Na njej so razstavljena tudi vsa priznanja, ki so jih mladi pevci za svoje petje že prejeli. »Vpliv potrošniške glasbe je tudi na naše mlade zelo velik. Zato moramo storiti vse, kar je v naši moči, da jim našo pesem približamo, da vzbudimo v njih ljubezen do petja. Želel bi pohvaliti starše. Brez njihove pomoči bi bilo tudi naše delo manj uspešno. Želim torej, da bi tako še nadaljevali. Dobili smo že vabilo za gostovanje na Češkem. Upam, da nam bo uspelo ter želim vsem svojim pevcev čim boljše počitnice, z izjemo seveda dekliške skupine, ki bo vadila ves julij in avgust do nastopa v Arezzu.« Lepim željam se je pridružila tudi Majda Danev, ki je izrazila željo, da bi bili tudi v prihodnje stiki z drugimi zbori iz zamejstva, pa tudi iz matične domovine, tako dobri in uspešni, kot doslei- Neva Lukeš V rajonskem svetu za Skedenj in Čarbolo Hud napad na slovenščino Spet moramo zabeležiti dogodek, ki dokazuje, kako daleč je Trst od resničnega evropskega duha. Spet je slovenščina bila tarča grobega napada, in to v brk veljavnim normam. Prizorišče napada je tokrat bilo zasedanje rajonskega sveta za Škedenj in Čarbolo, neposredna tarča pa novoimenovani rajonski svetovalec KPI Igor Pavletič, ki mu ni bilo omogočeno, da bi ob prevzemu funkcije spregovoril v svojem materinem jeziku. Dogodek se je pripetil v sredo okrog 21. ure. Rajonski svet je tedaj že izčrpal nekaj točk na dnevnem redu. Po uvodnih izjavah predsednika in po odobritvi zapisnikov je sprejel na znanje odstop komunističnega svetovalca Bruna Mosettija, takoj nato pa potrdil izvolitev Igorja Pavletiča na njegovo mesto. Le-ta je hotel spregovoriti nekaj priložnostnih besed v slovenščini in nato v italijanščini, vendar mu ni uspelo veliko govoriti, saj se je takoj zaslišalo protestno kričanje, večina svetovalcev pa je potem zapustila sejno dvorano, delno tudi na prigovarjanje samega predsednika Luciana Favretta (KD), tako da se seja ni mogla nadaljevati. Proti rabi slovenščine so med sejo prvi začeli kričati svetovalci MSI in LpT, pridružili pa so se jim tudi nekateri drugi. Med temi je bil tudi socialist Gianpaolo Annese, ki je prvi zapustil dvorano. Za njim so odšli še misovci in listarji, a tudi predstavniki KD, PRI in PSDI, tako da so naposled v sejni dvorani ostali edinole trije komunisti s Pavletičem vred, dva socialista in predsednik Favretto. Predsednik je še med sejo vzel besedo Pavletiču, rekoč, da ni dovoljena raba slovenskega jezika. Pavletič mu je odločno osporaval in mu med drugim kazal izvod pravilnika o delovanju rajonskih svetov v tržaški občini, ki v svojem 27. členu pravi, da je »raba slovenskega jezika dovoljena v delovanju rajonskih teles«. Toda njegovo dokazovanje ni veliko zaleglo, saj je predsednik po odslovitvi nekaterih svojih strankarskih somišljenikov formalno ugotovil pomanjkanje legalnega števila svetovalcev in prekinil sejo. Pavletič je predsedniku takoj po seji napovedal, da se ne namerava odreči svoji pravici do rabe slovenščine na sejah rajonskega sveta in da zahteva, naj bo na prihodnji seji prisoten tudi občinki tolmač. Povedati je namreč treba, da doslej ni v rajonskem svetu za Škedenj in Čar- bolo še nihče govoril v slovenščini, tako da na njegovih zasedanjih ni bilo tolmača. Igor Pavletič je star 31 let, po poklicu je trgovec, naši javnosti pa je znan predvsem kot pevec in predsednik Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič. Sredin nekulturni dogodek ga je prizadel, vendar nikakor ne ustrašil, saj namerava vztrajati v svojih prizadevanjih za uveljavitev slovenščine. »Spomnil bi rad,« nam je med drugim povedal, »da je slovenski jezik od davnine jezik, v katerem so se izražali in se že izražajo domačini v našem rajonu. To velja tako za Čarbolo kot še zlasti Škedenj, ki je do prve svetovne vojne bil izključno slovenska vas. Pri rabi slovenščine na sejah rajonskega sveta bom vztrajal ne zato, ker bi hotel razdvajati ali iz kakega sovraštva, temveč ker gre za vprašanje pravičnosti do domačinov in seveda ker je to tudi izrecno predvideno v pravilniku, ki urejuje delovanje našega rajonskega sveta.« Nekulturni dogodek je medtem obsodila svetovalska skupina KPI v rajonskem svetu za Škedenj in Čarbolo. V tiskovnem sporočilu je napovedala, da se bo dosledno zavzemala za spoštovanje pravilnika. Nocoj bo na Repentabru predstava SSG »Slehernik« Nocoj se bodo člani Slovenskega stalnega gledališča, ki so te dni razveseljevali občinstvo po Tržaškem in Goriškem z Linhartovo Županovo Micko, znova preoblekli v razkošna oblačila, ki si jih je za mogočno predstavo Slehernika zamislila Marija Vidau. Odrsko sceno Marjana Kravosa bo zamenjalo naravno prizorišče Repentab-ra, očarljivo in mogočno, domače in slikovito, prilagodljivo kakršnimkoli potrebam iger na prostem. Vanj je režiser Mario Uršič postavil novo varianto Hofmannsthalovega misterija, takšno pač, ki se po sili razmer odpoveduje vrsti svetlobnih efektov in odrskih možnosti, zato pa v največji meri izkoristi vse, kar mu ponuja okolje. Predstava, ki je v novem, odličnem prevodu pesnika Nika Grafenauerja, z izjemno ubrano igro pomnoženega ansambla SSG in pomembnim deležem vseh drugih umetniških sodelavcev navdušila abonmajsko občinstvo, je ena največjih uprizoritev našega gledališča v zadnjih desetletjih, zaradi svoje vsebine pa široko ljudska-Pripoveduje o bogatinu Sleherniku ob uri, ko mora delati obračun za svoje grešno življenje. Sam avtor jo je označil kot "človeško pravljico v krščanski opravi", kjer se srečujeta na eni strani krščanska podoba sveta, ki je urejen po zunajčloveških zakonih, na drugi strani pa vsakdanja človeška resničnost, kamor ti zakoni posegajo in se jim ne more nihče izogniti. Bog je hkrati merilo sveta in misterij, v katerega se človek lahko poglobi le z vero. To delo že izpred druge svetovne vojne uprizarjajo pred katedralo v Salzburgu, nocoj in jutri pa si ga lahko ogledate pred repen-tabrsko cerkvijo, kjer je bilo v izvedbi gledaliških ljubiteljev uprizorjeno pred natanko štiridesetimi leti. V torek bo SSG gostovalo z istim delom v Gorici, za prizorišče pa si je izbralo prostor pred cerkvijo sv. Ivana, v soboto pa bo ta ciklus poletnih uprizoritev Slehernika zaključilo z nastopom na Brezjah. Afera o razvojnih načrtih padriške znanstvene ustanove Podpredsednik Dežele odgovaija na kritike Sklep deželnega odbornika za načrtovanje Carboneja, ki je z nepričakovano politično potezo ustavil razvojne načrte Centra za znanstvene raziskave pri Padričah, je kot znano dvignil val prahu in polemik. Marsikdo iz vrst deželne večine mu je očital nedosled- nost pri obravnavi tega vprašanja. Posebno ostri in pikri do socialističnega predstavnika so bili demokristjani in voditelji raziskovalnega centra, ki so podpredsedniku Dežele glasno očitali, da si je hotel s to odločitvijo samo pridobiti simpatije in podpore pri zelenih in pri naravovarstvenih organizacijah. Carbone, ki se je včeraj spet ------- tržno obvestilo- KREM01/4 Ne samo po duhu Mladinci petdesetih let Ameriški in nemški znanstveniki so dosegli uspehe v boju proti gubam HAMBURG - Kdo ni nikoli sanjal o tem, da bi lahko zbrisal znamenja starosti s svojega obraza in tako ohranil mladost tudi po videzu in ne samo po duhu? Na to, da bi iznašli »kremo mladosti«, so pomislili tudi znanstveniki, tako v Ameriki kot v Evropi in njihove raziskave so v teh zadnjih letih privedle do vsega spoštovanja vrednih rezultatov. Albert Kligman, dermatolog z univerze v Pennsylvaniji, je odkril, da je z retinsko kislino mogoče doseči opazno zmanjšanje gub, pa čeprav se pri tem koža vzdraži in pordeči. Manfred Pus-chmann, profesor na Eksperimentalni dermatološki kliniki v Hamburgu, pa je preizkusil novo kozmetično kremo z reti-nolom, ki ne povzroča stranskih učinkov. Nedavno so preizkuse opravili tudi na »zelo zrelih« osebah, tudi takih, ki so prekoračile 70 let starosti. Rezultati so pokazali, da so bili poskusi profesorja Puschmanna veljavni: retinol namreč povzroča vidno zmanjšanje globine in števila gub. Kozmetična krema, ki jo je testiral profesor Puschmann in za katero vlada po vseh lekarnah veliko povpraševanje, se imenuje Anti Age Retard. Italijanske lekarne oskrbuje z njo multinacionalna družba Korff, na voljo pa je za različne starostne pasove: za 25, 35 in 45 let, od nedavnega pa tudi za kožo, ki je presegla 50 let. oglasil s tiskovnim sporočilom, pa pravi, da so nekatera stališča o tej aferi povsem neprimerna, kot so po njegovem čisto neosnovane kritike tistih, ki pravijo, da politično dvori zelenim. »Da to ni res priča dejstvo, da sem kljub nasprotovanju zelenih prispeval k ugodni rešitvi vprašanja sinhrotrona, svojčas pa sem odločno nasprotoval termocentrali na premog, čeprav jo je KD podpirala. Tega nisem storil, da bi komurkoli mežikal, ampak samo zato, ker sem bil v to prepričan in tudi sedaj sem trdno prepričam v svoje izbire. Zamrznitev razvojnih načrtih padriške ustanove ne pomeni po Carbo-nejevem mnenju rdečo luč za razvoj Sesljanskega zaliva in za gradnjo sinhrotrona in tudi ne politične odločitve proti razvoju znanstvenih struktur v našem mestu. »Če bi kdo predlagal gradnjo stolpnice na Trgu Unita, kjer bi namestili sedež pristaniške ustanove, bi jaz temu odločno nasprotoval, kar pa seveda še ne pomeni, da sem zato proti razvoju pristaniških dejavnosti, prav nasprotno,« je še dejal Čar-bone, ki ob zaključku dodaja, da je ob tem zelo cenil uravnovešeno reakcijo tržaškega župana Richettija, »s katerim bomo čimprej gotovo našli ustrezno rešitev.« Tajništvo tržaške federacije KPI pa je mnenja, da je podrobnostni urbanistični načrt Centra za znanstveno raziskovanje sad površne izbire tržaške občinske uprave in nesposobnosti pri načrtovanju razvoja teritorija. Komunisti so ostro kritizirali postopek in to tudi jasno povedali med razpravo v pristojnih komisijah in v občinskem svetu, med katero so zaman predlagali dopolnila in popravke, podobne tistim, ki jih sedaj predlagata odbornik Carbone in deželna tehnična komisija. Občinski odbor ni hotel po mnenju KPI kršiti notranjih političnih ravnotežij in je raje ubral pot, ki zanemarja kolektivne interese širše občinske skupnosti. Komunistično vodstvo zato predlaga občinski upravi korenito revizijo razvojnih planov raziskovalnega središča, ki morajo upoštevati specifiko kraške-ga teritorija ter tudi njegove kulturne' in gospodarske značilnosti. V vseh urbanističnih projektih pa mora priti jasno do izraza nenadomestljiva vloga občinske uprave pri načrtovanju razvoja znanstvene ustanove, kar se doslej ni dogajalo, tudi zato, ker ima padriško središče zelo velike, verjetno prevelike zakonske pristojnosti na tem področju. Carbonejevo potezo je včeraj pozdravil deželni svetovalec LpT Gam-bassini, ki opozarja, »da je pred časom že predlagal, da bi znanstvene laboratorije zgradili znotraj bivšega begunskega taborišča na Padričah«. Kam pes pravzaprav taco moli-je že vsem zdavnaj jasno: nekdanje begunsko taborišče ne sme priti na noben način v roke domačemu prabivalstvu. V sredo večer rocka na Gradu sv. Justa Na Gradu sv. Justa bo v sredo, 12. julija, (ob slabem vremenu pa v četrtek, 13. julija) glasbeno tekmovanje, na katerem bo nastopilo dvajset rock ansamblov iz naše dežele in drugih krajev Italije. Nastopajoči se bodo potegovali za nagrade »Music-maker '89« (namenjena je ansamblom in kantavtorjem), »Discografia '89« (podelili jo bodo producenti) in »Yako De Bonis«. Slednja je poimenovana po znanem članu tržaške skupine Steel Crown, ki je umrl lani poleti. Podelili jo bodo najboljši rock-heavy metal skupini. Po selekciji, na kateri je sodelovalo 40 skupin in pevcev, je bilo za končni nastop sprejetih 20. Na Gradu sv. Justa se bodo tako predstavili: Silence, Gherardi, Hammer Blow, Cunnilingi, Incka, Notturna, Yancy, Alex Vincenti, George's G ang, Knight Lora, Yellow Cab Ouartet, Garden od Sensations, Italian Style, Mike Rizz, Just for fun, Andrea Fossati, Dejanira, DeviTs Claws, Delay in Elena S Alessan-dra. Vstopnice (po 4 tisoč lir) so naprodaj v Pasaži Protti od ponedeljka dalje. V nesreči na cesti pod smodnišnico 54-letni Tržačan na mestu mrtev Razbitine fiata 131, v katerem je izgubil življenje Glovanni Alunnl Barbarossa Včeraj popoldne nekaj po 15. uri se je v Ulici Brigata Casale pripetila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 54-letni Giovanni Alunni Barbarossa iz Miramarskega drevoreda 27, dva Tržačana pa sta se lažje ranila. Agenti prometne policije, ki so več ur ostali na kraju nesreče in zbirali podatke, so bili včeraj zelo skopi s podatki in niso hoteli razkriti podrobnosti dinamike. Alunni Barbarossa, ob katerem je sedel 47-letni Er- neste Pecchiari iz Ul. Romoli 1, je vsekakor peljal s fiatom 131 po Ulici Brigata Casale navzdol proti Ulici Flavia. Ko je prispel do ovinka pod smodnišnico, malo pred odcepom za Rovte, pa je čelno trčilo vanj nasproti vozeče dostavno vozilo ford transit, ki ga je upravljal 25-letni Igor Grisoni iz Ul. S. Pasguale 135. Po prvih informacijah kaže, da je Grison v ovinku nekoliko nerodno pritisnil na zavore, zaradi spolzkega cestišča pa je izgubil nadzorstvo nad vozilom in zapeljal na drugo stran cestišča prav v trenutku, ko je mimo pripeljal Alunni. Čelno trčenje je bilo tako silovito, da je Alunni Barbarossa bil na mestu mrtev. Grisonija in Alunnijevega sopotnika Ernesta Pecchiarija so odpeljali v kati-narsko bolnišnico, kjer pa so jima zdravniki nudili le prvo pomoč. Pecchiari se bo zaradi udarca v prsni koš in odrgnin zdravil deset dni, Grison pa pet V nesrečo je bilo vpleteno tudi tretje vozilo, to je fiat 126, katerega je upravljal Tržačan, o katerem je poznan le priimek Giorgini. Z avtom je vozil za Alunnijevem fiatom 131, po nesreči pa mu ni uspelo pravočasno ustaviti avtomobila in je še sam trčil v ford transit. Avto se je seveda poškodoval, sam pa je odnesel celo kožo. Začetek festivalov komunističnega tiska Na Proseku in v Trebčah sta se sinoči začela festivala komunističnega tiska. V Trebčah poteka festival Unita in Dela vzporedno s praznikom športa. Danes in jutri bo nastopil ansambel Akordi, v ponedeljek pa skupina Ag-ropop. Na Balancu na Proseku bo drevi in jutri zvečer za ples igral ansambel Lojzeta Furlana. Jutri zvečer pa bo tudi na sporedu politični shod tržaške federacije KPI. Praznik komunističnega tiska prireja krajevna sekcija KPI za Prosek in Kontovel. Pokrajinski festival KPI bo medtem od 28. julija dalje v Ljudskem vrtu na Pončani. Festival komunističnih glasih napovedujejo v kratkem tudi v repentabrski občini, v Nabrežini pa bo sredi prihodnjega meseca. Zadnji dan prireditve bo tudi na sporedu žrebanje loterije sekcije KPI J. Verginella iz Križa, katere čisti dobiček bodo namenili obnovi vaškega Ljudskega doma. Promenadni koncert trebenske godbe Rajonski svet za Kolonjo in Škorkljo prireja promenadne koncerte tržaških godb v Ljudskem vrtu M. Tommasini v Ul. Giulia. Drevi ob 18. uri bo gost rajonskega sveta godba na pihala Viktor Parma iz Trebč, ki jo vodi dirigent Leander Pegan. Prihodnjo soboto bo v Ljudskem vrtu nastopila nabrežinska godba. Na programu sta tudi koncerta ricmanjskih in proseških godbenikov. Natečaj Občine Devin-Nabrežina Občina Devin-Nabrežina razpisuje javno selekcijo za enoletni sprejem v službo geometra ali gradbenega izvedenca. Prošnje je treba predložiti na prostem papirju najkasneje do 11.30 ure dne 15. 7. 1989. Za morebitna pojasnila se interesenti lahko obrnejo na Urad za stike z javnostjo in prevajanje Občine Devin-Nabrežina - soba štev. 20 (tel. štev. 200421 - int. 17). Za pesjak bodo iskali nov primeren sedež Predsednik Krajevne zdravstvene enote Jacopo Rossini se je prejšnje dni sestal s predstavnikom Zelene alternativne liste Mauriziom Bekarjem ter z delegacijo prebivalcev Ulice Orsera, da bi z njimi obravnaval vprašanje občinskega pesjaka v Ulici Orsera. Delegacija je Rossiniju izročila peticijo, s katero štiri tisoč Tržačanov zahteva, da oblasti poskrbijo za izboljšanje razmer v pesjaku. Predsednik KZE Rossini se je strinjal s predlogom, da se ustavi dela za njegovov razširitev in poišče drug primeren sedež. V ta namen se bo srečal tudi z županom in odbornikom za urbanistiko. Na srečanju je prišla do izraza tudi potreba po koordinaciji dela prostovoljcev, ki veliko prispevajo k dobremu delovanju pesjaka. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ANTON TOMAŽ LINHART ŽUPANOVA MICKA Režija in dopolnilno besedilo: BORIS KOBAL Predstava na prostem V sredo, 12. t. m., ob 21. uri — KRIŽ — Ljudski dom V četrtek, 13. t. m., ob 21. uri — LONJER — Društvena gostilna HUGO VON HOFMANNSTHAL SLEHERNIK Režija: MARIO URŠIČ Premiera na prostem danes, 8. julija, ob 21. uri Ponovitev na prostem jutri, 9. julija, ob 21. uri na REPENTABRU Omogočili denarni zavodi Tržaška kreditna banka Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica Sovodnje Hranilnica in posojilnica Opčine Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini Kmečko-obrtna hranilnica Doberdob Kmečka banka Gorica združeni v sekciji Slovenskih denarnih zavodov pri SDGZ gledališča kino VERDI Poletni festival operete 1989 - Danes, 8. julija, ob 20.30 bo na sporedu ponovitev Kalmanove opere GROFICA MARICA. Dirigent Janos Kovacs, režiser Bep-pe de Tommasi, koreograf Gino Landi. LA CONTRADA - IL CRISTALLO Danes, 8. t. m., ob 20.30 bosta na sporedu dve enodejanki in sicer LA VEDOVA NERA Carla Terrona in GRISAGLIA BLU Sergia Velittija, v katerih igra glavno vlogo Ariella Reggio. Režiser Mario Licalsi. Ponovitev še jutri ob 16.30. Vstopnice so na prodaj pri UTAT — Pasaža Protti — in pri blagajni gledališča Cristallo — Ul. Ghirlandaio. LUČI IN ZVOKI Nocoj ob 21.30 (prva predstava - druga bo ob 22.45 - v italijanščini) v Miramar-skem parku začetek predstav LUČI IN ZVOKI. Predstave si bodo sledile ob torkih ob 21.30 v angleščini in ob 22.45 v italijanščini; ob četrtkih ob 21.30 v nemščini in ob 22.45 v italijanščini; ob sobotah ob 21.30 in 22.45 v italijanščini. razstave V pritličnem salonu Tržaške kreditne banke, Ul. F. Filzi 10, so na ogled skulpture in slike JANEZA BOLJKE. V okviru Mednarodne poletne akademije likovne umetnosti bo v letošnjem juliju v Devinu slikarski tečaj, ki ga bodo vodili in tudi obiskovali severnoameriški docenti. Podrobnejša pojasnila na tel. št. 34134. Na Gradu sv. Justa je na ogled razstava slikarja VVILLIAMA KLEINA. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 20. ure. V galeriji Rettori Tribbio 2 bo do 21. t. m. razstavljala svoja dela slikarka LAURA UTMAR. Otvoritev razstave bo danes,8. t. m., ob 18. uri. razna obvestila Zveza slovenskih kulturnih društev -Trst sporoča, da odgovarja na telefonsko št. 744426. Goriško pevsko društvo C. A. Seg-bizzi organizira od 10. do 12. julija evropski posvet na temo: "Pedagogika in didaktika telesnega gibanja v osnovni glasbeni vzgoji", namenjen glasbenim pedagogom, učiteljem in dirigentom. Interesenti lahko zaprosijo za informacije na ZSKD Trst, Ul. sv. Frančiška 20/III, tel. 744426. Odbor Bazovskega doma sklicuje v ponedeljek, 10. t. m., ob 20.30 v Bazov-skem domu masovni sestanek. Dnevni red: delovanje doma. Vabljeni! izleti Vesela družba iz Križa sporoča, da ima za izlet po Dalmaciji z ladjo, ki bo od 29. julija do 12. avgusta, na razpolago še nekaj prostih mest. Interesenti naj se zglasijo na tel. št. 220624. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu prireja izlet v Kastav, na Trsat in Mašun v četrtek, 20. t. m., s srečanjem s pobratenim društvom upokojencev iz Ilirske Bistrice. Vpisovanje v sredo, 12. t. m., ob 9. uri na sedežu v Ul. Cicerone 8. ARISTON - 21.30 New York Stories, r. Martin Scorsese, Francis Coppola, Wo-ody Allen. EKCELSIOR - 18.45, 22.15 Cimitero vi-vente, srh., □ EKCELSIOR AZZURRA - 19.45, 21.45 Un pešce di nome VVanda, i. J. L. Curtis. LJUDSKI VRT - 21.15 Fantozzi va in pensione, kom., i. Paolo Villaggio. NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Maya, srh., □ NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Chiamami di notte, □ NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Oualcuno in ascolto, fant., i. Vincent Spano. NAZIONALE IV - 16.00, 22.10 Nuovo ci-nema Paradiso, r. G. Tornatore. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Chi ha in-castrato Roger Rabbit. MIGNON - 16.30, 22.15 La fine del gio-co. EDEN - 16.00, 22.00 Orgasmo... sensazio-ni... rabbia, porn., □ □ VITTORIO VENETO - Zaprto do septembra zaradi popravil. CAPITOL - 16.00, 22.10 Turista per caso, i. W. Hurt, K. Turner. LUMIERE FICE - 17.15, 22.15 Rain Man, i. Dustin Hoffman, Tom Cruise. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 Giochi erotici per ragazza smaliziata, pom., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ šolske vesti Sindikat slovenske šole obvešča, da se bo od 20. do 26. avgusta vršil v Mariboru seminar o slovenskem jeziku in kulturi za profesorje, učitelje in vzgojiteljice. Prošnje na prostem papirju morajo interesenti vložiti na skrbništvo ali na ravnateljstva najkasneje do 8. julija. Sindikat slovenske šole sporoča, da so do 30. julija na skrbništvu in liceju Prešeren razobešene dokončne lestvice za suplente na slovenskih nižjih in višjih šolah; danes, 8. julija, bodo objavljenje na skrbništvu premestitve profesorjev višjih srednjih šol. Urad SSS, Ul. Carducci 8/II, posluje s sledečim urnikom: torek od 17. do 18. ure ter četrtek od 11. do 12. ure. Licej France Prešeren obvešča, da bo računalniški laboratorij ostal odprt tudi poleti. Ob prisotnosti profesorja bodo dijaki lahko vadili na računalnikih vsako sredo od 9. do 13. ure. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v šolskem letu 1989/90 v Trstu sledeče tečaje: 1. za uradnike s kvalifikacijo - 1. letnik (1200 ur), 2. za uradnike v podjetjih import-ex-port - 2. letnik (1200 ur), 3. za uradnike v podjetjih import-export - 2. letnik (1200 ur), 4. za obdelovalce kamna - 1. letnik (1200), 5. za marketing in managament (80 ur) - pogoj za vpis dokončana višja srednja šola, 6. za bančno tehniko (30 ur), 7. za operaterje v zunanji trgovini (40 ur), 8. nemščine za poslovno uporabo (120 ur), 9. za programerje elektronskih računalnikov (175 ur) - pogoj za vpis dokončana višja srednja šola, 10. personal com-puting (160 ur), 11. za animatorje na družbeno-vzgojnem področju (80 ur), 12. za naravoslovne vodiče (300 ur) - pogoj za vpis višja srednja šola, 13. za fiskalno vodenje nekomercialnih ustanov (društev) (30 ur), 14. za biodinamiko (30 ur), 15. za splošno živinorejo (30 ur), 16. čebelarstva (60 ur), 17. enologije (30 ur), 18. za splošno kmetijstvo (150 ur). Vpisovanja in podrobnejše informacije do 21. julija na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom), tel. 577941, (razen sobote) od 9. do 13. ure. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 362941. SEKCIJA KPI PROSEK-KONTOVEL priredi danes, 7., jutri, 8., in v nedeljo, 9. t. m. FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA Program: danes, 8. t. m., ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20.30 ples z ansamblom L. Furlan; jutri, 9. t. m., ob 10. uri odprtje kioskov, ob 20.30 ples z ansamblom L. Furlan. Med večerom bo pozdrav pokrajinske federacije. Delovali bodo dobro založeni kioski s točenim pivom in jedmi na žaru. Do nedelje, 16. t. m., se bo vršil v TREBČAH pri nogometnem igrišču PRAZNIK UNITA IN DELA ter PRAZNIK ŠPORTA Vsak večer ples. V ponedeljek, 10. t. m., bo nastopil ansambel AGROPOP. Vršil se bo turnir v malem nogometu z ekipami: Brega, Bazovice, Padrič-Gropade, Ban-Ferlugov, Opčin, Repna, Križa in Trebč. Vabljeni! včeraj - danes Danes, SOBOTA, 8. julija 1989 MILOJKA Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.56 - Dolžina dneva 15.32 - Luna vzide ob 10.57 in zatone ob 23.31. Jutri, NEDELJA, 9. julija 1989 HVALIMIR PLIMOVANJE DANES: ob 0.12 najvišja 22 cm, ob 6.55 najnižja -45 cm, ob 14.02 najvišja 34 cm, ob 20.03 najnižja -6 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,8 stopinje, zračni tlak 1020,3 mb raste, veter 4 km na uro severozahodmk, vlaga 69-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Giada Maccan, Gio-vanni Sergio Zuccolin, Astrid Corbatto, Karin Corbatto, Micol Marin, Andrea Rotter, Paola Rizzo, Nicoletta Murano, Sharon Colaps, Sara Vermigli, Lorenzo Furlan, Roberta Liccardi, Billy Curti. UMRLI SO: 84-letni Marino Falli, 80-letna Maria Sepich vd. Villanovich, 96-letni Giuseppina Cimadori, 77-letni Mario Vascotto, 58-letna Olga Umer vd. Bruciapaglia, 75-letni Pietro Masutti, 79-letni Iros Ferrari, 67-letna Anna Belasich, 76-letni Arrigo Rocco, 76-letna Maria Primossi vd. Lubis, 89-letna Lucia Nigris vd. Blaschi, 80-letna Luigia Tura por. Su-raci. OKLICI: gasilec Maurizio Neppi in uradnica Monica Antonicelli, mehanik Furio Gabadi in šivilja Donatella de Ba-seggio, uradnik Paolo Zaccaria in uradnica Arianna elemente, uradnik Stefano Comar in Solnica Isabella Zini, zastopnik Juilan Giulio Viani in trgovka Paola Apone, trgovski agent Artureo Goi in tehničarka Donatella Russo Cirillo, zastopnik Iztok Repic in gospodinja Flavia Carini, geolog Gualtiero Bohm in uradnica Serena Petronio, finančni stražnik Fabrizio Tagliaferri in natakarica Miche-la Capovilla, uradnik Giorgio Borghese in uradnica Anna Boccacci, skladiščnik Paolo Lubiana in sluginja Marisa Indeli-cato, šofer Walter Ceppi in prodajalka Marina Pruni, delavec Paolo Stopar in gospodinja Cristina Novak, uradnik Ne-vio Bole in uradnica Elena Aguiari, odontotehnik Gaetano Acampora in uradnica Tiziana Canciani, taksist Luca Bugatto in socialno-vzgojna sodelavka Lorena Deancovich, tehnični izvedenec Michele Braida in Solnica Franca Matti-ussi, šolnik Federico Ongaro in brezposelna Flora Volpi, delavec Paolo Vascotto in slaščičarka Daniela Zaccaria, častnik Diego Balzano in študentka Sara Sandri, mizar Ottavio Šema in gospodinja Paola Stok, podčastnik italijanske vojske Vincenzo Caracciolo in brezposelna Lorena Marši, inštalater Nevio Gri-zancic in hišna pomočnica Catterina Big-notti, trgovec Massimo Marcuzzi in trgovka Rosetta Sacsida, mehanik Fran-cesco Petrichino in brezposelna Franca Fiordelmondo, izložbeni aranžer Roberto Šerpo in prodajalka Bruna Grižonič, mehanik Claudio Gherbancich in uradnica Daniela Sossi, trgovski agent Mauro Me-negotti in frizerka Elena Mora, uradnik Sergio Coronica in uradnica Marina Bon, železničar Flavio Guerrini in gospodinja Patrizia Irovec. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 3., do sobote, 8. julija 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 ŠD Sokol in SKD Igo Gruden priredita danes, 8., in jutri, 9. julija, ob 20.30 KONCERTA s skupinama JANEZ BONČINA in JUNAKI NOČNE KRONIKE ter skupino SANK ROCK Poskrbljeno za jedačo in pijačo! koncerti Tor Cucherna Musič Club Nocoj ob 22. uri bo nastopila črnska pevka jazz glasbe RUTHIE RISTICH, katero bodo spremljali Renato Chicco (klavir), Andrea Michelutti (bobni) in Roberto Prever (kontrabas). mali oglasi PRODAM vespo PX 125 E po ugodni ceni. Tel. 280778. PRODAM njivo z nasadom oljk v Dolini. Tel. 228419. PRODAM salumerijo v središču mesta, v primernem kraju tudi za druge dejavnosti. Tel. v dopoldanskih urah na št: 731226. PRODAM knjige za vse razrede znanstvenega liceja. Tel. ob večernih urah na št. 753938. PRODAM motor 125 NSF, letnik '86 v odličnem stanju. Tel. 327273. PRODAM A 112 junior, letnik 1981, v dobrem stanju. Tel. 214309. PRODAM barvni televizor CGE telefun-ken 22", v odličnem stanju za 230.000 lir. Podarim interno anteno. Tel. 815626. PRODAM renault 5 GTL, letnik 83, prevoženih 60.000 km, cena po dogovoru. Tel. 228984. SUHA DRVA za kurjavo prodajamo po ugodni ceni. Možnost prevoza. Tel. 421508 po 21. uri. OSMICO je odprl Mario Milič v Zgoniku. Toči belo vino in teran. OSMICO je odrl Lupine v Praprotu. Toči sortirano vino. OSMICO je odprl Rado Milič v Saležu št. 68. Toči belo vino in teran. OSMICO je odprl Alfonz Guštin na Colu št. 12. VINSKE BRATCE na osmico vabi Stanko Gruden iz Samatorce. Nudi pristno kapljico in domač pršut. ZDRAVNIK Danijel Žerjal sprejema nove paciente v ambulanti pri Sv. Ivanu, Ul. Brunelleschi 14, in v Bazovici 209. IŠČEM zazidljivo zemljiše na področju Cola oz. repentabrske občine. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Repentabor". DRŽAVNI USLUŽBENEC išče stanovanje v Gorici ali okolici. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Viale 24 Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Stanovanje". KUŽKA PUDLJA (barboncino) starega osem tednov z odličnim rodovnikom prodam. Tel. (003861) 212788. IZGUBIL sem zlato zapestnico z osebnim napisom ali na šagri na Padričah ali v baru Vatta v torek, 4. julija. Poštenemu najditelju gre nagrada. Tel. po 14. uri na 214606. IZGUBIL se je majhen psiček, rjave barve v Dolini. Najditelj naj tel. na 228530. UVOZNO/IZVOZNO podjetje v Trstu išče uradnika. Pogoji: višješolska izobrazba, opravljen vojaški rok, izkušnje na področju dela uvoz/ižvoz, znanje srbohrvaščine in po možnosti angleščine. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "DLD". MANUFAKTURNA TRGOVINA išče 15-/16-letno vajenko. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Vajenka". SKD SLAVEC organizira danes, 8., jutri, 9. in v ponedeljek, 10. t. m. VAŠKO ŠAGRO Program: danes, 8. t. m., od 20.30 dalje ples z ansamblom POMLAD jutri, 9. t. m., ob 18.30 koncert GODBE NA PIHALA IZ RIC-MANJ, od 20.30 dalje ples z ansamblom POMLAD v ponedeljek, 10. t. m., od 20.30 dalje ples z ansamblom HAPPV DAV Delovali bodo dobro založeni kioski z jedačo in pijačo. Danes praznuje visoki jubilej MARIJA AŽMAN Še na mnoga leta v zdravju in zadovoljstvu ji želijo vsi njeni, še posebno Katja in Matej. ERIKU se je zelo mudilo potešit radovednost mamice Florjane ter očka Emila. K sreči male družinice se pridružuje kolektiv TKB. ___________prispevki__________________ V spomin na Ivana Košuto darujeta Fani in Ciril Sedmak 20.000 lir za Dekliški zbor Vesna. Namesto cvetja na grob Vladimira Kralja darujeta Matilda in Francko Kralj 20.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah. V spomin na Ljuba Grilanca daruje kolektiv Helvetiusa 200.000 lir za MPZ V. Mirk. V spomin na Ljuba Grilanca darujeta Ivanka in Miro Ukmar 50.000 lir za obnovo bolnice Franje. V spomin na Andreja Rupla daruje žena Marica 100.000 lir za ŠD Primorec -Trebče. Namesto cvetja na grob Andreja Rupla darujeta Mario in Maria Škerl 30.000 lir za Sklad M. Čuk in 30.000 lir za TPPZ P. Tomažič. V spomin na teto Marijo Tomadin -Pertot darujeta Lilijana in Fulvio Furlan 100.000 lir za Dijaško matico. S. Malalan daruje 20.000 lir za Unicef. Namesto cvetja na grob Ljuba Grilanca darujeta Ana in Pepi Cibic z družino 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku in 30.000 lir za Sklad M. Čuk. V spomin na prijateljico Štefanijo Gornik darujeta Štefi in Renato 50.000 lir za ŠD Zarja in 50.000 lir za SKD Skala. Namesto cvetja na grob Štefanije Gornik daruje Stana Turk z družino 20.000 lir za KD Lipa - Bazovica. V spomin na drago mamo Štefanijo Gornik darujeta hči Lilijana in sin Aldo 50.000 lir za ŠD Zarja, 50.000 lir za KD Lipa, 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Bazovice, 50.000 lir za SKD Skala iz Gropade, 50.000 lir za bolnico Franjo in 50.000 lir za cerkev iz Bazovice. V spomin na Petrino Košuto darujejo sosedi Žerjal, Giorgolo, Conta, Bole, Sedmak, Maizan in Finotto 55.000 lir za kriški Ljudski dom in 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika. Namesto cvetja na grob Petrine Košute darujeta Luči in Justo Švab 15.000 lir za MPZ Vesna. V spomin na Ljuba Grilanca daruje Srečko Versa 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Ob 10. obletnici smrti Stanka Furlana darujejo žena Marija, hči Anita, Edi in družina 50.000 lir za Kulturni dom Pro-sek-Kontovel. Obvestilo naročnikom Primorskega dnevnika Priporočamo vsem naročnikom Primorskega dnevnika, ki želijo prejemati časopis na kraju letnih počitnic, da obvestijo naš ekspe-dit (tel. 040/7796610 vsak oan razen ob nedeljah od 8. do 14. ure) o spremembi naslova vsaj pet dni pred odhodom. Uprava Primorskega dnevnika Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Se-vero 112, Ul. Baiamonti 50. MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), PROSEK (tel. 225141/225340) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Se-vero 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), PROSEK (tel. 225141/225340) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), PROSEK (tel. 225141/225340) -samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. menjalnica 7. 7. 1989 TUJE VALUTE FIXING ; MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar . 1371,500 1360,— Japonski jen 9,812 9,50 Nemška marka . 725,740 723,— Švicarski frank 843,330 842 — Francoski frank 214,090 212,— Avstrijski šiling 103,033 102,40 Holandski florint ... 643,910 642,— Norveška krona 197,600 195.— Belgijski frank 34,654 34,— Švedska krona 213.— 210.— Funt šterling .. 2220,800 2200,— Portugalski eskudo . 8,697 8,20 Irski šterling .. 1938.— 1920,— Španska peseta 11,532 11.— Danska krona . 186,800 184,— Avstralski dolar 1044,— 1010,— Grška drahma. 8,395 8.— Jugoslov. dinar — 0,07 Kanadski dolar 1148,600 1120,— ECU 1500,600 HUBERT JE ZA LASER „ V bolnišnici na robu mesta je deloval zdravnik, ki je imel zlate roke in velikansko znanje. Pravzaprav je v tej bolnišnici prešel vse faze zdravniškega razvoja, od študenta pripravnika do profesorja in predstojnika klinike. Postal je tudi najmlajši član nacionalne akademije in dopisni član številnih svetovnih, predvsem eminentnih združenj. V ta hram zdravja so trumoma drli pacienti vseh celin, saj je čudežni profesor uspešno operiral tumorje, ki se jih drugje še lotiti niso upali. Vendar pa bi bilo vse prelepo, če bi teh uspehov ne spemljala črna zavist, ki pa pri zdravnikih ni nič novega. Profesorja so sicer vabili na vse konce sveta, Amerikanci so mu ponujali celo lasten sanatorij, vendar pa je bil profesor tako navdušen nad lastno nacijo, da bi jo za nič na svetu ne hotel zapustiti. In kakšno vlogo je imel pri tem dogajanju naš dragi Filibert Olupek? Predstavljal je meščane v bolnišničnem odboru in vestno spremljal rast in napredek slovitega profesorja Gorenca. No, in zapletlo se je na rednem letnem sestanku. Profesor Gorenc je poročal, da je uspešno operiral bogatega Argentinca, ki bi rad v zahvalo kupil kakršnokoli aparaturo za kliniko. »Mnenja sem,« je resno dejal profesor Gorenc, »da bi se odločili za laser. Operacije tumorjev bi bile mnogo uspešnejše, pa tudi sam poseg bi bil lažji.« »Kdo se bo pa spet privajal na to preklicano noviteto!« je dejal zdravnik Jankovič, ki je bil sicer priznani levak. Diplomiral je pred desetimi leti in od tedaj naprej ni napravil niti koraka v znanstvenem merilu. Pač pa je zaslovel po pripravi škampov, ki jih je s sestrami vestno pripravljal med nočnimi dežurstvi. »Profesor Gorenc,« je odločno dejal generalni direktor, »sami natančno veste, kakšen je postopek v podobnih primerih. Donator naj nakaže devizna sredstva na račun naše bolnišnice, razdelili jih bomo pa že potem. Vsakomur nekaj.« »Mi nujno potrebujemo respiratorje!« je dejal zdravnik iz intenzivne nege. »Veliko jih umre zaradi pomanjkanja teh aparatur!« »Mi potrebujemo inkubatorje!« je pritegnil pediater. »Ni dvoma, da vse klinike potrebujejo nove aparature,« je menil profesor Gorenc, »vendar me skrbi, da Argentinec ne bo dal ničesar, če to ne bo prav za našo kliniko. Tako se je vsaj izrazil!« »Če bi naši ljudski predstavniki napravili dva sprejema letno manj, pa tudi ne bi bilo problema za nakup teh aparatur!« je tehtno dejal Filibert. ■»Vendar mislim, da je v tej situaciji nujno potrebno podpreti predlog profesorja Gorenca!« »Jok, brate, odpade!« so istočasno kriknili ostali člani. »Potem je bolje, da nihče ne dobi nič!« je dejal generalni. »Tako vsaj ne bo nepotrebnih prepirov!« Filibert Olupek in profesor Gorenc sta vstala kot iz topa in odšla. »Saj ne veš, kdo je večji kreten!« je zasikal Filibert in besno zaloputnil z vrati. ^ Tedenski pregovor: Kobra te bo pičila, če ji rečeš koora ali gospa Kobra. (indijski J 't Spominski datumi: □ Pred dO leti: 8. 7. 1899 so v podporo enakopravnosti slovenskega šolstva v Trstu skupno demonstrirali slovenski socialisti in slovenski narodnjaki združeni v političnem društvu Edinost. □ Pred 15 leti: 10. 7. 1974 se je v Trstu začela štiridnevna Mednarodna konferenca o manjšinah. □ Pred 65 leti: 12. 7. 1924 je bilo v Rojanu ustanovljeno Mladinsko društvo Zarja, ki je bilo razpuščeno 17. 8. 1927. □ Pred 70 leti: 13. 7. 1919 je bil v Trstu ustanovni zbor Kmetijske in vrtnarske zadruge, ki so jo ustanovili slovenski socialisti. Osebnosti: □ 11. 7. 1944 je utonil v Soči goriški borec in revolucionar Jože Srebrnič, ki se je rodil 22. 2. 1884 v Solkanu. k □ 13. 7. 1944 je v Trstu umrl šolnik in pisatelj Ferdo pl. Kleinmayr, ki se je rodil 5. 1. 1881 v Kopru. 14. 7. 1914 se je na Knežaku rodil šolnik in pravnik Franc Škerlj. U PIRAN Križni hodnik V nedeljo, 9. 7., ob 21. uri: jazz-rock koncert ameriške pevke jugoslovanskega rodu Ruthie Ristich, pri klavirju Renato Chicco, na bobnih Rafko Divjak. NOVA GORICA Ploščad Kulturnega doma V petek, 14. 7., ob 20.30: koncert ansambla Avtomobili, likovniš-ko barvanje fasad in nastop klovnov. GORICA Goriški grad NA GRAJSKEM DVORIŠČU LANZIJEV nocoj, 8. 7., ob 21.30: nastopa Baročni ensemble iz Jaroslava, dir. Igor Polkov (ruska dvorna glasba iz -17. in 18. stoletja). GRADIŠČE Gledališče pod šotorom Nocoj, 8. 7., ob 21. uri: Europa 4 - glasbena tekmovalna revija rock skupin. LIGNANO Arena Alpe-Jadran Nocoj, 8. 7., ob 21. uri: zaključni večer festivala Voci nuove -Novi glasovi, sodeluje Sabrina Salerno. V nedeljo, 9. 7., ob 21. uri: predstava Fiore di cactus (Barillet-Gredy), rež. Giorgio Albertazzi, nastopajo Ivana Monti, Andrea Giordana, Mariangela D'Abbraccio, gostovanje gledališča Teatro Manzoni. V torek, 11. 7., ob 21. uri: koncert skupine The G ang. V sredo, 12. 7., ob 21. uri: Večer magije in čarovnije - predstavlja se šest spretnih čarovnikov. V četrtek, 13. 7., ob 21. uri: modni defile - prireditelj ERSA. V soboto, 15. 7., ob 21. uri: baletni večer - nastopata Liliana Gosi in Marinel Stefanescu. Stadion V petek, 14. 7., ob 21.30: koncert Francesca Guccinija. • Predprodaja vstopnic pri aaenciji UTAT /Pasaža Protti 2 - tel. 040/65700). PASSARIANO Vila Manin V nedeljo, 9. 7., ob 21.15: baletni večer - nastopa Rudolf Nurejev z ansamblom Etoiles de l'Opera di Parigi (Čajkovski, Mahler, Hel-sted-Paulli, Purcell, Stravinski). • Informacije nudi Pro loco Villa Manin iz Codroipa (tel. 0432/904721). PALMANOVA Po mestnih ulicah V nedeljo, 9. 7., ob 17.30: prikaz zgodovinskega dogodka v Palmanovi - povorka v značilnih oblekah iz 18. stol. pred doževo stolnico, nato ob 18.30 branje starih listin z nastopom zastavonoš, razstavo starih mestnih grbov in konjske predstave, ob 22.00 zaključni defile z lampijončki ob luninem siju. VIDEM Avditorij Zanon Nocoj, 8. 7., ob 21. uri: Evropska zborovska srečanja '89 - sodelujejo zbori Polifonica Udinese, Komorni zbor Nova Gorica in Kan-torei G raz. Giardino del Torso V ponedeljek, 10. 7., ob 21.30: gledališka predstava I due gentilu-omini di Verona (VVilliam Shakespeare), rež. Lorenzo Salvetti. Videmski grad V sredo, 12. 7., ob 21.30: v okviru poletnega videmskega gledališča - kabaretni večer s skupino La Carovana. SESTO AL REGHENA Opatija S. Maria in Sylvis Nocoj, 8. 7., ob 21.15: večer ruskega baleta - nastopajo najboljši mladi člani ansambla moskovskega gledališča Bolšoj (Čajkovski, Adam, Baier, Asafev, Minkus, Armsgejmer, Gounod). VERONA Arena Nocoj, 8. 7., ob 21.15: opera Aida (Giuseppe Verdi), dir. Pinchas Steinberg, rež. Gianfranco De Bosio (ponovitve 11., 16., 19., 21. in 30. 7.). V nedeljo, 9. 7., ob 21.15: opera Nabucco (Giuseppe Verdi), dir. Daniel Oren, rež. Vittorio Rossi (ponovitve 14., 18., 22. in 29. 7.). V soboto, 15. 7., ob 21.15: premiera opere La forza del destino (Giuseppe Verdi), dir. Alexander Lazarev, rež. Sandro Bolchi (ponovitve 20., 23. in 28. 7.). PIRAN Tartinijev trg V soboto, 15. 7., ob 21. uri: baleta Don Kihotove sanje (Vivaldi, Biber, Corrette, Telemann) ter Romeo in Julija (Prokofjev), kor. Birgit Cullberg, nastopa Balet SNG Ljubljana. Križni hodnik frančiškanskega samostana V petek, 21. 7., ob 21. uri: trio Tomaž Lorenz - violina, Jerko Novak - kitara in Eva- Novšak-Houška - mezzosopran (Dowland, Morley, Handel, Giuliani, Golob, Albeniz, De Falla, Paganini). V petek, 28. 7., ob 21. uri: recital violinista Grigorija Zislina. V petek, 4. 8., ob 21. uri: Dowland Consort - ansambel za staro glasbo iz NDR (Dovvland, Ortitz, Abel, J. S, Bach). V petek, 18. 8., ob 21. uri: klavirski recital Benjamina Šavra (Bach, Busoni, Chopin, Liszt, Musorgski). V petek, 25. 8., ob 21. uri: jazz koncert trobentarja Stjepka Guta. LJUBLJANA 37. mednarodni poletni festival V KRIŽANKAH nocoj, 8. 7., ob 21. uri: premierska predstava Maraton (Claude Confortes), rež. Zvone Šedlbauer, glasba Mojmir Sepe, poje Marjetka Falk, igrajo Janez Hočevar-Rifle, Slavko Cer-jak, Branko Šturbej. V POLETNEM GLEDALIŠČU v nedeljo, 9. 7., ob 21. uri: gospel musical Mama, I Wont To Sing (Higginsen-Wydro), dir. Wesley Naylor (ponovitev 10. 7.). V POLETNEM GLEDALIŠČU v torek, 11. 7., ob 21.30: melodramska opereta v sodelovanju s Chameleonom The Phantom Violin - Fantomske gosli (rež. Jos Houben, izbor glasbe in besedila Gerard McBurney, v sodelovanju z The British Council London). V POLETNEM GLEDALIŠČU v sredo, 12. 7., ob 21. uri: Izabeli-na blaznost s Tag Teatrom iz Benetk (rež. Carlo Boso, scena Emanuele Luzzati). V CD v soboto, 15. 7., ob 20. uri: Izraelski komorni orkestrer, dirigent in solist Shlomo Mintz - violina (Vivaldi, Mozart). V KRIŽANKAH v sredo, 19. 7., ob 21. uri: nastopajo Zagrebški solisti (Handel, Rossini, Parač, Dvoržak). V KRIŽEVNIŠKI CERKVI v četrtek, 20. 7., ob 20. uri: nastopata Diethard Auner - violončelo in Irina Belanskaja-Auner - klavir (Brahms, Beethoven, Schneider, De Falla). V KRIŽEVNIŠKI CERKVI v petek, 21. 7., ob 20. uri: angleška in španska duhovna glasba s skupino The Scholars. V KRIŽEVNIŠKI CERKVI v četrtek, 27. 7., ob 20. uri: čembalis-tka Uršula Duetschler (Bach, Scarlatti, Balbastre, Ohana, Bach). SLOVENIJA in ISTRA □ KOBILARNA LIPICA: ogled kobilarne vsak dan ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13., 14., 15., 16., 17. in 18. uri; vsak dan ob 11.00 in 14.30 je možen ogled predstave klasične šole jahanja. Urnik ogledov velja do konca oktobra. □ ŠKOCJANSKA JAMA: ogled vsak dan ob 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30 in 17.00. Obisk traja poldrugo uro. Urnik velja do septembra. Podrobnejše informacije nudi Kompas-Sežana. □ POSTOJNSKA JAMA: ogled vsak dan ob 8.30, 9.30, 10.00, nato vsake pol ure do 18. ure, ko je na vrsti zadnji ogled. Ogled traja poldrugo uro. Urnik velja do konca avgusta. □ TEHNIČNI MUZEJ SLOVENIJE - BISTRA PRI VRHNIKI: muzej je odprt vsak dan od 7. do 13. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 8. do 18. ure, ob ponedeljkih je muzej zaprt. □ NARODNI PARK BRIONI: ladja odpluje iz Fažane vsak dan ob 6.45, 7.30, 9.15, 10.15, 12.15, 13.45, 14.45, 15.30, 17.15, 18.10 in 20.10. Ogled je možen le skupinsko, peš ali z malim vlakom. Vključuje vožnjo z ladjo od Fažane do otoka Veliki Brion in nazaj, ogled fotosafarija, živalskega vrta, arheoloških izkopanin, etnološkega in arheološkega muzeja ter stalne razstave Tito na Brionih. Vsekakor so potrebne rezervacije. (Informacije nudita Kompas Pula - tel. 052/24773 in Servis Narodnega parka Brioni - tel. 052/22455). GORICA □ MUZEJ NA GRAJSKEM GRIČU (tel. 0481/85146 in 533003): ob delavnikih od 9.30 do 13. ure, od 15. do 20. ure, ob praznikih od 9.30 do 20. ure. Urnik velja do oktobra. □ POKRAJINSKI ZGODOVINSKI IN UMETNOSTNI MUZEJ (Borgo Castello 15, tel. 0481/533926): vsak dan od 10. do 20. ure, ob ponedeljkih zaprto. TRST □ JAMA PRI BRIŠČIKIH (tel. 040/327312): vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 19. ure, ob ponedeljkih zaprto; ogled vsake pol ure; možen je tudi ob prazničnih ponedeljkih. □ MIR"AMARSKI ZGODOVINSKI MUZEJ (Miramar - tel. 040/224143): ob delavnikih od 9. do 13.30, ob praznikih od 9. do 12.30, vsak dan tudi od 14.30 do 18. ure, ob ponedeljkih'zaprto. □ SVETILNIK V BARKOVLJAH (Furlanska cesta): ogledi so možni vsak dan od 9.00 do 12.30 in od 15.30 do 18.30. Urnik velja do konca septembra. □ RAZVALINE STAREGA DEVINSKEGA GRADU: posamezniki si grad lahko ogledajo ob ponedeljkih ob 18. uri in ob sobotah ob 11. uri, večje skupine pa vsak dan; v obeh primerih se morajo obiskovalci javiti vsaj dan prej, obisk predvideva tudi prigrizek. Urniki veljajo do konca septembra (informacije: tel. 040/208120). VIPOLŽE Nocoj, 8. 7., ob 20.30: igra italijanska skupina Flexy Gang. ZELENI GAJ Nocoj, 8. 7., ob 20.30: igra The Best Company iz Postojne. POVIR Nocoj, 8. 7., ob 20.30: igra Šank Rock iz Titovega Velenja. BUKOVICA V nedeljo, 9. 7., ob 20.30: igra skupina Platana iz Kopra. VOJŠČICA V nedeljo, 9. 7., ob 20.30: igra skupina Nočni skok iz Kopra. OZELJAN V petek, 14. 7., ob 20.30: igra skupina Nova pota iz Nove Gorice. oc > sobote. ulija, d ______ 89 hi Pripravlja SREČKO MOŽINA OVEN (21.3.-19.4.) . — VI IN DELO: V tednu, ki je pred vami, boste zagotovo uspešno uresničili nekaj svojih načrtov. Mars in Venera vam bosta pri delu v pomoč in v spodbudo. Obstaja možnost, da pridete do boljšega zaslužka. Vaša prizadevnost bo dosegla svoj namen. Malo manj ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. VI IN DRUGI: Preživeli boste vesele trenutke med starimi znanci. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. DVOJČKA (21.5.-20.6.) — VI IN DELO: Zvezde so vam še vedno precej naklonjene. Obstaja možnost ugodnih sprememb na finančnem področju. Ponudile se vam bodo nove ustvarjalne možnosti. Pričakujete lahko uspeh vaših pobud in načrtov in marsikje boste napredovali. Malo bolj muhasta bosta sobota in petek. VI IN DRUGI: Nekdo vam bo pripravil prijetno presenečenje. Ugodna bosta ponedeljek in torek. LEV (22.7.-22.8.) — VI IN DELO: Teden bo sicer delovno ugoden, vendar v sredini tedna tudi precej muhast in naporen. Obstaja verjetnost kakšnih sitnosti ali neprijetnih dogodkov. Bodite zbrani in premišljeni pri opravljanju dela. Izkoristite ugoden vpliv Lune ob koncu tedna. Sreda in četrtek vam ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: Do nekoga bi morali biti vsekakor bolj iskreni. Ugodna dneva bosta ponedeljek in petek. TEHTNICA (23.9.-22.10.) — VI IN DELO: Venera, Mars in Jupiter so vam prijazni. Delo, ki ste si ga zastavili, vam bo šlo od rok, in večjih težav ni pričakovati. Precejšnja je možnost kakšnih prijetnih presenečenj in novosti. Rojenim od 28. 9. do 2. 10. preti možnost kakšnih sitnosti. Poskusite čimbolj e izkoristiti prvo polovico tedna. VI IN DRUGI: S prijazno besedo si boste nekoga pridobili. Ugodna dneva Bosta ponedeljek in torek. STRELEC (22.11-21.12.) — VI IN ^ /f DELO: Obeta se vam kar prijeten teden. Zvezde bodo precej pozitivno vplivale na potek dela in na počutje. Izkoristite vam naklonjena Mars in Venero za izpeljavo zahtevnejših načrtov in uspelo vam bo. Obstaja možnost posebnega uspeha. Sobota vam z neprijazno Luno lahko kaj ponagaja. VI IN DRUGI: Povsod boste dobrodošli, pri nekomu pa posebno zaželeni. Ugodna bosta ponedeljek in petek. /W AV VODNAR (20.1.-18.2.) — VI IN DELO: Teden bo sicer pretežno ugoden, vendar občasno tudi naporen. Glede na to, da sta vam Venera in Mars nasprotna, obstaja verjetnost kakšnih neprijetnih presenečenj. Posebno previdni naj bodo rojeni od 2. do 6. 2. Sreča pa se bo nasmehnila rojenim 13. in 14. 2. Sreda in četrtek ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: Posvetite več pozornosti čustvenim zadevam. Ugodna bosta nedelja in ponedeljek. BIK (20.4.-20.5.) — VI IN DELO: Teden vam bo sicer pretežno naklonjen, vendar glede na neugoden položaj Venere in Marsa prav lahko pride do kakšnih nevšečnosti. To ni primeren čas za pomembna dejanja ali odločitve. V sredo in četrtek obstaja možnost slabšega razpoloženja in počutja. VI IN DRUGI: Nekdo vam bo priskočil na pomoč takrat, ko je boste najbolj potrebni. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja. RAK (21.6.-21.7.) — VI IN DELO: Čaka vas precej razgiban teden. Ugodni Merkur, ki se pravkar nahaja v vašem znamenju, bo marsikaj postavil na svoje pravo mesto in pospešil uresničitev vaših načrtov. Marsikaj se vam bo zato premaknilo v zaželeno smer. Precejšnja je možnost ugodnih sprememb in novosti. Kritičen do ponedeljek. VI IN DRUGI: Nekdo vas bo postavil pred težko odločitev. Ugodna bosta sreda in četrtek. DEVICA (23.8.-22.9.) — VI IN DELO: Teden vam bo precej naklonjen ter delovno uspešen in kar zadovoljiv. To je ugoden čas za uresničitev tudi zahtevnejših načrtov. Ponudila se vam bo enkratna priložnost, ki jo je res vredno izkoristiti. Posebno naklonjeno vam bo nebo v začetku tedna. Kritičen dan pa bo petek. VI IN DRUGI: Zaradi neke izjave boste zelo vznemirjeni. Ugodna dneva bosta sobota in sreda. ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) — VI IN DELO: Teden vam bo tokrat precej bolj naklonjen od prejšnjega, vendar kljub temu še vedno obstaja nevarnost kakšnih neprijetnosti. Glede na to, da vam je Merkur ugoden, se vam obeta nekaj lepih priložnosti, ki bodo pospešile uresničitev vaših ciljev. Precej bo novosti. VI IN DRUGI: Ne prenaglite se v neki zadevi, da vam ne bi bilo pozneje žal. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. KOZOROG (22.12,-19.1.) — VI IN DELO: Tedenska napoved je za vas še kar ugodna. Zvezde vam ponujajo možnost, da brez večjih težav zaključite delo, ki ste si ga zadali. Obstaja sicer verjetnost, da pride do kakšnih manjših zapletov, ki pa jih boste ugodno premostili. Precejšnja je možnost novosti na finančnem področju. VI IN DRUGI: Pokažite do nekoga več diplomatske spretnosti. Ugodna dneva bosta sobota in sreda. RIBI (19.2.-20.3.) — ^ f VI IN DELO: Teni K den vam bo tokrat M V naklonjen in de-^ ^ lovno uspešen. Iz- koristite pozitiven vpliv neba za uresničitev vsega, kar si najbolj želite. Prijazni Merkur bo izredno ugodno vplival na potek dela in načrtov. Marsikaj se vam bo premaknilo na bolje. Izkoristite ugodnost, ki se vam bo ponudila sredi tedna. VI IN DRUGI: Srčno se boste razveselili nepričakovanega pisma. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. Slovenske organizacije se vključujejo v kulturno-turistično ponudbo mesta Predsednik goriške Turistične leto-vičarske ustanove Michelini je bil gost Kulturnega doma. Po obisku kul-turno-športnega objekta se je zadržal v pogovoru s predstavniki upravnega odbora doma, Združenja slovenskih športnih društev in Zveze slovenskih kulturnih društev. V imenu kulturnih in 'športnih sredin, ki delujejo v domu, je Igor Komel podčrtal vlogo, ki jo Kulturni dom ima v goriški stvarnosti, vlogo, ki se je še okrepila v zadnjih sezonah, ko je dom postal resnično središče kulturnega in vsestranskega sožitja. Skoraj dvesto prireditev, ki so se v zadnji sezoni zvrstile na odrskih deskah, v mali dvorani in telovadnici, zgovorno priča o vsestranskem delovanju, ki ni poznalo premora. Ob tem so predstavniki naših osrednjih organizacij predočili vprašanje boljše uporabnosti pokritega prireditvenega prostora pod šotorom na goriš-kem gradu. S tem v zvezi je treba reči, da so prav ob nastopu New swing qu-arteta nastale številne nerodnosti, predvsem kar zadeva vse potrebno za uporabo šotorišča. Ob tem je bila iznesena tudi želja, da bi Turistična le-tovičarska ustanova pri izdajanju posebne brošure z najpomembnejšimi prireditvami na Goriškem v večji meri upoštevala tudi manifestacije, ki nastajajo v okviru naših kulturnih in športnih organizacij. Predsednik Michelini, ki je uvodoma pohvalil prizadevnost Kulturnega doma za vsesplošno rast mesta Gorica, je upošteval nasvete, ki so mu bili predočeni in najavil, da bo v novi sezoni ustanova izdajala posebno mesečno brošuro, v kateri bodo najavljene vse prireditve, ki jih kdorkoli prireja na Goriškem. Ta publikacija bo koristna predvsem kot informacijsko sredstvo pri smotrnejšemu načrtovanju od- mevnejših manifestacij. Pogovor v Kulturnem domu je bil tudi priložnost za širšo oceno posredne in neposredne turistične stvarnosti, v kateri je slovenska prisotnost potrebna in neraz-družljivo povezana z vprašanji, ki zanimajo razvoj mesta in njegove okolice. Na sliki: predsednik Michelini med obiskom telovadnice Kulturnega doma. (Foto Pavšič) Nocoj na goriškem gradu koncert baročne glasbe Poletni glasbeni ciklus "Musiča Cortese", ki ga prireja goriška pokrajinska uprava v zgodovinskih okoljih v raznih krajih na Goriškem, se nocoj nadaljuje na goriškem gradu. Ob 21.30 bo na notranjem grajskem dvorišču (pri vodnjaku) nastopil Baročni ansambel iz Jaroslava v Sovjetski zvezi, ki ga vodi dirigent Igor Papkov. Z nocojšnjim in jutrišnjim nastopom (ob 21.30 na dvorišču palače Torriani v Gradišču) bo vrhunska sovjetska skupina zaokrožila glasbeni spored, ki je v treh tednih junija in julija ponudil na Goriškem nekaj res odličnih glasbenih večerov. Velik uspeh je na primer imel v sredo v Gradišču ansambel Collegium pro Musiča Anti-qua iz Genove, ki je z virtuozistično izvedbo manj znanih skladb 17. stoletja navdušil številno občinstvo. Burno ploskanje in zahteve po ponovitvah so predsinoči pozdravile tudi nastop tria Musiča Rara iz Bologne v stari cerkvi S. Maria del Monte pri Foljanu, ki je presenetila zaradi odlične akustičnosti. Največje pričakovanje pa je med ljubitelji glasbe za nocojšnji nastop jaroslavskega ansambla, ki velja za eno najboljših baročnih skupin v Sovjetski zvezi in najbrž v Evropi. Šestčlanski ansambel bo predstavil program skladb ruskega baročnega skladatelja Borntnjanskega. V prvem delu koncerta bodo izvedli njegove "italijanske" skladbe, v drugem delu pa skladbe, ki jih je zložil na carskem dvorcu in osem pesmi za princeso Elizabeto Aleksejevo. Kot za vse koncerte sporeda "Musiča Cortese" bo tudi nocoj vstop na grajsko dvorišče brezplačen. Piknik na Vrhu V kulturno-športnem središču na Vrhu se nocoj nadaljuje tradicionalni piknik, ki ga prirejata KD Danica in krajevna sekcija VZPI. Nocoj bo na prazniku nastopila skupina Happy day, ob njej pa se bo vrhovskemu občinstvu predstavil mladi čarodej Maks. Piknik na Vrhu se bo nadaljeval tudi jutri ob 18. uri z nogometnim srečanjem veteranov iz Doberdoba in Sovodenj. Sledil bo nastop kotalkarskih predstavnikov društva Vipava s Peči ter ples in prosta zabava ob glasbi ansambla Happy day. ■ Pokrajinski praznik nageljnov, ki ga prireja PSI, se prične nocoj v Zag-raju. Nadaljeval se bo do ponedeljka in še ob koncu prihodnjega tedna. Ob plesni glasbi z raznimi ansambli ter jedači in pijači bodo v prihodnjih dneh na prireditvi še razna tekmovanja in nastopi. ■ Praznik l’Unit& se nadaljuje danes na Catterinijevem trgu v Gorici. Nocoj bo ples z ansamblom Harmony So-und. Ob gastronomskih kioskih deluje tudi srečolov in razstava knjig. V Lignanu in Gradežu premieri letošnjega sejma Flash Moda Goriški sejem Flash Moda je v nekaj dosedanjih izvedbah že postal osrednja deželna sejemska prireditev na področju modnega ustvarjanja. Letos nameravajo njegovi prireditelji, Posebna sejemska ustanova pri Trgovinski zbornici v Gorici in Deželna ustanova za razvoj obrtništva, še povečati odmevnost prireditve in uveljaviti modno ponudbo naše dežele v celotnem območju Alpe-Jadran. S tem namenom prirejajo prihodnji teden dva večera, na katerih bodo predstavili sejem, ki se bo letos odvijal v Gorici od 23. septembra do 1. oktobra, in ponudili občinstvu vpogled na del stvaritev, ki jih bodo popolneje predstavili na sejmu v začetku jeseni. Premierski predstavitvi bosta v četrtek, 13. t. m., v areni Alpe-Adria v Lignanu in naslednji večer v parku vrtnic v Gradežu. Defileja, na katerih bodo predstavili nekatere nove predloge deželnih modnih ustvarjalcev, bosta namenjena tisku in gospodarstvenikom, ki delujejo na področju mode, ter občinstvu, predvsem turistom, ki v tem času letujejo v dveh največjih počitniških središčih v deželi. Organizatorji pričakujejo, da bodo z dvema večeroma še povečali zanimanje za goriški sejem, ki bo letos trajal kar devet dni in ga bodo popestrili z zahtevnejšim programom obrobnih manifestacij. Seminar skupine Ricerca e Presenza Deset let po ustanovitvi katoliške kulturne skupine Ricerca e Presenza, ki je v tem času pripravila marsikatero razpravo, bo danes v predavalnici liceja Paolino d'Aquileia na Verdijevem korzu seminar na temo »Demokratični katolicizem in nove perspektive v politiki na Goriškem«, ki ga društvo Ricerca e Presenza prireja ob sodelovanju tržiškega študijskega središča Lazzati. Na srečanju, ki se bo pričelo ob 16. uri, bosta najprej spregovorila predsednika obeh društev Piero Biasiol in Luciano Rebulla, sledila pa jim bosta Nicolo Fornasir in Celso Macor. Referatom bo sledila razprava. Tri osebe lažje ranjene v dveh trčenjih v Gorici Tri osebe so se predsinoči v Gorici ranile v trčenjih med motorjema in avtomobiloma. Nekaj pred 20. uro je prišlo do trčenja v Ul. Bellaveduta v Pevmi. 47-letna Elsa Princi Rigon, ki stanuje v tej ulici št. 3, se je z avtom pripeljala na cesto. Takrat je v smeri proti Oslavju vozil motor, na katerem se je peljal 17-letni Marko Sošol z Oslavja. Oba so sprejeli v bolnišnico. Princijeva se bo zaradi pretresa možganov in rane na čelu zdravila v kirurškem oddelku 15 dni, Sošol pa bo predvidoma okreval v sedmih dneh. Okrog 21.30 se je pripetila nesreča na Korzu pred Veridjevo kavarno. 18-let-ni Alessandro Turus, Ul. Tominz 18, se je z motornim kolesom peljal iz Verdijevega korza proti Korzu Italia, v nasprotni smeri pa je vozil fiat 127, ki ga je upravljal 53-letni Gianpaolo Capitanio iz Camponogara. Capitanio je na križišču zavil v levo, proti Ul. Diaz in trčil v motorno kolo. Turusa so prepeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili pretres možganov, rano na glavi in udarec v ramo. Zdravil se bo 10 dni v nevrološkem oddelku. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE HUGO VON HOFMANNSTHAL SLEHERNIK Režija: MARIO URŠIČ V torek, 11. t. m., ob 21. uri — v GORICI pred cerkvijo sv. Ivana — Ulica Ascoli Omogočili denarni zavodi Tržaška kreditna banka Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica Sovodnje Hranilnica in posojilnica Opčine Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini Kmečko-obrtna hranilnica Doberdob Kmečka banka Gorica združeni v sekciji Slovenskih denarnih zavodov pri SDG Z Stroge zahteve tožilca na procesu zaradi mamil Do 13 let zapora glavnim obtožencem Na procesu proti štirinajstim domnevnim razpečevalcem lažjih mamil je javni tožilec dr. Trotta včeraj predlagal zelo stroge obsodbe za tri glavne obtožence. V celoti je zahteval 12 obsodb za skupnih skoraj 60 let zapora ter dve oprostitvi. 29-letni Eliodoro Aieta, 23-letni Marco Musolino in 30-letni Luciano Donato, doma iz kraja Belvedere Marittimo v Kalabriji, naj bi bili organizatorji tolpe, ki je skrbela za prodajo mamil v Gradežu, kamor se je trojica preselila jeseni 1987, ter v drugih krajih naše dežele. Aieto naj bi zato zaradi združevanja v zločinske namene in razpečevanja mamil obsodili na 13 let in 2 meseca zapora ter 67 milijonov lir globe, Donata na 13 let in 67 milijonov, Musolina pa na 12 let in 70 milijonov. Drugi obtoženci iz Kalabrije naj bi imeli manj pomembno vlogo v isti tolpi. Za 25-letnega Pietropaola Donata in 23-letnega Giovannija Varesija je tožilec zahteval po 4 leta zapora in 17 milijonov globe; za 27-letnega Miche-leja Liparotija 3 leta in 4 mesece zapo- ra in 4 milijone globe. Ostali obtoženci naj bi od teh kupovali mamilo bodisi za lastno uporabo kot za nadaljnjo prodajo. Tožilec je zanje zahteval nižje kazni: za 24-letnega Micheleja Bel-farija iz Rima 2 leti in 8 mesecev zapora, za Antonello Tibaldi iz Rima leto in 2 meseca, za 32-letnega Armanda Fogarja iz Terza D'Aquileia prav tako leto in 2 meseca, za 26-letnega Sandra Comellija iz Nem 2 leti, za 26-letnega Goričana Francesca Cirilla in 28-let-nega Vincenza Orsina iz Cosenze pa po poldrugo leto zapora. Oprostili naj bi samo dva obtoženca iz Gradeža: 28-letnega Carla Montonerija, ker ni zagrešil kaznivega dejanja, in 24-letnega Massima Trio, ker je kupil le manjšo količino hašiša za osebno porabo. Ves dopoldanski del razprave se je včeraj zavlekel ob ugovorih branilcev o nepristojnosti goriškega sodišča in o veljavnosti telefonskih prisluškovanj. Sodniki so po daljšem zasedanju zavrnili oba ugovora. Javni tožilec je dejal, da se je vse pričelo novembra 1987, ko je Aieta prišel iskat v Gradež zaposlitev kot ribič. Ni je našel, pač pa naj bi se v Medei (odtod po njegovem mnenju pristojnost goriškega sodišča) skupaj z Musolinom in Lucianom Donatom domenil o organiziranju mreže razpečevanja mamila iz Kalabrije v naše kraje. Trojica naj bi torej imela vodilno vlogo v ilegalnem poslu, ostali obtoženci iz Kalabrije pa naj bi jim pomagali pri iskanju kupcev oz. razpečevanju. Policija je zadevo odkrila januarja lani, ko je pri Palmanovi prestregla avto, v katerem so nekateri od obtožencev prevažali skoraj kilogram hašiša. Poleg tega so med preiskavo ugotovili, da naj bi skupina jeseni 1987 prinesla iz Kalabrije vsaj še 1.200 gramov marijuane. Del te količine naj bi odstopili dvema obtoženima Rimljanoma za prodajo na tamkajšnjem tržišču, večinoma pa naj bi marijuano razdelili med malimi razpečevalci v naši deželi. Po prvih posegih branilcev so sinoči prekinili obravnavo. Nadaljevala se bo v torek, 18. julija. Gabrski župnik Jože Jurak umrl na poti iz Medjugorja V oseminšestdesetem letu starosti je zaradi srčne kapi v Banja Luki umrl gabrski župnik Jože Jurak. Pokojnika je verjetno kar med spanjem obšla slabost, ki mu je bila usodna. Dogodek se je pripetil v noči od četrtka na petek v banjaluškem hotelu, kjer je Jurak bil skupaj z večjo skupino goriških in tržaških vernikov, ki so bili na večdnevnem izletu po Jugoslaviji. V četrtek zjutraj so izletniki obiskali tudi Medjugorje, od koder so se z avtobusi odpeljali v Banja Luko, kjer naj bi prespali preden bi odpotovali domov. Včeraj zjutraj, ko župnika Juraka ni bilo na malici, so nekateri izletniki pogledali v sobo, kjer so ga našli mrtvega na postelji. Poklicali so takoj re-šilec, a pomoči ni bilo več, saj so pri zdravniškem pregledu ugotovili, da je Jože Jurak preminil nekaj ur prej zaradi srčnega infarkta. Pokojnik, ki se je rodil in študiral v Novem Mestu, se je kot mlad župnik izselil v Argentino, kjer je deloval med tamkajšnjimi slovenskimi verniki. Ob prehodu iz šestedesetih v sedemdeseta leta je prišel v Gorico, kjer je nekaj časa deloval v sirotišču v Ulici Don Bosco, leta 1972 pa je postal župnik v Gabrjah. Domačini se ga spominjajo kot dobrega in prizadevnega dušnega pastirja, ki mu je bilo narodnostno vprašanje še posebej pri srcu. Ob tem svojem glavnem poslanstvu pa se je zanimal tudi za publicistiko in s tem v zvezi velja povedati, da je v zadnjih letih bil med glavnimi sodelavci Katoliškega glasa. Pri Špetru še iščejo izginulega fanta V okolici Špetra ob Soči so včeraj že peti dan zapored še vedno zaman iskali kako sled za 31-letnim Paolom Fumisom. Kot smo poročali je Fumis v ponedeljek dopoldne zapustil dom, kjer je živel z mamo, in se napotil neznano kam. Nekdo ga je videl, da se je napotil proti nogometnemu igrišču, potem pa se je za njim izgubila vsaka sled. Fumis je že nekaj let imel težave zaradi občasnih depresij, čeprav znanci izključujejo možnost, da bi se v trenutku obupa odločil za usodno dejanje. Akcija iskanja se je te dni osredotočila na bregova Soče in tudi na samo reko. Bojijo se namreč, da je fant utonil, morda po nezgodi. Doslej vsekakor niso ugotovili ničesar, kar bi potrjevalo ali izključevalo to domnevo. Požar v bližini bencinskih črpalk Včeraj okrog polnoči so goriški gasilci pogasili manjši požar, ki se je vnel med dvema bencinskima črpalkama na Trgu Saba, ali bolje na vogalu med Korzom Italia in Ul. Manzano. Zaradi še nepojasnjenih vzrokov se je vnel zaboj s praznimi škatlami olja in drugim odpadnim materialom ene od črpalk. Takojšen poseg je preprečil hujše posledice, do katerih bi prišlo, če bi se plameni razširili tudi na bližnji bencinski črpalki. Smrtni padec Sinoči nekaj pred 21. uro je 80-let-ni bolnik izgubil življenje v padcu z okna bolnišnice Janeza od Boga. Na kraj je prihitel rešilec splošne bolnišnice, toda za starčka ni bilo pomoči, saj je bil že mrtev. Ni znano ali je šlo za namerni skok v trenutku obupa ali za nezgodo. Druge vzroke vsekakor izključujejo. razna obvestila Kmečka zveza obvešča, da 10. t. m. poteče rok za vplačilo prvega obroka kmečkih zavarovalnih prispevkov IVS. izleti Slovensko planinsko društvo priredi jutri, 9. t. m., izlet na Kanin. Prevoz z lastnimi sredstvi. Odhod ob 6. uri s Travnika. Vzpon peš preko Nevejskega sedla. Tura je primerna tudi za manj sposobne, ki se bodo lahko ustavili pri koči Gilber-ti. kino Gorica CORSO Zaprto do 20. julija. VERDI 18.00-22.00 »Nightmare 4 — il non risveglio«. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »Piena di voglia«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nova Gorica in okolica SOČA (Nova Gorica) 18.30-20.30 »Kung-fu otroci«, 22.30 »Predmet strasti«. SVOBODA (Šempeter) 20.30 »Ljubezen in strast«. DESKLE 19.30 »Zaljubljeni Lukas«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Al Giardino, Verdijev korzo 57 — tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla Salute, Ul. Cosulich 117 — tel. 711315. __________pogrebi_____________ Danes v Gorici: ob 9.30 Albina Jerkič vd. Donati iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče, ob 11. uri Edoardo Zulegger na glavnem pokopališču (prihod iz Vidma). Berite »Novi Matajur« K njeni rasti pripomogli novi prostori in objekti Tekmovanje je priredilo KD Oton Župančič Pomembno mesto telesne kulture med dejavnostmi Kulturnega doma Tekmovalni poligon slovenskih osnovnih šol v telovadnici Kulturnega doma Ob zaključku sezone je primerno, da v okviru celovite dejavnosti Kulturnega doma posvetimo posebno pozornost telesni kulturi. Danes, ko so se v zvezi s telesnokulturno dejavnostjo in razpoložljivimi objekti razmere izboljšale, se še vedno postavlja vprašanje utesnjenosti prostorov, ki ne zadoščajo vsem potrebam in željam. V okviru te razvojne dejavnosti telesne kulture igra vidno vlogo razpoložljivost telovadnice Kulturnega doma, ki je bila prvi slovenski pokriti športni objekt na Goriškem. To je pomenilo nov pristop k športni dejavnosti, ki je na ta način postala dosti bolj redna, strokovna in programirana. V zadnjem obdobju pa se je goriški prostor obogatil z raznimi telovadnicami (Štandrež, Sovodnje in Gorica), kar še dodatno dokazuje vzpon te naše dejavnosti, tako da so potrebe društev in posameznih ekip mnogo večje od razpoložljivih vadbenih ur v posameznih telovadnih prostorih. Kar zadeva sezono v telovadnici Kulturnega doma povejmo, da se je začela že v začetku septembra, ko so se ob pripravah odbojkarskih ekip začeli tudi redni treningi drugih ekip, ki so gojile različne panoge. Porazdelitev urnikov vadbe je sledila tako imenovanim delovnim fazam: v prvih popoldanskih urah so najprej vstopale v telovadnico otroške in do-raščajoče skupine; v poznih popoldanskih urah mladinske, v večernih pa članske ekipe in rekreacija. Vadbenih športnih panog je bilo kar devet, prav toliko društev, ekip pa devetnajst. Levji delež pri dejavnosti sta imeli odbojka in košarka. V dopoldanskih urah so telovadnico uporabljale goriške italijanske višje šole ter učenci slovenskih osnovnih šol iz mesta. Trim kabinet je v glavnem bil dodatni pripomoček pri vadbi in urjenju posameznih moštev, čeprav je bil dobrodošel tudi potrebam posameznikov. Baletno sobo so uporabljali za redne tečaje joge, karateja ter baleta. Poleg tega je bila v teh prostorih tudi rekreacijska vadba in razni tečaji (aerobika ter razni strokovni gimnastični tečaji). Med letom so se v telovadnici redno odvijali prvenstveni nastopi in turnir- ji, sprejela pa je tudi priložnostne športne manifestacije. Naj med najpomembnejšimi omenimo 3. mednarodni lokostrelski turnir in telovadno akademijo Doma. Posebno pozornost pa je vzbudila kotalkarska revija ŠKD Vipava s Peči. Omenimo tudi razne tekme in turnirje ob sodelovanju slovenskih in italijanskih šol. Med novosti sezone sodi tečaj tehnike masaže, ki ga je pripravila šola IDISS iz Vidma. V tem poletnem času so telovadni prostori zaprti, a ne za dolgo, saj bodo konec avgusta ponovno zaživeli. (I. Komel) »Kariola brez žlajfou«, prva na raUyju ARGOŠ »Kariola brez žlajfou« je ime ekipi, ki je zmagala na letošnjem 3. avtomobilskem ocenjevalnem rallyju, ki ga je konec tedna pripravilo kulturno društvo Oton Župančič iz Štandreža. Marino Pelicon, Zvonko Frandolič ter Tamara in Boris Boneta iz Dola so si tako, ob slavi in trofeji, zagotovili tudi osemdnevno brezplačno bivanje na Malem Lošinju. »Karioli brez žlajfou« pa je do zadnjega metala polena pod »kolo« dvojica Jonathan Livingstone (David Mučič in Marta Koren), ki se je morala »zadovoljiti« z drugim mestom, kar pomeni osemdnevno brezplačno letovanje v Čateških Toplicah. Tretje mesto na vabljivi in zanimivi prireditvi, katere se je udeležilo kakih sto tekmovalcev iz raznih krajev Goriške, si je zagotovila ekipa Bučko (Nadja Fajt, Tanja Hmeljak, Marko Lutman in Igor Korošec), ki je zmagala športni komplet Kronosa. Na četrto mesto so se uvrstili člani posadke Veseli kunjadje (Devan in Nadja Briško ter Rudi in Loredana Lutman), ki se bodo okrepčali ob štirih brezplačnih večerjah. Iste nagrade pa je bila deležna tudi petouvrščena ekipa in sicer Trio umnik, brzina, izpuh (Nataša Paulin, Savina Gravner in Nadja Paulin). Šesto mesto sta dosegli ekipi Vuki plus in Mladinci Juventus, osmi pa so bili Cimberji in češplje. Tudi letošnja izvedba ARGOŠ je povsem uspela in prizadevanje prirediteljev, ki so skrbno pripravili vse potrebno na progi, je bilo poplačano. Tekmovalci so dobršen del poti prevozili na Krasu, med potjo pa so morali odgovarjati na pismena vprašanja ter se izkazati v poligonu. Ob zaključku pa je bila za vse večerja in družabnost v Portorožu. Ob tej priložnosti se prireditelji zahvaljujejo vsem, ki so na katerikoli način prispevali, da so letošnjo avtomobilsko ocenjevalno vožnjo dobro izpeljali. Amaterji iz Štandreža nastopili v Štanjelu Jutri se v Štanjelu zaključijo letošnji Grajski večeri, ki jih prireja že peto leto tamkajšnja krajevna skupnost. Na teh poletnih kulturnih večerih nastopajo amaterske kulturne skupine iz Primorske ter Slovencev iz Italije in Avstrije. Večerne prireditve se odvijajo na grajskem dvorišču v Štanjelu. Prijetno zgodovinsko okolje je zelo primerno za različne nastope, saj združuje čar kraja z izredno akustičnostjo. Letošnji "Grajski večeri", ki so se pričeli že sredi meseca junija, obsegajo skupno osem prireditev. Med temi so štiri gledališke. Konec prejšnjega tedna je v Štanjelu nastopila tudi dramska skupina prosvetnega društva Štandrež. Štan-drežci so uprizorili Nušičevo veseloigro "Kaj bodo rekli ljudje" v režiji Emila Aberška. Igra je navdušila številno občinstvo, ki je napolnilo prostorno grajsko dvorišče. Tudi oganiza-torji so bili z nastopom zadovoljni, saj so že povabili štandreške igralce na "Grajske večere" leta 1990. Prevzela sta ga zasebnika z Lokvi Ponovno odprt Dom na Lažni je na razpolago izletnikom V ponedeljek odprejo 20. posvet o zborovskem petju Sedemsto pevcev na natečaju Seghizzi V ponedeljek ob 9. uri odprejo v konferenčni dvorani Espomega 20. evropski posvet o zborovskem petju. Posvet, ki bo trajal do srede in se ga bo predvidoma udeležilo vsaj 250 glasbenih pedagogov, zborovodij in muzikologov, bo pomemben uvod v letošnje že 28. mednarodno tekmovanje pevskih zborov Seghizzi. Letošnja izvedba odmevne manifestacije prinaša vrsto novosti, pozitivnih in negativnih. Negativna je gotovo ta, da se bo manifestacija odvijala v avditoriju v Ul. Roma in ne v prostornejši dvorani UGG, ker niso dobili od pristojne tehnične komisije dovoljenja za uporabo tribun. Pozitivna novost pa je letošnja rekordna udeležba, saj pričakujejo v prihodnjih dneh v Gorici kar 20 zborov iz šestnajstih držav. Razen filipinskega zbora Madrigal Singers iz Manile bodo vsi drugi iz Evrope. V Gorico se letos vrača armenski akademski zbor iz Erevana, ki je lani navdušil občinstvo in bo letos med drugim izvedel Stabat Mater Davida Halagiana v spomin na žrtve lanskega potresa v Armeniji. Absolutna novost je sodelovanje pevskih zborov iz Švice in Irske. Namesto treh bo letos natečaj obsegal štiri tekmovalne sekcije. Ob nastopih v polifoniji s prosto izbiro programa, v folklornem petju in nastopih vokalnih skupin (do 12 pevcev) so organizatorji vključili v spored tudi po- Poletni vozni red avtobusov APT Ženski zbor Heribert Svetel iz Maribora bo nastopil v polifoniji in folklornem petju sebno sekcijo polifonije, ki predvideva obvezno izvedbo stilno zaokroženih in homogenih programov. Zbori bodo v tej skupini lahko izbirali med skladbami enega ali več avtorjev iz štirih obdobij, od baroka do sodobnih skladateljev. Tekmovalni nastopi se bodo pričeli v sredo popoldne in se nadaljevali po trikrat dnevno, dopol- dne, popoldne in zvečer, do sobote. V petek zvečer bo koncert zmagovalcev v polifoniji, v soboto pa v folklornem petju. Novost bo tudi otvoritvena slovesnost v sredo ob 10.30 pred ljudskim vrtom, na kateri bo vseh 700 nastopajočih pevcev skupaj zapelo pesem "Cum cantu populorum unio". prispevki - prispevki Po letu dni zaprtja Doma na Lažni so na Občinski zvezi telesnokulturnih organizaciji iz Nove Gorice sklenili da dom oddajo v najem zasebniku. Spet odprt bazen Mebla v Kromberku Kljub izredno slabemu vremenu so upravljale! kopališča Mebla v Kromberku v predvidenem roku opravili vsa potrebna dela za nemoteno obratovanje kopališča. Objekt je bil letos obnovljen, kar se tiče bazenske školjke, obe koriti prebarvani in urejena celotna okolica bazena. V bazenu se bodo odvijale tudi razne plavalne aktivnosti, od tečajev za najmlajše do treningov vaterpola. Ob kopališču pa bo na voljo tudi opremljeno odbojkarsko igrišče, igrišče za mali nogomet, namizni tenis in že uveljavljen piknik prostor. V kompleksu bo obratoval tudi sezonski bife z istim urnikom kot kopališče in sicer vsak dan od 9.30 do 18.00. (R. K.) Avtobusi pokrajinskega podjetja APT na pomembnejših medkrajevnih progah v goriški pokrajini vozijo v poletnih mesecih s sledečim voznim redom. GORICA-SOVODNJE-DOBERDOB-TRŽIČ-TRST Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.35, 8.10, 12.15, 13.00, 14.00, 16.15(a), 16.45(a), 17.30. Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 6.17, 7.44, 8.03, 8.08, 8.11, 9.54, 13.51, 15.29, 18.09(a), 18.39(a), 18.59. GORICA-GRADIŠČE-TRŽIČ Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 4.48(a), 6.18, 6.38, 6.42, 7.29, 8.20, 10.00, 11.25, 12.15, 12.50, 14.00, 16.14, 17.30, 18.59, 21.25(a); ob nedeljah in praznikih: 8.20, 11.25, (13.00), 18.59, 20.30. Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 6.35, 7.18, 8.08, 9.43, 11.23, 12.58, 13.49, 15.12, 17.43, 18.20(a), 19.01, 20.18, 23.07(a); ob nedeljah in praznikih: 9.47, 13.02, 16.27, 20.22. GORICA-FIUMICELLO-GRADEŽ Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.15, 8.45, 9.50, 11.30, 13.01, 14.00(b), 14.30, 17.30, 19.25; ob nedeljah in praznikih: 8.45, 13.01, 17.30. Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 7.18, 7.37, 8.10(b), 8.12, 9.32, 12.38, 13.53, 15.23, 18.38, 20.08; ob nedeljah in praznikih: 11.08, 15.23, 20.08. Nova oskrbnika Doma na Lažni sta namreč zakonca Veselka in Vladimir Skok doma z Lokvi. V teh dneh je bil opravljen inšpekcijski pregled objekta, ki leži na 1040 metrih nadmorske višine, v vasici Lažna na severozahodnem grebenu Trnovskega gozda. Oskrbnika sta poskrbela, da bo dom odprt že v mesecu juliju vsak petek popoldne, soboto in nedeljo. V Domu, ki ima tudi 40 ležišč, bo na voljo poleg pijače tudi pristna domača hrana, kot je polenta, klobase, žganci, jota, divjad, skratka vse tisto, česar se navadno v drugih gostilnah ne da dobiti. Dom je tudi idealen za poletne športne priprave društev in klubov, ki se žele sprostiti v doslej še neokrnjeni naravi, kakršno Lažna s svojo okolico nudi. Dom bo odprt tudi v zimskih mesecih, saj je v neposredni bližini nameščena 300 m dolga vlečnica, tako da lahko tudi ljubitelji smučanja pridejo na svoj račun. Ponovno odprtje doma je brez dvoma nova turistična ponudba Lokvi, oziroma njene okolice. Druga pomembnost pa je ta, da je dom prevzel domačin, kar daje novo upanje in znamenje, da morajo domačini prevzeti bodočnost lokvarskega turizma v svoje roke. R. Kolenc GORICA-TURJAK-ČERVINJAN-GRADEŽ Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.15, 11.35, 14.00(b). Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 8.13, 13.48. GORICA-VILEŠ-ČERVINJAN Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.15, 8.30, 13.00, 14.00(b), (14.30), 17.30(a), 18.45(c). Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 7.18, 8.10, 12.48, 14.57, 18.38(a). GORICA-KRMIN-(ČEDAD ali VIDEM) Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.50, 7.20(b), 8.10, 8.50, 10.40, 12.15, 12.15(b), 13.00(b), 14.00, 14.00(b), 16.25, 17.30(a), 18.15(a), 19.25. Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 7.17, 8.07, 8.10(b), 9.41, 11.43, 12.43, 12.59, 13.33(b), 13.41(b), 13.51, 15.54, 17.55(a), 18.33(a), 19.16. GORIC A-MARJAN-KRMIN-VERSA-GRADIŠČE-GORICA Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.50, 13.00, 14.00(b). Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 7.17, 8.08(b), 9.41, 11.56, 13.25, 13.53(b), 15.03(b), 19.33. GORICA-GROJNA-ŠTEVERJAN- OSLAVJE-GORICA Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.50, 7.40, 12.15, 14.30; ob nedeljah in praznikih: 7.40. Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 7.20, 8.10, 13.00, 15.00; ob nedeljah in praznikih: 8.10. GORIC A-OSLAV JE-ŠTE VER JAN-GROJNA-GORICA Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 10.10, 13.10, 14.00, 17.45, 19.30; ob nedeljah in praznikih: 13.10, 17.45. Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 10.40, 13.40, 14.30, 18.15, 20.00; ob nedeljah in praznikih: 13.40, 18.15. GORICA-PALMANOVA- ČERVINJAN Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 8.33, 14.00(b). Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 8.11(b), 13.31. GORICA-GRADIŠČE-ŠPETER OB SOČI-TURJAK-ŠKOCJAN-TRŽIČ Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.04, 6.26(a), 6.35, 9.55, 10.50, 13.00(b), 14.00, 17.30(a), 18.45(a). Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 7.18, 8.12, 9.07, 12.38, 13.13(b), 13.56, 14.57(b), 18.38(a), 19.18(a). LEGENDA: (a) - vozi od ponedeljka do petka; (b) - vozi ob delavnikih, ko je šola; (c) - vozi od ponedeljka do petka, ko je šola. Ob 9. obletnici smrti nepozabne Ele, darujeta mama Marija in oče Franjo Žvanut 50 tisoč lir za Onkološki oddelek, 25 tisoč lir za Dijaško matico, 25 tisoč lir za Društvo upokojencev na Goriškem. V sklad za obnovo bolnišnice Franje je Saverij Rožič daroval 50 tisoč lir (in ne 10 tisoč lir, kakor smo pomotoma napisali). V sklad za obnovo bolnice Franje je Remigij Velušček (Ščedno) daroval 30 tisoč lir. Ob 3. obletnici smrti Štefana Karla Vižintina daruje žena Slavica 25 tisoč lir za KD Kras Dol-Poljane. Za Zeleni križ so v razne namene darovali: Ferruccio, Ida in Laura Can-dutti 150 tisoč; Gino Nanut 50 tisoč; mladina združenja Azione Cattolica v Ulici Seminario 50 tisoč; Sonia Berka in sostanovalci na Korzu Italia št. 17 100 tisoč; hči Nannine Postiglione 50 tisoč; Lina in Silvia Mattioni 100 tisoč; razna športna združenja 300 tisoč; sostanovalci v Ulici Pasubio št. 11 in družini Medeot in Gonella 170 tisoč; družina Virgilio Mauri 30 tisoč; Elisa G rušo vin 50 tisoč; Teresa in Maria Franz 50 tisoč; kolegi psihiatričnega oddelka v Gorici 80 tisoč; družina Pa-cori 50 tisoč; Alma Bruno in Giorgia 15 tisoč; Olga Ferrera s sinovi 50 tisoč; kolegi na pokriti tržnici 100 tisoč; družina Laura Pausi, Igor in Luisa 100 tisoč; Gina 50 tisoč; Doro in Lidia Molar 50 tisoč; Maria De Marchi 30 tisoč; Petronelli Paglovec 10 tisoč; sestre Gabrielcic 30 tisoč. Za združenje Pionieri Volontari del Soccorso so v razne namene darovali: Liliana Azzarello 80 tisoč; Onori-na Virgolin 100 tisoč; Olimpia Ross 45 tisoč; Albina Mosetti 16 tisoč; Amabi-ne Zampar 5 tisoč; Rosa Princi 2 tisoč; Unione Ciclisti Caprivesi 50 tisoč; Nives Buzzin 50 tisoč; Aurora Zilli 10 tisoč; Candido Medeot 40 tisoč; Mario Sbogar 40 tisoč; Luigia Spessot 40 tisoč; Igino Toso 4 tisoč; Giovanni Zor-zenon 40 tisoč; Maria Kaučič 100 tisoč; Renato Maier 40 tisoč; Franco Narduz-zi 90 tisoč; Firmina Zin 60 tisoč; Ervina Feresin 60 tisoč; Ines Salvan 5 tisoč; Alfredo Zonch 150 tisoč; Anna Krapež 50 tisoč, družine Carlo in Mario Tom-masi 100 tisoč; družini Guglilmi Sura-ce 50 tisoč; Ubaldo D Osvaldo 30 tisoč; Felice Grassi 50 tisoč; Gina Cabrini, Bruna Bittesnik in Leopoldina Visin-tin 30 tisoč; N.N. 10 tisoč; družina Bar-ba-Dizorz 150 tisoč; družine Sussi 30 tisoč; družini Geromin in Mermoglia 50 tisoč; mož Doroteje Furlan in hči Laura 150 tisoč; Nerina Malfatti 10 tisoč; Bruna Pintar 10 tisoč; sestra Pia in vnuka Specchia in DTsanto 150 tisoč; družini Vinci in Pellis 50 tisoč; Maria Bader 50 tisoč; družine Renato Tubaro, Luciano Tubaro in Antonio Bumbaca 60 tisoč; Gigetta 20 tisoč; Vittorio Scarfella 20 tisoč; sostanovalci v Ulici Giustiniani 84 in 86 in prijatelji 200 tisoč; Silvio Algadeni, VValter Algade-ni in Valentino Lidia 100 tisoč; Anna De Rocco 50 tisoč; N.N. 20 tisoč; Lidia Germech 30 tisoč; družina Giuseppe Farfoglia 20 tisoč. V polfinalu v Wimbledonu Edberg boljši od McEmoea Danes finale Graf - Navratilova ter polfinale Lendl LONDON — Po včerajšnjem porazu v polfinalnem srečanju wimbledon-skega turnirja proti Edbergu je bil McEnroe precej potrt: »Zelo sem razočaran,« je dejal, »vendar sem tokrat dal res vse od sebe. Žal za zmago ni zadoščalo. Edberg je igral odlično, njegovi udarci so bili izvrstni. Imei sem svoje priložnosti, očitno jih nisem izkoristil.« Včerajšnje srečanje med Edbergom, lanskim zmagovalcem VVimbledona, in McEnroejem (zaradi dežja je bilo dalj časa prekinjeno) je bilo zelo izenačeno, o čemer zgovorno priča sam izid: 7:5, 7:6 (7:2), 7:6 (7:5). Doslej sta se igralca srečala 10-krat, McEnroe pa je zmagal 7-krat. Edberg se bo v jutrišnjem finalu pomeril z zmagovalcem dvoboja Becker - Lendl. Dvoboj bi morali odigrati že včeraj, vendar so ga zaradi dežja odložili in bo na vrsti danes s pričetkom ob 12. uri. Danes bo na vrsti tudi ženski finale med Zahodno Nemko Steffi Graf in Američanko češkoslovaškega porekla Martino Navratilovo. Prvič sta se igralki srečali leta 1985 v polfinalu prvenstva ZDA. Tedaj je bila Navratilova na višku svojih moči in edini pravi konkurent ji je bila Evertova, Grafova pa je šele najavljala svojo blestečo kariero. Tedaj je zmagala Navratilova, Grafova pa je prvi uspeh dosegla leto kasneje. Doslej sta se vsega skupaj pomerili 11-krat, Grafova pa je zmagala 4-krat, zadnjič prav v lanskem wim-bledonskem finalu, ko je Grafova odpravila nasprotnico s 5:7, 6:2, 6:1 in je tudi danes glavna favoritinja. Premier v Rim MILAN — V zameno za odhod Rive k milanskemu Philipsu bi k Vismari morala oditi Premier in Pessina. Premier pa se s tem ni strinjal. Včeraj so - Becker tako dosegli dogovor, po katerem bo v prihodnji sezoni igral pri rimskem Messaggeru. Fantoni zaključil kupoprodajno sezono VIDEM — Pri videmskem Fantoniju (košarkarska A-2 liga) so od Libertasa Pescara vzeli na posodo playa-krilo Cecchinija (31 let). V zameno je Fantoni odstopil Seebolda. Poleg tega je dosegel dogovor z McDowellom, ki je v Vidmu že igral v sezoni 78/88. McDo-well se bo tako pridružil Kingu, Milani pa bo odšel k Auxilumu iz Turina. Braida odličen GENOVA — Tržačan Marco Braida (23 let) je na italijanskem plavalnem prvenstvu 200 m delfin preplaval v 2'01"45. To je najboljši čas, ki je bil letos dosežen v Evropi. Senna spet prvi pred VN Francije Prost zapušča McLaren LE CASTELLET — Alain Prost je včeraj sporočil toliko pričakovano odločitev: prihodnje leto ne bo več pri Mclarnu. Nič pa ni hotel govoriti o tem, h komu namerava prestopiti ali če sploh še namerava tekmovati. Dejal je le, da mora o zadevi še razmisliti. Glede prvih uradnih poskusnih voženj pred jutrišnjo dirko za VN Francije pa ne gre zgubljati veliko besed. Najboljši čas je dosegel Senna pred teamskim tovarišem. Veliko zanesljivost so potrdili pri VVilliamsu, ki z Bo-utsenom in Patresejem le malo zaostajajo za mclarni. Na 4. in 5. mestu sta ferrarijevca Berger in Mansell, vendar njun zaostanek za Senno znaša že več kot sekundo. Največje presenečenje pa je pripravil Alliot (lola lamborghi-ni), ki je takoj za Mansellom. Nič manj presenetljivo ni 10. mesto Francoza Alesija na tyrrellu. VRSTNI RED: 1. Senna (mclaren) 1'07"920; 2. Prost (mclaren) 1'08"285; 3. Boutsen (vvilliams renault) 1'08"299; 4. Berger (ferrari) 1'09"011; 5. Mansell (ferrari) 1'09"030; 6. Patrese (williams renault) 1’09"326; 7. Alliot (larrousse lamborghini) 1'09"478; 8. Capelli (ley-ton house judd 1'09"569; 9. Nannini (benetton ford) 1'09"615; 10. Aleši (tyr-rell ford) 1'09"668; 11. Gugelmin (ley-ton house judd ITO'122; 12. Palmer (VB) tyrrell ford 1T0"239. V predkvalifikacijah so bili izločeni: Larini (osella ford), Brundle (brabham judd), Weidler (rial ford), Schneider (zakspeed yamaha), Ghinzani (osella ford), Raphael (coloni ford), Suzuki (zakspeed yamaha), Foitek (eurobrun judd), Winkelhock (AGS). V Kopru za državni naslov KOPER — Včeraj se je v Koprskem zalivu pričelo letošnje državno prvenstvo v jadranju za razred optimist, na katerem nastopa 77 tekmovalcev iz 18 jugoslovanskih klubov. Od dveh načrtovanih regat je organizator Jadro zaradi slabega vetra izpeljal le eno. Vrstni red prve regate: 1. Benčič (Burja Izola), 2. Kosanovič (Mornar Pulj), 3. Podunavac (Jadro Koper). Danes bosta na programu naslednji dve regati. (Kreft) Kolesarska dirka po Franciji Podvig Joela Peliera FUTUROSCOPE — Tudi včeraj je največ zanimanja veljalo Lemondu, ki je po izredni vožnji na predvčerajšnji etapi na kronometer prevzel skupno vodstvo spet spominja na tekmovalca iz leta 1986, ko je osvojil Tour. Tako včerajšnji podvig 26-letnega Joela Peliera ni vzbudil pozornosti, ki bi si jo zaslužil. Na najdaljši etapi je namreč Pelier pobegnil že po 93 km in sam vozil do 259 km oddaljenega cilja. Imel je tudi več kot 16 minut prednosti, ki pa se je na koncu precej zmanjšala. Marko Ban pri Irgeju DESIO (Milan) — Jadranov košarkar Marko Ban bo v prihodnji sezoni igral pri ekipi Irge Desio, ki nastopa v italijanski A-l ligi. Irge je Bana odkupil. Več o prestopu Bana v drugo sredino bomo še pisali. VRSTNI RED 6. ETAPE: 1. Pelier (Fr.), ki je 259 km (Rennes - Futuroscope) prevozil v 6.57'45" s poprečno hitrostjo 37,199 km/h; 2. Schurer (Niz.) po 1’34"; 3. Vanderaerden (Bel.) 1'36"; 4. Van Der Poel (Niz.); 5. Dhaenens (Bel.); 6. Plancka-ert (Bel.); 7. De VVilde (Bel.); 8. Sergeant (Bel.); 9. Anderson (Avs.); 10. Rooks (Niz.), vsi isti čas. SKUPNA LESTVICA: 1. Lemond (ZDA) v 25.57’38; 2. Fignon (Fr.) po 5"; 3. Marie (Fr.) 20"; 4. Breukink (Niz.) 1’51"; 5. Vates (VB) 218"; 6. Simon (Fr.) 2'39"; 7. Da Silva (Por.) 3’02"; 8. Skibby (Dan.) 3'24"; 9. Bauer (Kan.) 3'47"; 10. Mottet (Fr.) 409"; 11. Kuum (Nor.) 4'21"; 12. Alcala (Meh.) 4'27"; 13. Rua (Fr.) 4,40"; 14. Ham-psten (ZDA) 4'44"; 15. Bugno (It.) 4'54"; 16. Wilson (Avs.) 503"; 17. Lilholt (Dan.) 5'09"; 18. Kelly (Ir.) 510"; 19. Roche (Ir.) 510"; 20. Muller (Švi.) 5'11"; 67. Volpi 9'56"; 74. Chiappucci 10'38”; 87. Rossigno-li 1139"; 119. Fidanza 14'41"; 156. Bon-tempi (vsi It.) 19'55"; 163. Pavlič (Jug.) 21-21"; 172. Čerin (Jug.) 22'50". V konkurenci je še 191 tekmovalcev. Zatišje po nevihti GENOVA — Po razburjenju, ki ga je predvčerajšnjim dvignila vest, po kateri naj bi prišlo do sporazuma med Juventusom in Sampdorio (te vesti pri Sampdorii niso hoteli komentirati, češ da je v pristojnosti predsedmnika, ki pa ga ni bilo v Genovi), je na kupoprodajni borzi včeraj vladalo precjšnje zatišje. Velja omeniti, da je Genoa potrdila nakup Urugvajca Aguilere, avgusta pa naj bi prišel v Italijo tudi Sovjet Alejnikov, ki se bo tako pridružil še drugemu Urugvajcu, Perdomu. Udinese pa se s svoje strani zanima za veznega igralca Batista (River Plate) in branilca Sensinija (Newell's Old Boys), oba iz Argentine. Ostra kazen za Napol i ŽENEVA — Prizivna komisija UEFA je potrdila ostro denarno kazen, ki so jo naložili Napoliju: kar 85 milijonov lir. Za kazen so se odločili zaradi metanja petard in dimnih raket na tekmi s Stuttgartom, ko so začetek igre tudi zakasnili za nekaj minut. Ameriški pokal GOIANIA (Brazilija) —- V skupini B ameriškega nogometnega pokala so včeraj odigrali dve tekmi. Izida: Ekvador - Bolivija 0:0, Urugvaj - Čile 3:0. Lestvica: Urugvaj 4 točke (3 tekme), Ekvador 4 (3), Argentina 3 (2), Bolivija 1 (2), Čile 1 (2). Francozi ne štedijo LONDON — Francoska nogometna ekipa Marseille je za rekordno vsoto 10 milijard lir od Tottenhama kupila napadalca Chrisa VVaddleja. Že 19. avgusta pričetek medrepubliške lige KOPER — Na včerajšnjem sestanku predstavnikov nogometnih klubov v medrepubliški ligi - zahod (sestanek je bil v Zagrebu), so sklenili da se bo novo prvenstvo pričelo 19. avgusta. Koprčani bodo igrali prvo tekmo na Bonifiki s Primorcem. Mariborčani bodo gostovali v Prijedoru, novinec Ljubljane pa bo igral doma z Radni-kom. Včeraj je pripotoval v Koper novi trener Franci Sivko, že v ponedeljek pa bodo rumeno-modri pričeli z rednimi treningi, pri katerih bo Sivku pomagal Zdravko Pirc, dosedanji trener pionirske selekcije. (Kreft) ZSŠDI obvešča, da odgovarja na tel. št. 744426. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da se je na sedežu društva (Vrdelska cesta 7, tel. št. 51377) začelo vpisovanje za začetniški odbojkarski tečaj, namenjen fantom in dekletom letnikov 1978, 1979, 1980. Tečaj bo v Borovem športnem centru na 1. maju od 4. do 12. septembra 1989. Cena tečaja znaša 50 tisoč lir. Dnevni program: 9.00 jutranji trening; 12.00 kosilo; do 15.00 organizirana animacija; 15.30 - 17.00 popoldanski trening in odhod. Možen je prihod otrok v center tudi pred 8. uro (po dogovoru). Rok za vpis zapade 15. julija. JK ČUPA vabi člane in prijatelje na društveni praznik, ki bo danes, 8. t. m., ob 19. uri na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu in na društveno regato za kajut-ne jadrnice, ki bo jutri, 9. t. m., s startom ob 11. uri. PLANINSKA SEKCIJA ŠZ SLOGA IN SK DEVIN organizirata jutri, 9. t. m., izlet na Pla-tak z vzponom na Snježnik (reka). Prevoz z društvenimi kombiji in osebnimi avtomobili. Za informacije Viktor Stopar, tel. 226283 in Bruno Škerk, tel. 200236. Pred novo košarkarsko sezono v A-2 ligi Okrepitve pri goriškem San Benedettu Giuseppe Ponzoni in Riccardo Par-ravella bosta v letošnji sezoni košarkarske A-2 lige igrala za goriški San Benedetto. Tako je vodstvo goriškega drugoligaša povedalo na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri je predstavilo nova igralca. Giuseppe Ponzoni (33 let, krilo, 198 cm) prihaja iz Pavie, kjer je v lanski sezoni igral za Annabello. Da si je go-riško društvo zagotovilo igralca, je moralo premagati konkurenco marsikaterega kluba, predvsem pa Jollyco-lombanija in Sharpa. Prihod Ponzonija bo brez dvoma okrepil ta sektor pri San Benedettu, ki je v lanski sezoni precej pešal, predvsem ko je Alberto Ardessi zadeval v prazno. Povejmo, da je Ponzoni dober strelec, saj je v lanskem prvenstvu dosegel v povprečju 16 točk na srečanje, kar za italijanskega igralca ni malo Parravella (bek, 194 cm) prihaja iz Bergama (Mauri), čeprav je košarkarsko zraste! v Cantuju. Njegove izkušnje med prvoligaši so dokaj majhne, saj je pri matičnem društvu nastopal izključno kot rezervni igralec. Zato je nujno, da si ekipa zagotovi dvojico dobrih tujcev. Rešitev tega vprašanja je še odprto in v zadnjem času se možna imena vrstijo kot na tekočem traku. Dejstvo pa je, da goriška ekipa nima velikih finančnih zmogljivosti, zato bo s težavo zmogla dva »super« tujca. Pomembno pa bi bilo, da bi eden od teh bil Aleksinas, ki dobro pozna ekipo in se je precej udomačil v stvarnosti A-2 lige. Če bi se Aleksinasu, ki je bil gotovo med najboljšimi centri lanskega prvenstva, pridružil še igralec, ki bi dosegal 15-20 točk na tekmo, bi ekipa brez večjih bojazni pred izpadom lan-ko gledala na prihodnje prvenstvo, ki se bo pričelo 24. septembra z gostovanjem San Benedetta v Fabrianu. Na sliki: Riccardo Parravella (levo) in Giuseppe Ponzoni (desno). Telovadno prvenstvo Slovenije Urasdtve domom Iz Ljubljane smo dobili končne izide republiškega telovadnega prvenstva, na katerem so nastopili tudi Domovi telovadci. Med mladinci je Maksi Šuligoj (32,7 točke na 40 možnih) zasedel 17. mesto med 28 udeleženci. Med starejšimi pionirji (80 tekmovalcev) pa je bil Matej Makuc (35,4) odličen četrti. Med mlajšimi pionirji je nastopilo 83 tekmovalcev. Naši predstavniki so se tako uvrstili: 25. Erik Blažič 35,4 točke; 48. Matija Pipan 33,8; 51. Boris Prinčič 33,6; 56. Matjaž Klemše 33,2; 75. Andrej Rosano 31,10; 77. Luka Brešan 30,4. V ekipni razvrstitvi je Domova ekipa mlajših pionirjev zasedla 11. mesto. Teniški turnir Hill Šport Danes finale Danes se bo na teniških igriščih Gaje zaključil deželni teniški turnir Hill Šport Superbingo, ki so ga gropajsko-padriški športni delavci v teku tedna izpeljali srečno do konca, čeprav jim je dež ponagajal. Kot po programu bosta v jutranjih urah polfinalni srečanji, popoldne ob 15.30 pa veliki finale z nagrajevanjem. Ljubitelji tenisa imajo tako še danes priložnost, da si ogledajo srečanje med najboljšimi nekvalificiranimi igralci v deželi. (Alma) Nabrežinski balinarji na italijanskem DP V nedeljo je bilo v organizaciji pokrajinskega odbora Balinarske zveze pokrajinsko prvenstvo za trojke D kategorije. Na prvo mesto se je presenetljivo a povsem zasluženo uvrstila trojka Nabrežine v postavi: Ladi Abrami, Bruno Guštin in Nereo Santagati, ki je postavila na glavo vsa predvidevanja. Tako so Nabrežine! postali novi deželni prvaki in bodo 2. in 3. septembra zastopali našo pokrajino na državnem prvenstvu, ki bo za trojke D kategorije v Savoni (Ligurija). To je res izredno zadoščenje ne le za tri predstavnike Nabrežine, temveč za vso zamejsko balinarsko dejavnost. Uspeh nabrežinske trojke toliko bolj preseneča, če pomislimo, da se je na omenjeno tekmovanje prijavila brez vsake ambicije. Ko pa se je kar naenkrat znašla v polfinalu, je pokazala trdno odločenost, da nadaljuje do kraja, kar ji je tudi uspelo. Na dobro uvrstitev sta računali predvsem trojki, ki sta ju sestavljali Mihelič, Jazbec in Cortese (izpadla pa je že v prvem kolu) ter še tretja, ki jo je prijavila Nabrežina in ki so jo sestavljali Kante, Cattonar in G. Negrini (kljub naklonjenemu žrebu pa se je uvrstila le med osmerico 30 prijavljenih trojk). (Z. S.) Davor Zupančič 5. Meje nemogočega Kratek pregled svetovnega alpinizma Prvi nočni vzpon je leta 1792 opravil neki lovec po imenu Primož. Prva slovenska turista, tako so takrat imenovali meščane, ki jih je vodnik vodil po gorah, sta prispela na Triglav leta 1808, bila sta brata Jakob in Janez Dežman, spremljal pa ju je gorski vodnik Anton Kos. Istega leta je zmogel vrh tudi glasnik slovenskega alpinizma, župnik Valentin Stanič. Že v bogoslovju, študiral je v Salzburgu, se je Stanič zanimal za gore in splezal na nekatere znamenite vrhove, med katerimi izstopajo prvi vzpon na Hoher-Goll, vzpon na VVatzman in Grossgloc-kner. Med službovanjem v Gorici pa je opravil nekaj znamenitih podvigov v Julijcih. Leta 1808 se je, kot že omenjeno, povzpel na Triglav. Njegova navdušenost in izkušenost sta ga postavila v ospredje vzhodnoalpskega planinskega sveta in res je škoda, da ga je poklic zadrževal daleč od slovenskih gora. V zvezi s Triglavom naj še povemo, da je leta 1780 baron Karel Zois dal zgraditi zavetišče na Velem polju in kočo v Dolini Triglavskih jezer. Zois je leta 1818 kot prvi izvedel pristop skozi Krmo, medtem ko je pot prvi prehodil Henrik Freiyer. Morda se bo kdo izmed bralcev vprašal, zakaj imenujemo alpiniste ljudi, kot je Stanič, potem ko so v svojem življenju opravili samo take vzpone, ki jih zmore danes vsak navaden planinec. No, razlog je prav v besedi danes. Danes se lahko povzpne na vrh Triglava ali celo Mont Blanca vsak hribolazec prav zato, ker se je planinstvo psihično in tehnično razvilo. V dobi, ko se premaguje sedma stopnja, ni težko sprehajati se po Triglavu. Drugače pa je bilo v časih, ko se ljudje iz strahu pred goro nanjo niso niti ozrli. Ne vem, kdo je hrabrejši: Messner ali Balmat, Zaplotnik ali Kos? Zaključili bi z odgovorom, ki ga je dal znameniti angleški alpinist Mummery na vprašanje, kaj misli o steni, ki jo je komaj preplezal in je veljala za izredno zahtevno. Odgovor se je glasil nekako takole: nepremagljiva stena, najtežji vzpon v Alpah, dobra smerca in končno lažji sprehod za gospe. Toda pustimo filozofiranje in se posvetimo raje novim vzponom na Mont Blanc ter vrsti vzponov na Monte Roso; ti so v zgodovini alpinizma važna točka, saj pomenijo začetek druge velike faze osvajanja sten in vrhov. Leta 1787, to se pravi leto dni po uspešni odpravi dr. Paccarda in Bal- inata, so zmogli vrh Mont Blanca gorski vodniki iz Chamonixa Jean Mic-hel Cachat, Alexis Tournier in spet Jacgues Balmat. Za ta vzpon so izbrali novo smer, ki je bila krajša in manj zahtevna od prejšnje, vendar bolj izpostavljena plazovom in zato nevarnejša. Po tej smeri, ki so jo imenovali Ancien Passage Superieur, je končno dosegel vrh tudi Horace Benedict de Sausssure, ki smo ga označili kot začetnika, dovolite mi izraz, bitke za Mont Blanc. Ženevski profesor je torej dosegel vrh ob priliki tretjega uspešnega poskusa, in sicer 3. avgusta 1787. Spremljal ga je običajni Jacgues Balmat, z njim pa je bilo še sedemnajst gornikov. Menim, da bi bila v današnjih časih ta skupina preštevilna celo za naskok Everesta. Od Saussurejevega vzpona vse do leta 1827 se je zvrstilo 14 vzponon na Mont Blanc, edina smrtna nesreča pa se je pripetila leta 1820, ko je ogromen plaz pobral tri gorske vodnike, ki so spremljali dr. Hamela. Po tej nesreči so strokovnjaki skušali najti primernejšo in manj nevarno smer na vrh alpskega velikana. Tudi tokrat je imel glavno besedo prvopristopnik dr. Pac-card, ki je uvidel novo možnost. To smer, seveda že starejšega Paccarda ni bilo zraven, so speljali 25. julija 1827 in jo imenovali de Corridor. Le-ta je veljala za normalen pristop na Mont Blanc, dokler je ni izpodrinila še danes uporabna smer preko grebena Bosses. Do sedaj smo omenjali izkjučno francosko stran gore in povsem pozabili na italijansko pobočje. Tega pa nismo storili naključno, italijanski predel najvišjega evropskega vrha je dokaj zahtevnejši in zato je razumljivo, da so se vsi poskusi prvopristopni-kov in njim sledečih alpinistov odvijali na oni strani Aljo. Toda italijanski vodniki niso spali. Ze pred prvim vzponom so spremljali Saussureja, ko si je ogledoval to pobočje gore, kasneje pa so iz lastne iniciative iskali svojo smer na Mont Blanc. Pomanjkanje koga, ki bi gorjane spodbujal, in precejšnja tehnična zahtevnost sta zakasnila prvi italijanski vzpon vse do leta 1855. Prav to letnico, ravno takrat je bil dosežen tudi vrh Monte Rose, so strokovnjaki postavili za začetek druge faze gorništva. Kaj se je sploh spremenilo? Čudežni svet NBA je še vedno daleč pred nami Nekateri evropski igralci pa se že poskušajo v domovini košarke, kjer zadnje čase primanjkuje talentov Že pred štirimi leti, ko sem se mudil v New Yorku, mi je trener koledža Wag-ner Jim Bryant dejal naslednje: »Letos so slavili Lakersi, verjetno bo prihodnje leto zmagala ekipa Bostona. To pa je le začetek konca za ti veliki društvi v NBA.« Newyorški trener se ni motil. V sezoni 1985/86 je slavilo zmago moštvo iz Bostona, Lakersi so nato kar dvakrat zaporedoma zmagali, kar se ni zgodilo od leta 1969, ko so bili uspešni košarkarji Bostona. V tej sezoni je že kazalo, da bodo Ma-gic Johnson in tovariši poskrbeli za nov čudež. Ni pa bilo tako! Svoje agonije niso podaljšali še za sezono. Že krepko načetemu ranjencu (Byron Scott in Ma-gic Johnson poškodovana, Kareem Abdul Jabbar že na koncu kariere) so smrtonosni udarec zadali Pistonsi iz Detroita. Finalni obračun 4:0 za Bad boys (hudobni- fantje) zgovorno priča o premoči Thomasa in tovarišev, ki so povsem strli odpor slavnih Lakersov in so verjetno že dokazali, da jim bo zelo težko odvzeti lovoriko v naslednjih letih. Skupna igra in ne posameznik Košarka je skupna igra. Samo z doprinosom vseh košarkarjev moštvo lahko zmaga. Trener Pistonsa Chuck Daly je o tem trdno prepričan. Sestavil je zato moštvo devetih-desetih enakovrednih košarkarjev. Isiah Thomas je sicer nesporni lider v tej ekipi, toda brez njegovega doprinosa je moštvo igralo enako dobro, saj sta njegovo vlogo odlično prevzela Winnie Johnson ali Joe Dumars. In prav slednji je bil v štirih finalnih tekmah z Lakersom odločilen. Kaj reči pa o Rodmanu, Laimbeerju ali Edvvardsu. Vsak od njih je dal svoj doprinos. Pistonsi so bili zares prava ekipa, ki je predvsem z dobro, skoraj trdo obrambo in z odločilnim doprinosom treh Sloviti Michael Jordan med nastopom v Trstu bekov v napadu tudi zasluženo osvojila naslov NBA. Chuck Daley je torej demantiral teorijo, da lahko z vrhunskim posameznikom ali z manjšim številom odličnih igralcev osvojiš naslov najboljšega na svetu (ekipa, ki osvoji naslov NBA, je po mnenju Američanov najboljša na svetu; s tem pa se seveda strinjamo). Šest-sedem igralcev ni več dovolj za naslov V zadnjih petih letih sta Pat Riley (trener Lakersa) in K. C. Jones (Celtics) gradila svoje uspehe na petih, največ šestih igralcih. Boston je npr. osvojil dva naslova s peterko D. Johnson, Ainge, McHale, Bird, Parish; Lakers pa s postavo: Magic Johnson, Cooper (Scott), Jabbar, Green, Worthy. Kaže, da bo brez enakovrednih menjav vse težje poseči po naslovu NBA. In ni naključno, da se je ob Detroitu v tej sezoni izkazalo tudi moštvo iz Clevelanda, ki se je uveljavilo predvsem z odlično skupno igro. Moštva s sijajnimi posamezniki pa so potegnila krajši konec. To predvsem velja za Philadelphia Sixers, ki je svoje uspehe gradila na skrajno sebičnemu Bar-kleyu, to pa velja tudi za New York Nicks (Ewing), Atlanta Hawks (M. Malone), Houston Rockets (Olajouvvon). Izredni Michael Jordan je sicer popeljal svoje moštvo Chicago Bulls do polfinala. Nič pa ni mogel proti ekipi iz Detroita. Košarka ni samo za velikane Letošnje prvenstvo NBA lige je tudi dokazalo, da košarka ni samo za velikane. Res je, »dolgini« imajo več možnosti, da se uveljavijo. Mesto v košarkarskem svetu NBA pa je tudi za navadne smrtnike, to je za igralce od 180-190 cm. Piston-sova trojka Thomas-Dumars-W. Johnson je glede tega najboljši dokaz. Sploh pa kaže, da so dokončno minili časi, ko so bili velikani izključni protagonisti NBA lige. Wilt Chamberlain in Bill Russell v letih 60 nista imela ena- kovredne konkurence, v letih 70 je stopil v ospredje Jabbar. V sezoni 1981/82 in 1982/83 je svojo moč uveljavil Moses Malone. In prav z Mosesom Maloneom se je tudi končala premoč centrov. Odtlej so stopili v ospredje vsestranski košarkarji, to je tisti, ki lahko pokrivajo več mest na terenu. Larry Bird je kot prvi prekinil premoč centrov. Kaj pomeni ta igralec za Boston Celtics, je bilo videti v tej sezoni. Trikrat najboljši v NBA ligi (od 1984 do 1986) Bird namreč večji del te sezone sploh ni igral. Moštvo iz Bostona pa se je le v zadnjem hipu uvrstilo v končnico prvenstva, medtem ko je bilo prejšnja leta, z Birdom na čelu vedno v središču pozornosti. Celtics namreč nič ne more brez svojega najboljšega igralca, ki odlično meče, podaja, skače pod obema košema in tudi vodi igro. Marsikateri ameriški strokovnjak meni, da je Bird sploh najboljši košarkar vseh časov. Enako pa so svoj čas govorili tudi o Billu Russellu, VViltu Chamberlainu, Jahta arju, Bobu Cousyju itd. Da je premoč centrov pri koncu, sta potrdila tudi Magic Johnson in Michael Jordan, ki sta v zadnjih treh letih osvojila naslov MVP (Magic dvakrat, Jordan enkrat). S tem seveda nočemo trditi, da so centri izgubili svojo težo v ekipi. Daleč od tega! Že dejstvo, da ekipe ljubosumno držijo svoje dobre centre (Olajouvvon, Evving, Sikma, M. Malone, Parish itd.), kaže, da tudi v domovini košarke primanjkuje talentov-velikanov. Želimo pa le pripomniti, da se je košarka tako razvila, da je že treba imeti zelo homogeno ekipo, ki se zna prilagajati v raznih okoliščinah in seveda tudi vsiljevati svoj način igre. Kaj nas še loči od Američanov To vprašanje si je verjetno zastavil vsak ljubitelj košarke, ki ne živi v ZDA. Ostala košarka po svetu (tu mislimo predvsem na evropsko) je napravila velik korak naprej, tako v igri kot v organizaciji. Košarka je gotovo med najbolj popularnimi panogami na svetu. Vendar pa ostaja NBA liga še nedosegljiva za "ostali svet". V NBA ligi je vse "naj": organizacija, število občinstva, sodniki, igra, zanimanje predvsem televizijskega medija. Ni naključje, da je ameriška TV CBC za prihodnjo sezono že dodelila za NBA 100 milijonov dolarjev. Organizacija v NBA ligi je seveda brezhibna. Vsako moštvo, ki nastopa v tej ligi, je pravo podjetje, v katerem vse teče kot po olju. Število občinstva raste iz sezone v sezono, kar je tudi zasluga odličnega sekretarja NBA lige Sterna, ki je prava duša vsega gibanja profesionalne košarke v ZDA. Večje število publike je znamenje vse večjega zanimanja. Zato so tudi lani povečali število moštev na 25 (novi društvi sta Miami Heat in Charlot-te Hornets). Večje zanimanje v ZDA pomeni tudi večjo možnost zaslužka. Kaj pa glede kakovosti igre? Razlika med NBA ligo in "ostalim svetom" je še vedno dokajšnja, na primer kot v formuli 1 ali formuli 3 v avtomobilizmu. Tudi v formuli 3 dobiš sijajne pilote, mehanike in tudi avtomobile. Kot celota pa se le-ta še zdaleč ne more primerjati s formulo 1. Tudi v italijanskem, jugoslovanskem ali celo španskem prvenstvu so npr. nekatere tekme po kakovosti, napetosti, intenzivnosti in izenačenosti boljše od srečanj med slabšimi ekipami v NBA ligi, gledano v celoti pa je ameriška profesionalna liga še vedno najkakovostnejša. Na evropskem prvenstvu je jugoslovanska reprezentanca na trenutke pokazala tako igro kot v NBA. Nekatere akcije Dražena Petroviča, zabijanje Dina Radje in Vlada Divca so bili trenutki visoke kakovosti in atraktivnosti. Nam je bil naprimer izredno všeč tudi svojetski reprezentant Volkov. In da so Američani na letošnjih izbirah NBA vključili toliko evropejcev, je dokaz, da se razlike med obema šolama (med ameriško in ostalim svetom) manjša. Za sedaj pa imamo vtis, da to velja le za posameznike in ne za vsebino, kakovost in način igranja. To pa seveda ni malo. V zadnjih desetih letih v znamenju Larryja Birda V NBA ligi ob številnih statistikah itd. kajpak izbirajo najobljšo peterko za vsako sezono. Celo več: sestavljajo tudi najboljšo drugo peterko. Če pogledamo »naj-peterke« zadnjih deset let, takoj opazimo, da je v vseh, razen letošnje (letos pa ni igral zaradi poškodbe), ime Larryja Birda, slavnega košarkarja Bostona, ki je verjetno tudi eden najboljših igralcev vseh časov. SEZONA 1979/80 Julius Erving (Philadelphia), Larry Bird (Boston), Kareem Abdul-Jabbar (Los Angeles), George Gervin (Sam Antonio), Paul Westphal (Phoenix). SEZONA 1980/81 Julius Erving (Philadelphia), Larry Bird (Boston), Kareem Abdul-Jabbar (Los Angeles), Gerorge Gervin (San Antonio), Dennis Johnson (Phoenix). SEZONA 1981/82 Larry Bird (Boston), Julius Erving (Philadelphia), Moses Malone (Houston), George Gervin (San Antonio), Gus Williams (Seattle). SEZONA 1982/83 Larry Bird (Boston), Julius Erving (Philadelphia), Moses Malone (Philadelphia), Magic Johnson (Los Angeles), Sidney Moncrief (Milwaukee). SEZONA 1983/84 Larrv Bird (Boston), Bernard King (Nevv York), Kareem Abdul-Jabbar (Los Angeles), Magic Johnson (Los Angeles), Isain Thomas (Detroit). SEZONA 1984/85 Larrv Bird (Boston), Bernard King (New York), Moses Malone (Philadel- phia), Magic Johnson (Los Angeles), Isiah Thomas (Detroit). SEZONA 1985/86 Larry Bird (Boston), Dominigue Wil-kins (Atlanta), Kareem Abudl-Jabbar (Los Angeles), Magic Johnson (Los Angeles), Isiah Thomas (Detroit). SEZONA 1986/87 Larry Bird (Boston), Kevin McHale (Boston), Akeem 01ajuwon (Houston), Magic Johnson (Los Angeles), Michael Jordan (Chicago). SEZONA 1987/88 Larry Bird (Boston), Charles Barkley (Philadelphia), Akeem Olajuwon (Houston), Michael Jordan (Chicago), Magic Johnson (Los Angeles). SEZONA 1988/89 PRVA PETERKA: Karl Malone (Utah), Charles Barkley (Philadelphia), Akeem 01ajuwon (Houston), Magic Johnson (Los Angeles), Michael Jordan (Chicago). DRUGA PETERKA: Tom Chambers (Phoenix), Chris Mullin (Golden States), Patrick Evving (New York), John Stockton (Utah), Kevin Johnson (Phoe-nix). Na sliki: Larry Bird. Najboljši (MVP) igralci sezone 1956: Bob Pettit (St. Louis) 1957: Bob Cousy (Boston) 1958: Bill Russell (Boston) 1959: Bob Pettit (St. Louis) 1960: Wilt Chamberlain (Philadelphia) 1961: Bill Russell (Boston) 1962: Bill Russell (Boston) 1963: Bill Russell (Boston) 1964: Oscar Robertson (Cincinnati) 1965: Bill Russell (Boston) 1966: Wilt Chamberlain (Philadelphia) 1967: Wilt Chamberlain (Philadelphia) 1968: Wilt Chamberlain (Philadelphia) 1969: VVest Unseld (Baltimora) 1970: Willis Reed (New York) 1971: Kareem A. Jabbar (Milvvaukee) 1972: Kareem A. Jabbar (Milvvaukee) 1973: Dave Covvens (Boston) 1974: Kareem A. Jabbar (Milvvaukee) 1975: Bob McAdoo (Buffalo) 1976: Kareem A. Jabbar (Los Angeles) 1977: Kareem A. Jabbar (Los Angeles) 1978: Bill Walton (Portland) 1979: Moses Malone (Houston) 1980: Kareem A. Jabbar (Los Angeles) 1981: Julius Erving (Philadelphia) 1982: Moses Malone (Houston) 1983: Moses Malone (Philadelphia) 1984: Larry Bird (Boston) 1985: Larry Bird (Boston) 1986: Larry Bird (Boston) 1987: Magic Johnson (Los Angeles) 1988: Michael Jordan (Chicago) 1989: Magic Johnson (Los Angeles) LESTVICA NAJBOLJŠIH MVP Kareem Abdul Jabbar 6 Bill Russell 5 Wilt Chamberlain 4 Larry Bird in Moses Malone 3 Magic Johnson in Bob Pettit 2 Naj omenimo, da lestvico najboljših igralcev (MVP) sestavljajo za tekme v regularnem delu prvenstva NBA lige in ne tudi za playofi. Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 3.500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000,-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000. - din, trimesečno 65.000 - din, polletno 120.000. - din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski A dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 Čedad - ui. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch ~H= Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 8. julija 1989 Vzroki nesreče še neznani, najbrž pa je popustil eden od nosilnih tramov Pod ruševinami stanovanjske hiše v Milanu včeraj zjutraj našla smrt priletna ženska MILAN — V Ulici Candiani v Milanu se je včeraj ob 4.25 zjutraj podrla enonadstropna hiša, pri tem pa je umrla 60-letna Elide Cerioni, medtem ko je bil njen 21-letni sin Maurizio Chiaramella le lažje ranjen in ga zaradi poškodb na nogah zdravijo v bolnišnici Niguarda. Nesrečno Cerionije-vo so reševalci potegnili izpod ruševin šele po osmih urah. Kot je policistom povedal Maurizio, so bili v trenutku nesreče v hiši štirje. Poleg njega in matere sta bila namreč prisotna še Mauriziov 22-letni brat Luca in 17-letni bratranec Christian Gatti, ki je spal v Lucovi sobi. Tako Luca kot Christian Gatti sta jo odnesla brez poškodb. Maurizio je še povedal, da je nenadoma iz sosednje sobe zaslišal močan ropot, nato pa je skušal odpreti vrata. Toda bila so blokirana, tako da je potreboval nekaj časa, da se je skupaj z bratom in bratrancem prebil na hodnik. Tam naj bi v začetku še slišal materino ječanje, nato pa naj bi vse utihnilo. Mauriziov oče, 71-letni Luigi Chiaramella, je bil na delu na postaji Rdečega križa, kjer je zaposlen kot telefonist. Zakaj se je hiša podrla, za zdaj še ni znano. Gasilci domnevajo, da je popustil eden od nosilnih tramov, zato naj bi del strehe prebil pod kuhinje in spalnice, v kateri je spala nesrečna ženska. Del hiše, v katerem so spali trije mladeniči, pa ni bil močneje poškodovan. Na slikah AP: notranjost stanovanjske hiše, v kateri je pod ruševinami umrla 60-letna Elide Cerioni. Evropski svet o bodočih odnosih Vzhod-Zahod STRASBOURG — Evropski svet je bil med včerajšnjo razpravo o sodelovanju med Vzhodno in Zahodno Evropo, ki so se je prvič udeležile delegacije štirih držav s statusom posebnih povabljenk (Madžarska, Poljska, Sovjetska zveza in Jugoslavija), še vedno pod vtisom predlogov Mihaila Gorbačova o uresničitvi skupnega evropskega doma. Spremembe na Vzhodu so še posebej na Madžarskem in Poljskem vidne, zato parlamentarci 23 članic Evropskega sveta niso varčevali z odobravajočim pritrkavanjem, ko je vodja madžarske delegacije Antal Reger zatrdil, da v njegovi državi spreminjajo enopartijski politični sistem, ki je monopolistično deloval zadnjih 40 let, ter da želijo ustvariti suvereno in demokratično državo s pravno in pluralistično parlamentarno ustavno ureditvijo. Prav tako so pozorno poslušali poljskega senatorja Janusza Ziolkowske-ga, ki je omenil, da so z delno svobodnimi volitvami pred mne-secem dni na Poljskem storili zgodovinski korak. Predstavnik Jugoslavije Dušan Popovski pa je navedel, da ima Evropski svet veliko odgovornost, da s čimboljšim razumevanjem sodobnih premikov v posameznih državah pripomore k pozitivnemu poteku procesov, ki so v določenih delih burni in podvrženi številnim tveganjem, zato nikakor ni v interesu evropskih držav, da se ti procesi ustavijo, je navedel vodja jugoslovanske delegacije. Za »cerkveni davek« prostovoljno RIM — V novem konkordatu, za katerega sta se italijanska država in Vatikan domenila 20. maja 1985. leta, so odpravili člen, po katerem je država neposredno skrbela za finančno podporo katoliške Cerkve, in istočasno sprejeli novo postavko, ki omogoča zasebnikom, da prostovoljno prispevajo za Cerkev. Zasebniki, ki bodo dajali Cerkvi prostovoljne prispevke, bodo smeli te vsote prišteti k odtegljajem, ki jih predvideva davčna prijava. Dajatve cerkvenim organizacijam bodo v davčni prijavi, ki jo bomo izročili maja 1990. leta, enakovredne stroškom za zdravniške posege in pasivnim obrestim na posojilih. Najvišja vsota, ki jo bo mogoče odtrgati, bo 2 milijona lir za katoliško Cerkev ter za dve manjši protestantski organizaciji, dajatve za židovsko skupnost pa omogočajo zasebnikom, da prištejejo k odtegljajem do 7 milijonov in pol lir. S prihodnjo davčno prijavo bodo morali davkoplačevalci odgovoriti na minireferendum na fiskalno temo. Vsi, ki bodo izpolnili obrazce 740 ali 101 se bodo morali namreč izreči glede vprašanja, komu naj država nameni 8 promilov vsote, ki bo pritekla v državne blagajne z davkom IRPEF. Na voljo sta dve varianti. Denar bi lahko dobila Cerkev za svoje splošne potrebe in sprotno porabo ali pa državne ustanove, ki delujejo na prodročju socialnega skrbstva. Cerkev močno upa, da se bodo Italijani opredelili za prvo postavko, saj gre vendar za »kolač«, ki je vreden 800 milijard lir in ga bodo razdelili po izrečenih preferencah, v katerih bodo vštete tudi bele glasovnice. V Livornu zaplenili 50 kilogramov kokaina NEAPELJ — Neapeljski finančni stražniki so včeraj zaplenili 50 kilogramov kolumbijskega kokaina, ki je bil namenjen italijanskemu tržišču. Tovor so tihotapci skrivali v neki hladilni napravi v podpalubju ladje Guadalu-pe, ki je bila zasidrana v Livornu. Vrednost zaplenjenega tovora je približno 60 milijonov lir, v prosti prodaji pa bi prekupčevalci zaslužili približno 45 milijard lir. Do danes je to druga največja količina zaplenjenega kokaina na italijanskem ozemlju, finančni stražniki pa so izjavili, da so pretrgali pomembno verigo smrti med Italijo in državami Južne Amerike. Plohe in poplave v ZDA VVASHINGTON — Močno deževje in poplave so prizadeli veliko škode vzhodnemu delu ZDA, kjer sta v tem tednu umrli dve osebi, neznano koliko pa jih je bilo ranjenih. Ameriški viri informacij poročajo o plohah, ki že nekaj dni nepretrgoma pestijo Severno Karolino, Virginio, Mary-land in New York. Mnogo mestec in tudi nekatera širša območja so poplav-jena, televizijski dnevniki pa posredujejo posnetke, ki pričajo o pravi naravni katastrofi. Povsem drugače pa se imajo prebivalci zahodnih držav, kjer vlada suša. Temperature so sorazmerno zelo visoke, ponekod pa so izbruhnili gozdni požari. Brodolomci v kadi V Irskem morju je prišlo do brodoloma, potniki pa so si rešili življenje v... kopalni kadi. Helikopter RAF je tako dvignil kad z vsemi brodolomci v njej. Kralj Nikola bo počival na Cetinju TITOGRAD — Kot poroča jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug, v Črni gori še niso določili datuma za svečan prenos posmrtnih ostankov kralja Nikole Petroviča in njegove žene Milene iz Italije v Črno goro. To vest je včeraj novinarjem sporočil črnogorski sekretar za kulturo Miodrag Lekič in s tem zanikal govorice, da bo do tega prišlo 21. septembra letos, kot so pisali nekateri časopisi. Lekič pa je povedal, da na Cetinju pospešeno obnavljajo dvorno cerkev Čipur, v kateri bodo počivali posmrtni ostanki črnogorskega kraljevskega para. Tanjug tudi piše, da jugoslovanski zvezni sekretariat za zunanje zadeve že v kratkem pričakuje ustrezno dovoljenje italijanskih oblasti, medtem ko se bodo morali s cerkvenimi oblastmi še dogovoriti. V Črni gori pričakujejo, da se bodo svečanega prenosa posmrtnih ostankov udeležili potomci kraljeve družine, pričakujejo pa tudi predstavnike nekdanjih dinastij Romanov, Savoia in Karadjordjevič, s katerimi so imeli Petroviči tesne sorodstvene in prijateljske vezi. Rižkove težave pri sestavi nove vlade MOSKVA — »Poslanci niso podprli kandidature S. I. Guseva na položaj prvega namestnika predsednika vrhovnega sodišča Sovjetske zveze.« Včerajšnji ocvirk v poročilih z zasedanja vrhovnega sovjeta ni edini; skoraj vsak dan poslanci zavrnejo po kakšnega kandidata, ki jim jih Nikolaj Rižkov predlaga za sestavo svoje vlade. Večina je glasovala proti Nikolaju Konarjevu, ki od leta 1982 vodi zloglasni MPS, namreč ministrstvo za transport in promet. Še hujši udarec sta doživela Mihail Gorbačov in premier Rižkov, ki so jim poslanci dvakrat zavrnili Vladimira Kamenceva kot namestnika predsednika vlade in vodjo komisije za zunanjo trgovino. Eden od poslancev je označil določene izseke v razpravi o kandidatih na ministrske položaje kot morišče. Dogaja se, da se poslanci dobesedno znašajo nad kandidati, da jim posredujejo vso jezo, ki se zares že dolga leta kopiči med ljudmi, denimo, na račun nečloveškega stanja na železnicah in letališčih. Ljudje nimajo kje sesti, kaj šele počivati ali spati. Ni bifejev, ni okrepčevalnic, ni obvestil o zamudah, vrste so povsod kilometrske... Ali je za vse to kriv (tudi) zvezni minister? Nikolaj Konarjev je bil že dolgo deležen javne kritike. Gigantsko ministrstvo ima pod seboj vse od podzemeljskih in nadzemeljskih železnic do avtomobilskih cest in vsega transporta po njih. Ministru so poslanci očitali, da goji »administra-tivno-komandni stil dela«, kar je nasploh najhujša politična kritika. Kolikor se je že branil z dokazi o tem, da je po letu 1982 občutno povečal obseg prevozov in število vagonov, toliko bolj so mu očitali, da se krčevito drži togega etatističnega pojmovanja železnic. Predsinočnjim po polnoči so predvajali posnetke zasedanja vrhovnega sovjeta, na katerem je med drugim Teljman Gdljan eden dveh »slavnih« preiskovalcev korupcijski afer, pozval kolege, naj zavrnejo kandidaturo Sergeja Guseva, češ da je sredi sedemdesetih let kot namestnik vrhovnega tožilca zaviral preiskavo o korupciji v Uzbekistanu. Kandidat pa ni vedel početi kaj drugega, kot da je še in še bruhal jezo nad Gdljanom, češ da je pristranski. Zanikal je, da bi v delu vrhovnih pravosodnih organov obstajalo »telefonsko pravo«. Ko pa je le moral odgovoriti na konkreten očitek Gdljana, je povedal približno tole: Na različna opozorila o korumpiranosti predsednice prezidija vrhovnega sovjeta Uzbekistana Nusredinove jo je on, Gusev, kot namestnik vrhovnega točilca poklical na zasliševanje. Ampak sredi postopka mu je telefoniral sam vrhovni tožilec ter mu sporočil, da je Leonid Iljič (Brežnjev) pravkar po telefonu ukazal, da je treba postopek proti njej takoj prekiniti, češ da gre za visoko, zelo ugledno osebnost. Poslanci so se zasmejali, okorni Gusev se je sam razkril in za nagrado dobil 160 glasov proti in le 120 za. Če si predstavniki ljudstva česa ne dovolijo, potem si najmanj že dovolijo to, da bi jih kdo naravnost imel za norca. Najbolj nučno se je doslej reševalo vprašanje Vladimira Kamenceva. Ko je kandidat namreč propadel v prvem krogu glasovanja, je Gorbačov šel na majhno reformo in naaslednji dan je Jevge-nij Primakov kot predsednik zveznega zbora po- slancem utemeljil, da lahko glasujejo tudi s preprosto večino navzočih, da torej ni nujno zbrati večine vseh poslancev vrhovnega sovjeta, kakor sicer določa začasni poslovnik. S tako večino je Grobačov spravil skozi obrambnega ministra Dimitrija Jezova, ampak pri Kamencevu so se mu poslanci hitro maščevali in kandidaturo še drugič zavrnili z velikansko večino glasov. Debata je bila skrajno živahna. Poslanec Alek-sandr Sobcak, ostrojezični leningrajski profesor prava, je med drugim očital Kamencevu, da drži v svojem resorju vrsto ljudi po sorodstvenih zvezah. To je Rižkova spravilo na noge in jezavo - kar sicer sploh ni v njegovem temperamentu - zahteval od Sobčaka dokaze za takšne trditve. Predsednik vlade je večkrat branil Kamenceva, češ da je v nekaj letih mnogo storil za demokratizacijo zunanjetrgovinske dejavnosti ter da bi bila velika izguba za vlado, če ga ne bi potrdili. Pa ga niso. Morda je poslanski zbor po svoje demonstriral svojo konstruktivno oblast s tem, ko je po drugi strani z veliko večino podprl Konstantina Katuše-va na položaju ministra za zunanje gospodarske stike. Kandidat je namreč samokritično ocenil stanje, hkrati pa jim zagotovil, da bo naredil vse za nadaljnjo demokratizacijo tega sistema. Podobne nagrade je bil deležen tudi minister za avtomobilsko industrijo Nikolaj Puain, bivši generalni direktor velike tovarne v Gorskem, ko je obljubil, da bo do leta 1995 dvignil proizvodnjo osebnih avtomobilov s sedanjih 1,3 na 2,3 milijona letno ter tako vsaj delno zapolnil veliko povpraševanje in še hujšo špekulacijo z njimi. ANTON RUPNIK Revolucija na tv zaslonu Dvestoletnica francoske revolucije je nedvomno dogodek, ki mu mediji v letošnjem letu posvečajo veliko pozornost. V Italiji ga ni časopisa, tednika ali revije, ki ne bi na tak ali drugačen način obeležil obletnice s posebno stranjo, s prilogo, s prispevki zgodovinarjev in intelektualcev, ki so razmišljali o pomenu revolucije in o njenih vplivih še na današnji čas. Podoben pristop je imela tudi televizija, ki pa je osredotočila svoje oddaje na teden ob 14. juliju, ko se je s padcem trdnjave Bastille revolucija dejansko začela. Bastille je v XVIII. stoletju dobesedno goltala vse nasprotnike režima in je bila eden od najstrašnejših simbolov despotskega absolutizma. Nič čudnega zato, da je pariško ljudstvo zneslo ravno nad to trdnjavo svoj bes. Prav tako ni čudno, da je dva dni po osvojitvi Bastille ljudska skupščina sklenila, naj se trdnjava poruši. O dogajanju in o protagonistih tistih dni bo v tem tednu veliko oddaj na vseh postajah, njihovi liki pa bodo zaživeli tudi v bolj ali manj posrečenih interpretacijah filmskih umetnikov. film sobota 23.40 RAI 1 Nata ieri (kom.) nedelja 20.30 RAI 3 L'avventura del Poseidon (dram.) ponedeljek 14.10 RAI 1 II brigante di Tacca del Lupo (pust.) torek 20.45 Odeon Danton (dram.) torek 0.40 RAI 2 Lorologiaio di Saint-Paul (dram.) sreda 0.25 RAI 2 I 39 scalini (krim.) četrtek 16.20 RAI 2 Rififi (krim.) petek 17.00 RAI 1 Donne e briganti (dram.) glasba ponedeljek 22.20 RAI 1 Royal Philharmonic Pops... nedelja 18.40 RTV-Lj 1 Greentovvn Jazz Band šport sobota 13.00 RAI 3, TMC, TV-Kp Avtomobilizem Fl: VN Francije sobota 14.05 TMC Kolesarstvo: Tour de France sobota 15.00, 20.00 TV-Kp Tenis: turnir VVimbledon (ž) sobota 21.00 TV-Kp Nogomet: Urugvaj-Argentina nedelja 13.40 TV-Kp, 14.00 TMC, 14.20 RAI 2 Avtomobilizem Fl: VN Francije nedelja 15.30 Italia 1 Tenis: turnir VVimbledon (m) nedelja 20.00 TV-Kp Nogomet: Kolumbija-Peru nedelja 22.00 TV-Kp Nogomet: Brazilija-Paragvaj od pon. do pet. 15.30 RAI 3 Kolesarstvo: Tour de France torek 0.10 RAI 2 SP v vaterpolu: ZDA-Italija sreda 18.15 TV-Kp SP v vaterpolu: Italija-ZRN četrtek 0.45 RAI 1 SP v vaterpolu: Madžarska-Italija ali sobota 12.05 RAI 1 Balet Giselle (kor. Mats Ek) ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1________________________ 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Poletni maraton: Giselle (kor. Mats Ek, nastopata Ana Laguna in Cullberg Ballet) 13.30 Dnevnik 14.00 Film: Guardia, ladro e cameriera (kom., It. 1956, r. Steno, i. Nino Manfredi, Mario Carotenuto) 15.25 Športna sobota: avtomobilizem F3 (iz Vallelunge), IP v plavanju (iz Genove) 16.55 Sedem dni v parlamentu 17.25 Otroška oddaja: Speciale E State - II sabato dello Zecchino 18.25 Nabožna oddaja 18.35 Glas. oddaja: Elisir d'autore 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Variete: Una notte d'estate - ob podelitvi nagrad Fiuggi '89 (vodijo Livia Azzariti, Elisabetta Gardini in Fabrizio Frizzi) 22.15 Dnevnik 22.25 Dnevnik - posebnosti 23.40 Film: Nata ieri (kom., ZDA 1950, r. George Cukor, i. Judy Holli-day, William Holden), vmes (ob 0.20) nočni dnevnik RAI 2_________________________ 10.30 Evropski dnevi 11.00 Glasbeni prostor: Pianoforum -koncerti zmagovalcev mednarodnih klavirskih tekmovanj (Beethoven) 12.00 Nan.: Sguadriglia Top Secret 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Rubrika: Trentatre 13.50 Nadaljevanka: Capitol 14.35 Poletna oddaja: Tutti frutti, vmes rubrika Mente fresca 15.15 Variete: Patatrac - vacanze 16.15 Dokumentarec: Živali sonca 16.40 Film: Resurrezione (dram., ZDA 1934, r. Rouben Mamoulian, i. Frederich March, Anna Štern) 18.05 Variete: II sicario 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Debata na temo Vojni dnevi in film I girasoli (vojni, It. 1970, r. Vittorio De Sica, i. Sophia Loren, Marcello Mastroianni), vmes (22.20) nočni dnevnik 23.40 Nočni šport: pole position, in mednarodni turnir v polu RAI 3_________________________ 12.40 Sedemdni tv sporedov 12.55 Avtomobilizem Fl: VN Francije - poskusne vožnje (iz Le Castel-leta) 14.00 Deželne vesti 14.10 Glasbena oddaja: Video Box 14.35 SP v sabljanju (iz Denverja) 15.00 EP v motociklizmu (iz Misana) 15.45 Kolesarstvo: Tour de France 16.30 IP v jahanju (iz Chianciana) 17.15 Biljard: mednarodni miting (iz Siene) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Video pisma: Spett.le RAI 20.30 Dokumentarec: Daljna obzorja -Afrika, Dragulj Kalaharija 21.30 Film: Ad E st di Sumatra (pust., ZDA 1953, r. Budd Boetticher, i. Jeff Chandler, Suzan Bali, An-thony Quinn) 22.50 Filmske novosti 22.55 Nočni dnevnik 23.10 IP v Superballu (iz Parme) 1.00 Dok. oddaja: Pred 20 leti Vrhunska Ekova posodobitev nepozabne Giselle Vittoria Ottolenghi, urednica baletnih tv sporedov, nam v današnjem Poletnem maratonu (ob 12.05 na RAI 1) predstavlja pravi biser sodobne interpretacije klasičnega dela iz prejšnjega stoletja. Gre za slovito Giselle, ki sodi med pomembne mejnike za vsakega plesnega ustvarjalca. Današnja izvedba je delo švedskega koreografa Matsa Eka za Cullberg Ballet in jo že uvrščajo med največje umetnine sodobnega časa. V vlogi Giselle je Ana Laguna (na sliki). ZASEBNE TV POSTAJE ■ CANALE 5_____________ 8.30 Nan.: Fantasilandia 9.20 Šport: golf (pon.) 10.30 Film: Les Girls (kom., ZDA 1957, r. George Cukor, i. Gene Kelly, Mitzi Gaynor) 12.30 Kviz: OK il prezzo e giusto 13.30 Film: Proibito (dram., It. 1955, r. Mario Moni-celli, i. Lea Massari, Amedeo Nazzari) 15.30 Nan.: Fifty fifty, 16.30 Glitter, 17.30 I cingue del guinto piano, 18.00 II mio amico Ricky 18.30 Rubrika: Agenzia ma-trimoniale 19.00 Kviza: II gioco delle coppie, 19.45 Čari ge-nitori - Estate 20.30 Variete: Odiensmania 22.30 Nanizanki: Časa Via-nello, 23.00 Ovidio 23.30 Film: Viva Maria! (pust., Fr. 1965, r. Louis Malle, i. Brigitte Bardot, Jeanne Moreau) 1.40 Nanizanka: Mannix RETE 4_____________ 8.30 Nanizanka: In časa Lawrence 9.20 Film: Le sorprese del divorzio (kom., It. 1939, r. Guido Brignone, i. Biče Parini) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45 Harry'0 12.45 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke 13.45 Dok. oddaja: Pianeta Big Bang 15.30 Nan.: Longstreet 16.30 Film: Naviganti corag-giosi (pust., ZDA 1949, r. Henry Hathaway, i. Richard VVidmark, Li-onel Barrymore) 19.00 Nanizanki: General Hospital, 19.30 Baretta 20.30 Film: Due settimane in un'altra citta (dram., ZDA 1962, r. Vincente Minnelli, i. Kirk Douglas, Edward G. Robinson, George Hamilton) 23.35 Tenis: turnir Wimble-don (povzetki) 0.35 Nanizanki: Agente speciale, 1.35 SVVAT ITALIA 1___________ 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Superman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy, 12.45 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon, 14.00 Robin Hood, 14.30 I forti di Forte Coraggio 15.00 Variete: Musiča e! 16.00 Otroški spored: Bim Bum Bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nanizanki: Supercar, 19.00 Riptide 20.00 Risanka: Evviva Palm Town 20.30 Film: Lo straniero sen-za nome (vestern, ZDA 1973, r.-i. Clint Eas-twood, i. Verna Bloom) 22.30 Varieteja: Mai dire Banzai, 23.00 Zio Tibia Picture Show 23.45 Film: II terrore di Frankenstein (srh., ZDA 1942, r. Erle C. Kenton, i. Lon Chaney jr., Cedric Hardwicke) 1.00 Nanizanka: Star Trek ODEON________________ 13.00 Otroški variete: Sugar 13.30 Rubriki: Top motori, 14.00 Forza Italia (pon.) 15.00 Guinnessovi primati 15.30 Nadaljevanki: Maria, 16.30 Colorina 17.30 Nanizanke: Rituals, 18.00 la mamma e sem-pre la mamma, 18.30 II supermercato piu paz-zo del mondo 19.00 Aktualno: Ouestitalia 20.00 Rubrika o motorjih 20.30 Film: Indians (vestern, ZDA 1975, r. Richard T. Heffron, i. James Whi-temore, Sam Elliot) 23.00 Variete: Telemeno 23.30 Rubrika: Top motori 24.00 Film: Sangue di Caino (vestern, ZDA 1935, r. Robert N. Bradbury, i. John Wayne) TMC________________ 7.30 Vesti: Evening News 11.00 Risanke: Snack 11.50 Dok.: Sinji planet 12.50 Dnevnik - danes 13.00 Avtomobilizem Fl: VN Francije - poskusne vožnje (iz Le Cas-telleta) 14.05 Športna oddaja: Šport show, vmes kolesarstvo - Tour de France 17.00 Film: Sgualo tonante (vojni, ZDA 1950, r. George VVagner, i. John Wayne, Patricia Neal) 19.00 Nanizanka: Operazio-ne ladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Niente pub esse- re lasciato al caso (krim., VB 1974, r. Aram Avakian, i. Charles Grodin, Tre-vor Howard, Candice Bergen) 22.15 Glas. odd.: Hot Point 24.00 Film: Un letto in socie-ta (kom., Fr. 1975, r. Michel Boisrond, i. Jane Birkin, Jean-Pi-erre Aumont) TELEFRIULI__________ 11.15 Dražbi 12.00 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 12.30 Rubrika: Motor News 13.00 Vesti 13.30 Nanizanka: Justice 14.30 Glas. odd.: Musič box 18.00 Nadaljevanka: Cin-quant'anni d'amore 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nad.: I naufraghi 20.30 Film: Una decisione difficile (dram., ZDA 1971, i. Desi Arnaz jr., Susan Strasberg) 22.30 Veliki pevci: Gino Bechi 23.30 Dnevnik, dražba, vesti TELE 4______________ SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1 RTV Koper 17.00 Video strani 17.10 Poletna noč: nad. Schwarzwald-ska klinika (pon. 35. dela) 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Spored za otroke in mlade: lutkovni niz Robin in Rozi - Besni je lačen, 18.20 nanizanka Bendji (5. del), 18.45 Tisoč idej za naravoslovce - Višina in starost dreves (4. del) 19.10 Risanka 19.19 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.24 TV Okno 19.30 Dnevnik, vreme, Naš utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Film: Zasledovalci (vestern, ZDA 1975, r. Kirk Douglas, i. Kirk Douglas, Bruce Dern, Bo Hopkins) 22.05 Dnevnik in vreme 22.25 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.30 Poletna noč, vmes nadaljevanka Schwarzwaldska klinika (po scenariju Herberta Lichtenfelda, i. Klausjurgen Wussow, Gaby Dohm, 36. del) in nanizanka Samo bedaki in konji (5. del) 13.00 Avtomobilizem Fl: VN Francije - poskusne vožnje (iz Le Castel-leta) 14.00 TVD Novice 14.10 Tenis: turnir Wimbledon (povzetki) 15.00 Tenis: turnir VVimbledon, ženski 19.30 20.00 Tenis: turnir VVimbledon 20.30 Športna oddaja: Sportime 21.00 Nogomet: pokal Amerike, Urugvaj-Argentina (prenos) 22.45 TVD Novice 23.00 Nogomet: pokal Amerike, Brazi-lija-Kolumbija (posnetek iz Salvadorja) finale (neposredni prenos) TVD Stičišče RTV Ljubljana 2 19.00 Jugoslavija, dober dan 19.30 Dnevnik 20.00 Glasbeni večer: Anton Dermota 21.05 Poročila 21.10 Oddaja o kulturi 21.40 Športna sobota 22.00 Evropski videogrami ■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.15 Otroški kotiček: Pravljica o črkah (2. del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncertna glasba; 11.30 Pisani listi; 12.00 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 12.40 Mladinski zbor Vesela pomlad z Opčin ob spremljavi tria Zvezde (vodi Franc Pohajač); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.45 Filmi na ekranih; 15.00 O tolmačenju otroške risbe; 16.00 Med zemljo in sanjami, vmes Glasbeni listi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album,- 18.00 Sonatina za glas in klavir (bere Adrijan Rustja); 18.20 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Glasba; 9.35 Turistični napotki; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Sobotna matineja; 12.10 Čestitke; 13.00 Danes; 13.30 Poslušalci čestitajo; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Instrumentalni ansambli; 20.00 Radijski portret in glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Naši poustvarjalci; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Obletnice; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Lestvica popevk primorskih ansamblov: Dajmo naši; 18.35 Glasbena starinarnica; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.50 Pošiljam ti razglednice; 8.00 Casual; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Lucia-no; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Narečna oddaja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Poslušalci čestitajo; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Športni pregled; 15.45 Glasba za prijeten konec tedna; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Pogovor z vedeževalko; 11.00 The best of rock; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah; 17.35 Kje, kaj, kako, zakaj; 20.00 Sobotni vrtiljak. FILMI NA MALEM EKRANU ŠPORTNI PORTRET Riccardo Patrese Letošnja sezona se je za veterana formule ena, 35-letnega Riccarda Patreseja (še starejši je sicer Arnoux, ki jih ima 41), zasukala tako, da bolje se ne bi mogla. Na zadnjih treh dirkah je bil prav tolikokrat drugi, v Kanadi pa je že bil na tem, da pride do svoje tretje zmage v karieri. Patrese, ki je v formuli ena od leta 1977, je svoje najboljše skupne uvrstitve dosegel v sezonah 1980 in 1983, ko je zasedel 9. mesto. Pred letošnjo uvodno dirko v Riu de Janeiru pa se je lahko ponašal, da skupaj z Grahamom Hillom in Laffitejem drži svojevrsten rekord, najštevilnejšo udeležbo na dirkah v formuli ena: kar 176. Sedaj je ta rekord krepko potolkel. Edini od sedanjih pilotov, ki bi ga lahko še dohitel, je verjetno Piguet. Prav Patrese in njegov teamski tovariš Boutsen sta prekinila hegemonijo McLar-na. Glede na krizo, ki jo preživlja Ferrari in kateri ni videti konca, sta sedaj Patrese in Boutsen z williamsom najresnejša konkurenta pilotoma McLarna. V začetku sezone nihče ni pričakoval, da bo motor renault, s katerim so opremljeni williamsi, tako zanesljiv, še zlasti, ker Renaulta v zadnjih dveh sezonah ni bilo v formuli ena. Očitno pa so Francozi vse zamujeno nadoknadili in sedaj Patrese razpolaga z res izvrstnim vozilom. INDIANS — Indian Story — Indijanska zgodba, ZDA 1977. V soboto, 8. julija, ob 20.30, na Odeon. Vestern. Neobičajno kritičen vestern režiserja Richarda T. Heffrona prikazuje eno od tolikih zamolčanih poglavij iz zgodovine ameriškega osvajanja Zahoda. Z zgodovinsko natančnostjo in hkrati z dobrim občutkom za spektakel predstavlja Heffron legendarnega Poveljnika Jožefa (1840-1904), sposobnega in modrega glavarja plemena Preluknjanih nosov, ki se je izjemno uspešno postavil po robu osvajalski nadutosti vojnega aparata belcev. V poletju 1877, ko so čete generala Howarda hotele odgnati Preluknjane nosove daleč od rodnega Oregona, se je Poveljnik Jožef odločil za beg v Kanado skupaj s svojimi starčki, ženami in otroci ter spremstvom le 300 mož. Na tisoč milj dolgi poti so Indijanci zdržali napade kar štirih ekspedicijskih polkov in zmagali 15 bitk, preden so jih belci zajeli zaradi lakote in mraza. ( K VIDEO NOTES Oddaja: .______________ Postaja:_______________ Ura:___________________ V________________________J ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1________________________ 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Zelena linija 13.30 Dnevnik 13.55 Kviz: Fortunissima (vodi Rosan-na Vaudetti) 14.00 Film: Gelosia (kom., ZDA 1936, r. Clarence Brown, i. Clark Gable, Mirna Loy) 15.30 Nanizanka: Sapore di gloria 16.20 Mednarodna veslaška regata (iz Luzerna) 17.20 Glasbena oddaja: Canzonissima, la grande festa della mušica 18.25 TV film: VVilson lo zuccone (po romanu Marka Twaina) 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Nadaljevanka: Quo vadiš? (po romanu Henrika Sienkiewicza, r. Franco Rossi, i. Klaus Maria Brandauer, Max Von Sydow, Barbara De Rossi, 2. del) 22.00 Variete: Io Jane, tu Tarzan 23.00 Športna nedelja 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.10 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.25 Biljard: mednarodni miting RAI 2________________________ 10.00 Aktualno: Srečanja včeraj in danes 10.30 Video week-end: Filmi na domu 11.00 Film: Stirpe maledetta (vestern, ZDA 1957, r. Allan Dwan, i. Scott Brady, Anne Bancroft) 12.30 Najboljši odlomki rubrike o zdravju in estetiki 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Nanizanka: Le strade di San Francisco 14.20 Avtomobilizem Fl: VN Francije (prenos iz Le Castelleta) 17.00 Film: Un commissario al di sotto di ogni sospetto (kom., Fr. 1980, r. Claude Židi, i. Coluche, Ge-rard Depardieu) 18.40 Variete: Tirami su 19.35 Vreme in dnevnik 20.00 Šport: Domenica sprint 20.30 Film: II complotto (dram., Fr. 1972, r. Rene Gainville, i. Michel Bouguet, Michael Duchaussoy) 22.00 Dnevnik - nocoj 22.15 Dokumentarna oddaja: Mixer 23.25 Rubrika: Protestantizem 24.00 Glas. odd.: Umbria Jazz '88-'89 | RAI 3_______________________i____ 13.30 SP v sabljanju (iz Denverja) 14.00 Deželne vesti 14.10 Variete: Walter Chiari - Storia di un altro italiano (6. del) 15.10 Jahanje (iz Chianciana) 15.30 Kolesarstvo: Tour de France (prenos iz Paua) 16.30 1P v plavanju (iz Genove) 17.25 Film: Trenta secondi d amore (kom., It. 1936, r. Mario Bonnard, i. Elsa Merlini, Nino Besozzi) 18.35 Športna oddaja: Domenica gol 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Glasbena oddaja: Video Box 20.30 Film: L'avventura del Poseidon (dram., ZDA 1972, r. Ronald Nea-me, i. Gene Hackman, Ernest Borgnine, Red Buttons, Roddy McDowell) 22.25 Avtorska TV: Nanni Loy - Spec-chio segreto 23.20 Dnevnik - zadnje vesti 23.35 Film: La Marsigliese (zgod., Fr. 1938, r. Jean Renoir, i. Pierre Renoir, Lise Delamare) Stari in novi komiki v varieteju Trisitors Nocoj se na zasebni tv mreži Italia 1 že šestič zapovrstjo predstavljajo radovedni »marsovčki«, ki šaljivo in hudomušno odkrivajo skrite mehanizme malega ekrana, komentirajo oddaje in se smejejo... svojim kolegom. Od teh se nam bodo v nocojšnji oddaji varieteja Trisitors (ob 22.20 na Italia 1) spet predstavili Francesco Salvi, dvojica Gaspare & Zuzzuro in Ezio Greggio. Poleg glavnih junakov, trojice Tretfre, sodelujejo še Tini Cansino in Luigi llzzo (na sliki). ■ ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5____________ 8.30 Nanizanki: Fantasi-landia, 9.30 Glitter 10.30 Film: Art. 519 codice penale (dram., It. 1952, r. Leonardo Cortese, i. Henry Vidal, Cosetta Greco) 12.00 Nanizanka: Hotel 13.00 Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show 14.00 Nad.: Colorado 15.45 Film: Vatussi (pust., ZDA 1959, r. Kurt Neumann, i. George Mont-gomery, T aina Elg) 17.30 Nanizanki: I cingue del guinto piano, 18.00 Love boat 19.45 Kviz: Čari genitori album estate 20.30 Nadaljevanka: Amanti (ZDA 1986, r. Carem Arthur, i. Cheryl Ladd, Christopher Plummer, 3. in zadnji del) 22.30 Aktualna tema: Reklama 23.00 Nanizanka: Ovidio 23.30 Aktualno: Italija sprašuje 0.15 Šport: golf RETE 4_______________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Dokumentarec: Planeta Big Bang 10.15 Nanizanka: Bonanza 11.00 Rubrika iz parlamenta 11.45 Nanizanke: Harry 'O, 12.45 Mississippi, 13.45 Giovani avvocati, 14.45 Arabesgue, 15.30 Longstreet, 16.30 An-gie 17.00 Film: La časa dei sette falchi (krim., ZDA 1959, r. Richard Thor-pe, i. Robert Taylor, Nicole Maurey) 18.30 Nanizanki: Marcus Welby M.D., 19.30 Ba-retta 20.30 Film: Per pochi dollari ancora (vestern, It. 1967, r. Calvin J. Paget, i. Giuliano Gemma, Dan Vadiš) 22.30 Film: Goodbye, amore mio! (kom., ZDA 1977, r. H. Ross, i. Richard Dreyfuss, Marsha Ma-son) 0.40 Nanizanki: Agente speciale, 1.40 SWAT ITALIA 1____________ 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.15 Nanizanki: Dimensio-ne Alfa, 11.10 Chopper Sguad 12.05 Rubrika: Nessundor-ma 13.00 Šport: Grand Prix 14.00 Film: Ho sposato un demonio (kom., ZDA 1949, r. John Farrow, i. Betty Hutton, Victor Mature) 15.30 Tenis: turnir VVimble-don - finale moški 20.25 Nogometna tržnica 20.30 Film: Uno contro l'al-tro praticamente ami-ci (kom., It. 1981, r. Bruno Corbucci, i. Renato Pozzetto, Tomas Mi-lian) 22.20 Variete: Trisitors 23.20 Nanizanke: Brothers, 23.50 Search, 0.50 Star Trek ODEON________________ 13.00 Rubrika: Ouestitalia 13.30 Nadaljevanka: La storia di Maria 15.30 Film: A pochi secondi dal buio (dram., ZDA 1985, r. Daniel Petrie, i. Jeff Fahey, Philip Sterlin) 17.30 Nanizanke: Sanford and Son, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II super-mercato piu pazzo del mondo, 19.30 Misfits 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Nanizanka: Sul luogo del delitto 22.45 Variete: Telemeno 23.00 Športna rubrika: Forza Italia Estate 24.00 Nanizanka: Fox Fire TMC_________________ 10.00 Risanke: Snack 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Dokumentarec: Una discesa al limite dell'-impossibile 13.00 Motociklizem: EP v hitrostni vožnji (iz For-lija), avtomobilizem Fl - VN Francije (iz Le Castelleta) 16.30 Film: Un uomo alla de-riva (dram., ZDA 1972, r. Peter Hyams, i. Dan-nis VVeaver, Don Stro-ud) 18.00 Nanizanki: I predatori delVidolo d'oro, 19.00 I misteri di Nancy Drew 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nanizanka: Matlock 21.30 Film: II fischi al našo (dram., It. 1967, r. Ugo Tognazzi, i. Ugo Tog-nazzi) 23.30 Kolesarstvo: Tour de France 24.00 Film: Pena di morte (dram., ZDA 1980, r. VVaris Hussein, i. Col-leen Dewhurst) TELEFRIULI__________ 10.30 Dok. oddaja: Možje in narodi 20. stoletja 11.30 Dražba 12.00 Kmetijska oddaja: Zelena dežela 13.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 14.30 Film: Le baccanti (pust., It., r. Giorgio Ferroni, i. Alberto Lupo, Alessandra Pa-naro) 16.30 Nanizanke: Medusa, 17.00 Oranges & Le-mons, 18.00 Justice 19.00 Dnevnik 19.30 Nanizanka: San Francisco off limit 20.30 Film: Revak, lo schia-vo di Cartagine (pust., r. Rudolph Mathe, i. Jack Palance, Milly Vitale) 22.30 Nanizanka: Angoscia 23.00 Šport 0.30 Inf. oddaja: News TELE 4_____________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport 1 ■ SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1______________ 9.30 Otroška matineja: Živ Žav, 10.20 nan. Nevarni zaliv (pon. 7. dela) 10.50 Nad.: Boljše življenje (5. del) 11.30 Glasbena oddaja: Alpski večer '89 (4. oddaja) 12.00 Kmet. oddaja: Ljudje in zemlja 13.00 Glasbena oddaja: San Remo '89 15.10 Reportaža: Ohcet '89 v Ljubljani 15.55 Nadaljevanka: Zapisani šoli (Marketa Zinnerova, r. Miroslav Raža, i. Gabriela Vranova, Jiri Sovak, 5. del) 17.00 Dnevnik 17.05 Poslovne informacije 17.10 Film: Postal sem senzacija (pust., ZDA 1943, r. David Butler, i. Bob Hope, Dorothy Lamour) 18.40 Glasbena oddaja: Pesem je... Greentown Jazz Band 19.15 Risanka, TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Nadaljevanka: Djekna še ni umrla, kdaj bo, pa ne vemo (Mi-odrag Karadič, 3. del) 21.20 Inf. oddaja za goste iz tujine 21.25 Zdravo, vmes Poročila RTV Koper___________________ 10.00 VVimbledon - povzetki 13.30 TVD Novice 13.40 Avtomobilizem Fl: VN Francije (iz Le Castelleta) 20.00 Nogomet: pokal Amerike, Ko-lumbija-Peru (neposredni prenos iz Recifeja) 22.00 Nogomet: pokal Amerike, Brazi-lija-Paragvaj (neposredni prenos iz Recifeja) 23.45 Avtomobilizem Fl: VN Francije - reportaže in intervjuji 0.15 Tour de France (povzetki) RTV Ljubljana 2______________ 9.00 Danes za jutri in nad. Odpisani 14.30 Športno popoldne: mednarodna veslaška regata (iz Luzerna), avtomobilizem Fl - VN Francije (iz Le Castelleta) in SP v speed-wayu (iz Ljubljane) 19.00 Da ne bi bolelo, 19.30 Dnevnik 20.05 Dok.: Popotovanje na Severni tečaj, 20.35 Dolga iskanja 21.20 Športni pregled 21.50 40 let dubrovniških prireditev ■ RADIO • RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Dnevni pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Nedeljska matineja: Glasbeni listi, 10.15 Mladinski oder: Aleš se potepa (Nada Kraigher), 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas, 12.00 Prežganka ali Brodo brustula - antologija humorja kabare-tistov Borisa Kobala in Sergeja Verča, 12.40 Godbe na pihala; 13.20 Nedeljski popoldanski zbornik: Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika, 14.10 Na počitnice, 15.30 Počitniški rendez-vous; 17.00 Radijska igra: Miramarski vodnjak želja (Jožko Lukeš, pon.); 19.20 Napoved in zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radijska igra; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi bojev in dela; 10.05 Nedeljska matineja; 10.35 Nedeljska reportaža; 11.03 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Humoreska tedna; 18.30 Operne melodije; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Žrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program in nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 12.30 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, Pozdrav, Napoved programa, Na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Kmetijska oddaja: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Vanka in Ton-ca; 14.45 Pesem tedna; 15.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna; 7.35 Glasba; 8.00 Vse o radiu; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Športna oddaja; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Najlepših sedem; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Aktualna oddaja: Dogodki in odmevi; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba, športni dogodki in komentarji; 17.33 Made in YU; 18.00 Najnovejše plošče; 19.00 Glasba non stop in športni dogodki; 20.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 20.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU OSEBNOST TEDNA Berlusconi v ofenzivi Dejstvo, da se je državna televizija v lanski sezoni uveljavila in potrdila svoj primat, je sprejel hladno in brez polemik. Svoje ljudi pa je nagnal na delo in za jesen obljublja veliko kakovostnejšo televizijsko ponudbo. Silvio Berlusconi, nesporni protagonist v italijanskem zasebnem televizijskem sektorju, se očitno ne da kar tako. Še preden se je poletje dodobra začelo, je s svojimi izvedenci pripravil sporede in oddaje za svoje tri mreže, da bi s pestro kakovostjo pritegnil pred ekrane več gledalcev. »Š prihodnjo sezono bomo ponudili res kakovostne oddaje,« je izjavil novinarjem programski vodja Berlusconijevih postaj Giorgio Gori, ki je istočasno dodal, da se z minulo_ sezono ni začel zaton zasebnih televizij. »Šlo je v bistvu le za ponesrečeno sezono,« je izjavil novinarjem, »in z materialom, ki smo ga imeli na razpolago, sem presenečen nad doseženim rezultatom.« Berlusconi pa si ni vzel časa za presenečenje. Sklical je vrsto sestankov (baje tudi v poznih nočnih urah in ob nedeljah), spet krepko vzel vajeti v svoje roke in skoval načrte za novo sezono. Po novicah iz novinarskih krogov bo Ca-nale 5 še bolj kot doslej družinski spored s filmskimi premierami, nanizankami in nadaljevankami, z osebnostmi kot Mike Bongiorno. Italia 1 bo namenjena mlajši publiki s številnimi filmi in TV filmi in varietejskimi predstavami. Rete 4 pa naj bi se uveljavila predvsem s filmskimi ciklusi. V minuli sezoni je Berlusconi morda izgubil bitko, nikakor pa ne namerava izgubiti vojne in pripravlja protiofenzivo. LA MARSIGLIESE — La Marseillese — Marseljeza, Francija 1938. V nedeljo, 9. julija, ob 23.35, na RAI 3. Zgodovinski film. Francoski režiser Jean Renoir, sin velikega impresionističnega mojstra Avgusta, je po izročilu očetove figurativne izkušnje in vplivu Zolajevega naturalizma razvil dokaj izviren in oseben model filmskega realizma. Nešablonski realizem je prihajal do izraza skozi nedorečenosti človekove duševnosti (Velika iluzija, Toni, Pravila igre) ali pa se je omejeval na objektivno, dasi prizadeto prikazovanje zgodovinskih danosti, kakor npr. v pričujoči zborovski rekonstrukciji legendarnih dogodkov iz francoske revolucije. Čeprav je Renoir kot simpatizer KPF (produkcijo filma je za časa takratne Ljudske fronte sofinan-siral tudi levičarski sindikat CGT) na strani revolucionarnih množic in prostovoljcev, ki prikorakajo iz Marseillesa v Pariz pojoč Marseljezo, je njegov portret Ludvika XVI nekonvencionalen... C 'N VIDEO NOTES Oddaja: Postaja: ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1________________________ 11.55 Vremenska slika 12.00 Dnevnik- kratke vesti 12.05 Nadaljevanki: Santa Barbara, 12.30 Creature grandi e piccole 13.30 Dnevnik 14.00 Buona fortuna Estate 14.10 Film: II brigante di Tacca del Lupo (pust., It. 1952, r. P. Germi, i. Amadeo Nazzari, Saro Urzi) 15.45 Sedem dni v parlamentu 16.15 Zanimivosti: Action Now 16.45 Mladinska oddaja: Big Estate 17.30 Film: II sentiero della gloria (pust., ZDA 1942, r. Raoul VValsh, i. Errol Flynn, Alan Hale) 19.10 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Eroi per un amico (dram., ZDA 1968, r. Alan Smithee, i. Michael Schoeffling, Tom Wil-son) 22.10 Dnevnik 22.20 Koncert: Royal Philharmonic Pops Orchestra (dir. John Geor-giadis, iz Fiuggija) 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 2_________________________ 11.30 Rubrika: Protestantizem 12.00 Nan.: Sguadriglia Top Secret 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika: Trentatre 13.45 Nanizanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Poletna oddaja: Tutti frutti, vmes rubrika Mente fresca 15.25 Nanizanka: Lassie 15.50 Risanka: Cucciolo 16.15 IP v plavanju (iz Genove) 17.00 Film: Kidd il pirata (kom., ZDA 1952, r. Charles Lamont, i. Bud Abbott, Lou Costello) 18.05 TV igra: II sicario 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Nanizanka: Llspettore Derrick 21.35 Raziskava: Tisoč in ena Italija 22.30 Dnevnik - nocoj 22.40 Aktualno: Potovanje skozi aids 23.10 Atletika: Grand Prix (iz Nice) 0.10 Dnevnik - zadnje vesti 0.20 Film: Frammenti di paura (krim., VB 1971, r. R. Sarafian, i. David Hemmings, Gayle Hunnicutt) RAI 3________________________ 13.00 Supermarecross (iz Bovalina) 13.30 Avtomoblizem (iz Potenze) 14.00 Deželne vesti 14.10 Bezbol - povzetki prvenstva 14.40 SP v sabljanju (iz Denverja) 15.10 Kolesarstvo (iz Bassana) 15.30 Kolesarstvo: Tour de France 16.50 Dokumentarna oddaja: Drobci 17.00 Film: La costola di Adamo (kom., ZDA 1948, r. George Cukor, i. Spencer Tracy, Katharine Hepburn) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Dok. oddaja: Geo Estate 20.30 Šport: Tutto mondiali ieri & do-mani (vodi Aldo Biscardi) 22.30 Zabavna oddaja: Fronti a tutto (vodi Pinina Garavaglia) 23.00 Dnevnik - nocoj 23.05 Avtorska TV: Alessandro Blaset-ti - La lunga strada del ritorno 23.50 Dnevnik - zadnje vesti 0.05 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti Popoldnevi za mlajše in najmlajše gledalce Ze prejšnji teden je RAI 2 poskrbela za popoldansko oddajo za mlajše in najmlajše tv gledalce. Pod skupnim naslovom Tutti frutti lob 14.45) je tako vsak aan na vrsti najprej »koktajl« zabavnih igric in zanimivosti z naslovom Mente fresca, ki ga vodita Marco Dane in Elisabetta Focardi (na sliki). Ob njiju se v rubriki Besede za bodočnost pojavlja Roberto Vacca, esejist, futurolog, romanopisec in humorist. Oddajo iz studia pa dopolnjujeta še nanizanka in risanka. ■ ZASEBNE TV POSTAJE CANALE5 8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una fami-glia americana, 11.15 II profumo del successo 12.00 Mladinska oddaja: Doppio slalom 12.30 Kviz: OK il prezzo e giusto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.30 Nanizanka: Love Boat 15.30 Film: Canto d amore (dram., ZDA 1947, r. Clarence Brown, i. Katharine Hepburn, Robert Walker) 17.30 Nanizanka: I cingue del guinto piano 18.00 Kviz: Cest lavie 18.30 Rubrika: Agenzia ma-trimoniale 19.00 Kviza: Gioco delle coppie, 19.45 Čari ge-nitori 20.30 Film: Finche c'e guer-ra c'e speranza (kom., It. 1974, r.-i. Alberto Sordi, i. Silvia Monti) 23.00 Kviz: Il gioco dei nove 23.45 Variete: Maurizio Co- stanzo Show Estate 1.15 Film: Impatto mortale (krim., It. 1984, r. F. De Angelis, i. Bo Svenson, Fred Williamson) RETE 4___________ 8.30 Nanizanka: In časa Lawrence 9.20 Film: Veneri in colle-gio (kom., It. 1965, r. Marino Girolami, i. Raimondo Vianello, Sandra Mondaini) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45 Harry O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.45 La valle dei pini, 15.40 Cosi gira il mondo, 16.40 Aspet-tando il domani 17.00 Nanizanka: California 18.00 Nad.: Febbre d'amore 19.00 Nanizanki: General Hospital, 19.30 Baretta 20.30 Film: L incredibile časa in fondo al mare (kom., ZDA 1969, r. J. Arnold, i. Tony Ran-dall, Janet Leigh) 22.25 Film: La Califfa (dram., It. 1970, r. A. Bevilac-qua, i. Ugo Tognazzi, Romy Schneider) 0.15 Nanizanke: Agente speciale, 1.15 SWAT, 2.15 Adam 12 ITALIA 1___________ 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I Gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Superman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy,12.35 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon 14.00 Megasalvi show 14.15 Deejay Beach 15.00 Nanizanka: Ralph Su-permaxieroe 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nanizanki: Supercar, 19.00 Riptide 20.00 Risanka: Siamo fatti cosi 20.25 Nogometna tržnica 20.30 Film: VVindsurf, il ven- to nelle mani (kom., It. 1984, r. Claudio Risi, i. Pierre Cosso, Lara Naszinsky) 22.25 Nanizanka: Starsky and Hutch 23.25 Predstavitev svetovne regate (vodi A. Fogar) 23.55 Šport: O nogometnem pokalu Amerike ,0.30 Dok. oddaja: Cingue anni di avventura 0.05 Nanizanka: Kung-fu ODEON_______________ 13.00 Otroški variete: Sugar 15.30 Nadaljevanki: Maria, 16.30 Colorina 17.30 Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II supermercato piu pazzo del mondo 19.30 Risanke 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Film: I magnifici tre (kom., It. 1961, r. G. Si-monelli, i. Ugo Tognazzi, VValter Chiari) 22.45 Variete: Telemeno 23.00 Nanizanka: I classici delVerotismo 23.30 TV film: La leggenda di Henry Ford (2. del) TMC__________________ 11.00 Nan.: Daniel Boone 12.00 Nad.: Vento del Sud 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti 13.45 Športne vesti 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dok. o naravi 15.00 Nan.: Sceriffo Lobo 16.00 Film: L'implacabile (vestern, ZDA 1977, r. Lee H. Katzin, i. John Hillerman) 18.00 Aktualno: TV donna 19.00 Nanizanka: Operazio-ne ladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Atletika: mednarodni miting (iz Nice) 22.30 Vesti nocoj 22.45 Šport nocoj, vmes avtomobilizem, motociklizem in kolesarstvo 24.00 TV film: Una breve stagione di Peter (dram., ZDA 1978, r. Adell Aldrich, i. Talia Shire, Burt Young) TELEFRIULI___________ 11.30 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 12.00 Dok. oddaja: Možje in narodi 20. stoletja 13.00 Vesti 13.30 Nanizanka: Justice 15.30 Glas. odd.: Musič box 18.30 Nadaljevanka: Il santo 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nad.: Inaufraghi 20.30 Film: Avventura al cir-co di Mosca (kom.) 22.30 Nan.: Le avventure di Charles Dickens 23.30 Dnevnik 0.30 Inf. oddaja: News TELE 4_____________ I SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1_______________ 16.15 Video strani 16.25 Poletna noč: nad. Schwarzwald-ska klinika, 17.15 nan. Samo bedaki in konji (pon.) 17.45 Mozaik. Zrcalo tedna 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik: Naš utrip 18.25 Mali koncert 18.35 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Jež, 18.50 Lutkovna igrica Zlatarjevo zlato (1. del) 19.10 Risanka 19.20 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.25 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV drama: Razprodaja (Čedo Priča, r. Eduard Galič, i. Zvonimir Zoričič, Dragan Milivoj evič) 21.10 Kulturna oddaja: Osmi dan 21.50 Dnevnik in vreme 22.10 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.15 Poletna noč, vmes nad. Schvvar-zwaldska klinika (31. del) in humoristična serija Alo, Alo (5. del) 1.15 Video strani | RTV Koper__________________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji 14.00 Nogomet: pokal Amerike (posnetki in komentarji) 16.00 Šport spektakel - Naj zanimivejši športni dogodki 18.30 Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Tednik: Settegiorni 20.30 Tenis: turnir VVimbledon - moški finale (posnetek), vmes (ob 22.15) TVD Novice RTV Ljubljana 2__________________ 17.30 Poskusni satelitski prenosi 19.00 Izobraževalna oddaja: Po brezkončnosti sveta - Azija, Otok malajskih gusarjev (11. del) 19.30 Atletika: Grand Prix (prenos iz Nice) 22.15 Informativna oddaja: Po sledeh napredka - Na pragu 21. stoetja 22.30 Poskusni satelitski prenosi • RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledarček; 8.10 Iz četrtkovih srečanj: Mal položi dar, domu na oltar; 9.15 Otroški kotiček: V skalnih gorah (Rado Bednarik, 1. del); 10.00 Dnevni pregled tiska v Italiji; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, 12.00 Sonati-na za glas in klavir (pon.); 12.40 Koroška poje; 13.20 Glasbeni listi; 14.45 Beležka; 15.30 Utrinki, razmišljanja Magde Jevnikar; 16.00 In ti, kam poj deš v soboto zvečer?; 17.10 Klasični album; 18.00 Kmetijski tednik (pon.), nato Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Lepljenka; 8.35 Počitniško popotovanje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Z instrumentalnimi ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Enajsta šola; 14.20 Glasbena tekmovanja; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Godbe na pihala; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Lj; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Superpass; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revi val; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Mixage; 16.33 Zdravo, otroci; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj D J; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro; 10.30 Horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Šport; 19.30 Klasična glasba; 22.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU PLOŠČA TEDNA ČUDEŽNA POLJA Že nekaj let stara pravljica se na kasetni produkciji nadaljuje. Ušesa slovenskih poslušalcev niso preveč zahtevna, zato si ansambli lahko privoščijo katerokoli melodijo ali pesem, ki jim pač pride na misel. Pri vsem tem nastrada le... glasba, ki jo pevci in ansambli izkoriščajo v zle namene. To pot je ubral tudi znani ansambel Čudežna polja, vendar je čudežev v tem novem albumu bolj malo... upal bi si celo trditi, da jih ni. Standardni sistem dela slovenskih glasbenikov je torej naslednji: trije, kvečjemu štirje obrabljeni akordi, neumno besedilo in... to je vse. Ansambel Čudežna polja pa je ob tem pomislil še na neko drugo varianto in spremenil oziroma poslovenil nekaj znanih evergreenov, od katerih bi omenil Lennonovo in McCartneyevo Obladi-Oblada -Mucika. Za to pesem so se fantje krepko potrudili in jo v marsičem pokvarili. Če pa vam je do tega, da si kaseto nabavite, boste kar sami slišali za kaj gre. Seveda so vključili v svoj album tudi pesem za otroke in napisali občasno zanimiv tekst na znano glasbo Jacka Whita. Pesmi v albumu so: Lepa vanilija, Kjer se prepirata dva / Kreuzberger Ndchte, Bencina ni!, Zidam, zidam, Ko bom odšel, Za vse otroke / Ein Herz fiir Kinder, Ohladi, obla-da - Mucika, Dirty Dancing, Mini & Bikini, Sam sem ostal. FINCHE C'E GUERRA C’E SPERANZA — Dokler bo vojna, lahko upamo, Italija 1974. V ponedeljek, 10. julija, ob 20.30, na Canale 5. Filmska komedija. Alberto Sordi je eden najbolj priljubljenih italijanskih igralcev. S svojo prirojeno mimiko in burkaško nastrojenostjo, pa tudi z redkejšimi resnimi liki je Sordi izdelal nekakšen prototip »poprečnega Italijana«, z vsemi lastnostmi in hibami, ki so v dobrem in slabem značilne za latinsko-apeninskega moškega. Še zlasti je zanimiv njegov prikaz sodobnega Italijana v delih, kjer je v prvem planu družbena kritika: tako v filmih Mafioso, 11 commissario, Detenuto in attesa di giudizio, 11 medico della mutua, Un borghese piccolo piccolo, Tutti dentro in Finche c'e guerra c'e speranza. V tem satiričnem filmu Sordi pooseblja tragikomičen lik trgovca z orožjem, ki prodaja vedno več orožja, da bi zadostil »potrošniškim« zahtevam razvajene družine... Z \ VIDEO NOTES Oddaja■ uHč . Postaja:________________ • ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1________________________| 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nadaljevanki: Santa Barbara, 12.30 Creature grandi e piccole 13.30 Dnevnik 14.00 Buona fortuna E State 14.10 Film: La donna della montagna (dram., It. 1943, r. Renato Castel-lani, i. Amedeo Nazzari, Mariel-la Lotti) 15.45 Zanimivosti: Action Now 16.10 Mladinska oddaja: Big E State 17.00 Odprti prostor 17.20 Danes v parlamentu 17.25 Film: Le avventure di Don Gio-vanni (pust., ZDA 1948, r. Vincent Sherman, i. Errol Flynn, Vi-veca Lindfors) 19.10 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Dokumentarna oddaja: Kvark -posebnosti 21.20 Nadaljevanka: Chateauvallon (2. del), vmes (22.15) dnevnik 23.20 Variete: Sulla cresta dell'onda Special 0.25 Dnevnik - zadnje vesti 0.40 Rubrika: Mezzanotte e dintorni v | RAI 2_____________________________| 12.00 Nan.: Sguadriglia Top Secret 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika: Trentatre 13.45 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Poletna oddaja: Tutti frutti 15.25 Nanizanka: Lassie 15.50 Risanka: Cucciolo 16.15 Odprti prostor 16.40 Film: Candido o 1'ottimismo del XX secolo (kom., Fr. 1960, r. Robert Carbonneaux, i. Pierre Brasseur, Nadia Gray) 18.05 TV igra: II sicario 18.30 Dnevnik, nato nan. Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: Ci rivedremo alLinferno (pust., VB 1976, r. Peter Hunt, i. Lee Marvin, Roger Moore) 22.30 Dnevnik - nocoj 22.40 Dnevik - o umazanem denarju 23.30 Izložba Int. DOC Cluba 24.00 Dnevnik 0.10 SP v vaterpolu: ZDA-Italija 0.40 Film: L'orologiaio di Saint-Paul (dram., Fr. 1974, r. Bertrand Ta-vernier, i. Philippe Noiret) RAI 3_________________________ 12.55 Kolesarstvo: Tour de France (iz Col de Tourmaleta) 14.00 Deželne vesti 14.10 Dokumentarna oddaja: Drobci 14.30 SP v sabljanju (iz Denverja) 15.00 EP v umetnostnem drsanju 15.20 Kolesarstvo: Tour de France (iz Wchona) 16.30 Kolesarstvo (iz Bassana) 16.50 Mednarodna tekmovanja v polu 17.20 Film: Carmela (dram., It. 1942, r. Flavio Calzavara, i. Doris Duran-ti, Aldo Silvani) 18.45 Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.15 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Dok. oddaja: Geo Estate 20.30 Inf. oddaja: Allarme in citta 21.30 Variete: Grillo turista per caso 22.35 Zabavna oddaja: Fronti a tutto 23.05 Dnevnik - večerne vesti 23.10 Avtorska TV: Alessandro Blaset-ti - La lunga strada del ritorno 0.05 Dnevnik - zadnje vesti 0.20 Dok. oddaja: Pred 20 leti Se štirikrat na valu Edwiginih vprašanj! Na male zaslone se ob torkih pozno zvečer vrača spomladanski variete, ki ga je vodila Edvvige Fenech (na sliki). Sulla cresta dell'-onda (ob 23.20 na RAI 1) se nam sedaj predstavlja v obliki štirih (tedenskih) monografskih oddaj. Kljub temu ostaja variete zvest svoji začetni zasnovi: spet bodo torej na vrsti tedenska poizvedovanja o mnenju gledalcev, ki jim bo lepa Edwige zastavljala najrazličnejša vprašanja. Edina novost bo torej v tematski razdelitvi! • ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5____________ 8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una fami-glia americana, 11.15 II profumo del successo 12.00 Mladinska oddaja: Doppio slalom 12.30 Kviz: OK il prezzo e giusto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.30 Nanizanka: Love Boat 15.30 Film: La citta del pec-cato (dram., ZDA 1940, r. Anatole Litvak, i. James Cagney, Ann She-ridan) 17.30 Nanizanka: I cingue del guinto piano 18.00 Kviz: Cest la vie 18.30 Rubrika: Agenzia ma-trimoniale 19.00 Kviza: Gioco delle coppie, 19.45 Čari ge-nitori 20.30 Film: Cassandra Crossing (dram., VB 1977, r. George Pan Cosmatos, i. Sophia Loren, Burt Lancaster) 23.00 Kviz: II gioco dei nove 23.45 Variete: Maurizio Co- stanzo Show Estate 0.15 Film: Mio (dram., Fr., r. Susumu Havy, i. Bri-gitte Fossey, Mio) RETE 4_____________ 8.30 Nanizanka: In časa Lawrence 9.20 Film: Le italiane e l’a-more (kom., It. 1961, r. Gian V. Baldi, Marco Ferreri, Nelo Risi, Flo-restano Vancini) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45 Harry 'O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.45 La valle dei pini, 15.40 Cosi gira il mondo, 16.40 Aspet-tando il domani 17.00 Nanizanka: California 18.00 Nad.: Febbre d'amore 19.00 Nanizanki: General Hospital, 19.30 Baretta 20.30 Film: Per grazia rice-vuta (kom., It. 1971, r.-i. Nino Manfredi, i. Ma-riangela Melato) 22.45 Film: L ora della furia (vestern, ZDA 1968, r. Vincent Mc Eveety, i. James Stewart, Henry Fonda) 0.45 Nanizanki: Agente speciale, 1.45 SWAT ITALIA 1____________ 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Superman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy, 12.35 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon 14.00 Megasalvishow 14.15 Deejay Beach 15.00 Nanizanka: Ralph su-permaxieroe 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nanizanki: Supercar, 19.00 Riptide 20.00 Risanka: Evviva Palm Town 20.25 Nogometna tržnica 20.30 Festivalbar (vodi Ger-ry Scotti) 22.30 Nanizanka: Starsky and Hutch 23.30 Šport: O nogometnem pokalu Amerike 24.00 Dokumentarec: Cingue anni di avventura 0.35 Nanizanki: Taxi, 1.05 Kung-fu OPEON_______________ 13.00 Otroški variete: Sugar estate, vmes risanke 15.30 Nadaljevanki: Maria, 16.30 Colorina 17.30 Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II supermercato piu pazzo del mondo 19.30 Risanke 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Film: Danton (biog., Fr. 1982, r. Andrzej VVajda, i. Gerard De-pardieu, Patrice Che-reau) 23.30 Varieteja: Telemeno, 23.45 Tanti auguri Benny Hill TMC__________________ 11.00 Nan.: Daniel Boone 12.00 Nad.: Vento del Sud 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti 13.45 Športne vesti 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dokumentarec: Narava prijateljica 15.00 Nan.: Sceriffo Lobo 16.00 Film: Dottore nei guai (kom., VB 1963, r. Ralph Thomas, i. Dirk Bogarde) 18.00 Aktualno: TV donna 19.00 Nanizanka: Operazio-ne ladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: La notte del fu- rore (dram., ZDA 1972, r. George C. Scott, i. Martin Šheen) 22.20 Rubrika o motorjih 22.45 Vesti: TMC nocoj 23.00 Šport: kolesarstvo, Tour de France, SP v vaterpolu, ZDA-Italija 24.00 TV film: Week-end di carnevale (krim.) TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Nanizanka: Medusa 13.00 Dnevnik 13.30 Dokumentarec: Možje in dogodki 20. stoletja 15.30 Musič box 18.30 Nadaljevanka: Il santo 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nad.: I naufraghi 20.30 Športne vesti 21.30 Nan.: Il ritorno del Santo, 22.30 Angoscia 23.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 0.30 Dnevnik, nato dražba 1.30 Inf. oddaja: News TELE 4______________ I ■ SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1 RTV Koper 16.25 Video strani 16.40 Poletna noč: nad. Schwarzwald-ska klinika, 17.30 humoristična serija Alo, alo (pon.) 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik. Da ne bi bolelo: Zdravje je vrednota 18.30 Spored za otroke in mlade: Čiru-le čarule - Čudežna pijača (11. oddaja), 18.35 Pisani svet - Ljubljenci 19.10 Risanka 13.30 TVD Novice 13.40 VVimbledon - povzetki 15.00 Šport spektakel - Najzanimivejši športni dogodki 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Sportime 20.30 Nogomet: pokal Amerike, Ar-gentina-Bolivija (posnetek) 22.15 TVD Novice 22.25 Atletika: Grad Prix IAAF (posnetek iz Nice) 0.30 Tour de France (povzetki) 19.20 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.25 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Klan (Fr., r. Claude Barma, i. Victor Lanoux, Ma-rie-Jose Nat, Jeane Manson, Jean Sorel, 3. del) 21.10 Dokumentarna oddaja: Turistično nasilje nad preteklostjo 21.50 Dnevnik in vreme 22.10 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.15 Poletna noč, vmes nad. Schwar- zwaldska klinika (38. del) in nan. Nenavadne zgodbe (6. del) RTV Ljubljana 2 18.00 SP v vaterpolu: Jugoslavija-Av-stralija (iz Berlina) 19.00 Glasbena oddaja: Naša pesem -Niš ' 88 19.30 Dnevnik 20.05 Žarišče 20.35 Žrebanje lota 20.40 Zabavni torek 21.30 Dubrovniške poletne prireditve '89: IX. Simfonija Ludvviga van Beethovna 23.00 Dnevnik ■ RADIO • RADIO ■ RADIO • RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Na počitnice; 9.15 Otroški kotiček: V skalnih gorah (2.del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; Pisani listi: Glasbeni listi, 12.00 Barvne sintonije, 12.40 Glas harmonike; 13.20 Poletni mozaik: Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika, 14.45 Kresničke, 15.30 Premišljevanje za današnji čas, 16.00 Kulturnopolitiki v kuhinji, vmes Glasbeni listi; 17.10 Klasični album; 18.00 Torkov dramski spored: Boginja iz Sesljanskega zaliva (r. Marko Sosič, 2. del); 18.45 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Dober dan; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Z glasbo v dober dan; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.00 Danes; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Posebna oddaja; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Glasba; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z instrumentalnimi ansambli; 20.00 Radijska igra; 21.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.40 Minute z...; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Radio Lj; 13.00 Danes na valu Radia Kp; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Pošiljam ti razglednico; 8.00 Pripovedujejo...; 8.35 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Revival parade; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz; 11.15 Knjižne novosti; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Avtomobilizem; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Glasba; 16.33 Superpass; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Filmska glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Glasba za vse okuse; 16.00 Oddaja WWF; 17.00 Filatelistična oddaja; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU FILM TEDNA Danton DANTON, Poljska-Francija 1982. Režija: Andrzej Wajda □ Scenarij: Jean-Claude Carriere □ Fotografija: Igor Luther □ Scenografija: Allan Starski □ Montaža: Haiina Prugar-Ketling □ Glasba: Jean Prodromides □ Igrajo: Gerard Depardieu, Wojciech Pszoniak, Roland Balche, Patrice Chereau, Boguslaw Linda, Serge Merlin V torek, 11. julija, ob 20.45, na Odeon Zgodovinski film. Vzdušje vsesplošnega proslavljanja 200-letnice francoske revolucije, ki dosega vrh prav te dni, se kaže seveda tudi v programih tv sporedov. Med izdatno ponudbo v tem tednu (v nedeljo, ob 23.35, na RAI 3; v sredo, ob 20.05, na RTV-Lj 1; v petek, ob 22.30, na Canale 5) velja opozoriti na zanimiv »avtorski« film Poljaka Andrzej a Wajde, ki je po predlogi rojakinje Stanislawe Przybyszewske zgradil izviren portret tribuna francoske revolucije Danto-na, ki je aktualen tudi v sodobnem kontekstu. Wajdov odmaknjeni pristop brez poveli-čevalne retorike in idealizacije revolucije, se kaže predvsem v osnovnem zoperstavljanju njenih dveh protagonistov. Na eni strani imamo vročekrvnega, temperamentnega in brezkompromisnega Prijatelja ljudstva Dantona (izredni Depardieu), na drugi pa makiavelistično preračunljivega Nepodkupljivega Roberspierra (hladni Pszoniak), jeklenega zagovornika terorja kot skrajne obrambe revolucije. Oba prvaka Revolucije se usodno spopadeta z orožjem dialektike in sile, v srditem in razburljivem dvoboju, ki bo Dantonu nenaklonjen. A tudi Robes-pierre ne bo dolgo slavil zmage... § LA NOTTE DEL FURORE — Rage, ZDA 1972. V torek, 11. julija, ob 20.30, na TMC. Dramatični film. Ameriški igralec George C. Scott, znan po svojih čudaških in temperamentnih vlogah v Kubrickovem Dr. Strangeloveju in Shaffnerjevem Pattonu, se je s tem filmom tudi sam preizkusil v režiji. Njegov prvenec je, kot je v slogu tega igralca, prepričljivo neposreden in rezek. Gre namreč za značilno kritično parabolo o sodobni Ameriki. Kmetovalec Logan in njegov sin Chris se hudo zastrupita z nevarnim plinskimorožjem, ki ga po pomoti izstreli vojaški helikopter na njuno posestvo. Vojaške oblasti ju zaprejo v zastraženi oddelek bolnišnice, da ne bi prodrla v javnost novica o njuni zastrupitvi. Ko stari Logan izve, da je sin umrl, zbeži iz bolnišnice in najprej uniči tovarne, ki proizvajajo smrtonosni plin, nato se napoti proti vojaški bazi, od koder je vzletel poskusni helikopter... \ VIDEO NOTES Oddaja: ",.....:■....:. Postaja: _.—----— F ITAL I JANŠKE TV MREŽE • RAI 1________________________ 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nadaljevanki: Santa Barbara, 12.30 Creature grandi e piccole 13.30 Dnevnik 14.00 Buona fortuna Estate 14.10 Film: Gung Ho! (vojni, ZDA 1943, r. Ray Enright, i. Randoph Scott, Alan Curtis) 15.40 Zanimivosti: Action Now 16.10 Zgodovinska regata starih Pomorskih republik (iz Amalfija) 16.40 Mladinska oddaja: Big Estate 17.40 Film: Gli eroi del Pacifico (vojni, ZDA 1945, r. Edward Dmytryk, i. John Wayne, Anthony Quinn) 19.10 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Nanizanka: La signora in giallo 21.30 Variete: Cera una volta... io Renato Rascel (3. del) 22.30 Dnevnik 22405 Šport v sredo: košarka, pokal Sredozemlja (iz Benetk), kolesarstvo (iz Bassana), SP v vaterpolu ZRN-Italija (iz Berlina) 0.15 Dnevnik - danes v parlamentu 0.30 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 2__________________________| 12.00 Nan.: Sguadriglia Top Secret 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika: Trentatre 13.45 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Poletna oddaja: Tutti frutti, vmes rubrika Mente fresca 15.25 Nanizanka: Lassie 15.50 Risanka: Cucciolo 16.25 Iz parlamenta 16.30 Odprti prostor 16.50 Film: Una notte celestiale (kom., ZDA 1931, r. George Fitzmauri-ce, i. Evelyn Laye, John Boles) 18.05 TV igra: II sicario 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Dokumentarna oddaja: Mixer 22.15 Dnevnik nocoj 22.25 Nan.: Hill Street giorno e notte 23.15 Nova obzorja: Incredibile - Reinkarnacija (zadnji del) 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.25 Film: I 39 scalini (krim., ZDA 1960, r. Ralph Thomas, i. Kenneth More, Taina Elg) RAI 3________________________ 14.00 Deželne vesti 14.10 Dokumentarna oddaja: Drobci 14.40 SP v sabljanju (iz Denverja) 15.10 Kolesarstvo (iz Bassana) 15.30 Kolesarstvo: Tour de France 16.30 Mednarodni minting v skokih (iz Bočna) 18.00 Glasbena oddaja: Video box 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Dok. oddaja: Geo Estate 20.30 Film: I tre che sconvolsero il West (vestern, It. 1968, r. Enzo G. Castellari, i. Antonio Sabato, John Saxon, Frank VVolff) 22.05 Zabavna oddaja: Fronti a tutto 22.35 Dnevnik - nocoj 22.40 Avtorska TV: Alessandro Blaset-ti - La lunga strada del ritorno 23.30 Dokumentarna oddaja: Drobci 23.50 Nočni dnevnik 0.05 Nočna glasba: odlomki iz opere Carmen (flavtist Giorgio Zagno-ni in pianist Alessandro Specchi) 0.20 Dok. oddaja: Pred 20 leti Korak nazaj v ironijo na Rascelov način Fašistični režim je v polnem poitalijančevalskem zanosu krepko segel tudi v umetniški svet. Ne le tematsko, kar bi lahko bilo »razumljivo«, temveč tudi oblikovno. Med drugim je napadal umetniška imena, ki niso spoštovala italijanskega fonetičnega zapisa. Renato Rascel jna sliki v mladih letih) si je tako želel anagraiski priimek Ranucci spremeniti v Rachel, a mu to ni bilo dovoljeno! O tem in drugem v nocojšnji oddaji Cera una volta... (ob 21.30 na RAI 1). ZASEBNE TV POSTAJE ■ CANALE 5___________ 8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una fami-glia americana, 11.15 II profumo del successo 12.00 Mladinska oddaja: Doppio slalom 12.30 Kviz: OK il prezzo e giusto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.30 Nanizanka: Love Boat 15.30 Film: In guesta nostra vita (dram., ZDA 1942, r. J. Huston, i. Bette Davis, Charles Cu-burn) 17.30 Nanizanka: I cingue del guinto piano 18.00 Kviz: C est la vie 18.30 Rubrika: Agenzia ma-trimoniale 19.00 Kviza: Gioco delle coppie, 19.45 Čari ge-nitori 20.30 Kviza: OK il prezzo e giusto, 22.30 II gioco dei nove 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show Estate 0.45 Film: Il vendicatore del Texas (vestern, ZDA 1963, r. Tay Gar-nett, i. Robert Taylor, Joan Caulfield) RETE 4_____________ 8.30 Nanizanka: In časa Lawrence 9.20 Film: Ci divertiamo da matti (kom., VB 1967, r. Desmond Davis, i. Michael York, Rita Tushingham) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45 Harry 'O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.45 La valle dei pini, 15.40 Cosi gira il mondo, 16.40 Aspet-tando il domani 17.00 Nanizanka: California 18.00 Nad.: Febbre damore 19.00 Nanizanki: General Hospital, 19.30 Baretta 20.30 Film: Ormai non c'e piu scampo (pust., ZDA 1980, r. James Goldstone, i. Paul Newman, Jacgueline Bisset) 22.35 Film: Il grande pecca-to (dram., ZDA 1961, r. Tony Richardson, i. Yves Montand) 0.20 Nanizanki: Agente speciale, 1.20 SWAT ITALIA 1___________ 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Superman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy, 12.35 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon 14.00 Megasalvi show 14.15 Deejay Beach 15.00 Nanizanka: Ralph su-permaxieroe 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nanizanki: Supercar, 19.00 Riptide 20.00 Risanka: Siamo fatti cosi 20.25 Nogometna tržnica 20.30 Nanizanki: Scuola di football, 22.30 Starsky and Hutch 23.30 Šport: O nogometnem pokalu Amerike 24.00 Dokumentarec: Cingue anni di avventura 0.35 Nanizanki: Taxi, 1.05 Kung-fu ODEON_______________ 13.00 Otroški variete: Sugar estate, vmes risanke 15.30 Nadaljevanki: Maria, 16.30 Colorina 17.30 Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II supermercato piu pazzo del mondo 19.30 Risanke 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Film: Operazione Costa Brava (pust., ZDA-VB 1973, r. Peter Me-dak, i. Tony Curtis, Ro-ger Moore) 22.45 Variete: Telemeno 23.00 Nan.: Misfits, 0.15 1 classici dell erotismo TMC__________________ 11.00 Nan.: Daniel Boone 12.00 Nadaljevanka: Il fiu-me scorre lento 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti 13.45 Športne vesti 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dok. o naravi 15.00 Nan.: Sceriffo Lobo 16.00 Film: Un dottore in alto mare (kom., VB 1955, r. Ralph Thomas, i. Dirk Bogarde, Brigit-te Bardot) 18.00 Aktualno: TV donna 19.00 Nanizanka: Operazione ladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Hotel Paradiso (kom., ZDA 1966, r. Peter Glenville, i. Gina Lollobrigida, Alec Guinness) 22.20 Znanstveni tednik: Galileo 23.45 Vesti nocoj 23.00 Šport nocoj, vmes kolesarstvo, Tour de France, nato SP v vaterpolu, ZRN-Italija 24.00 Film: Hockey violento (dram., ZDA 1977, i. Michael Moriarty, Meryl Streep) TELEFRIULI___________ 11.30 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Nanizanka: Medusa 13.00 Dnevnik 13.30 Rubrika o kolesarstvu 14.30 Glas. odd.: Musič box 18.30 Nadaljevanka: Il santo 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nad.: I naufraghi 20.30 TV film: Aziza (dram.) 22.00 Nanizanka: Angoscia 22.30 Morski športi 23.00 Dnevnik, nato dražba 24.00 Inf. oddaja: News TELE 4______________ ■ SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana t________________ 16.30 Video strani 16.40 Poletna noč: nad. Schwarzwald-ska klinika, 17.30 nan. Nenavadne zgodbe (pon.) 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik. Mostovi 18.40 Spored za otroke in mlade: lutke Robin in Rozi - Konjiček, 18.50 Ciciban plava (2. del) 19.10 Risanka 19.20 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.25 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film tedna: Poletje revolucije (zgod., Fr. 1989, r. Lazare Iglesis, i. Brigitte Fossey, Bruno Devol-dere, Guy Trejan, 2. del) 21.25 Mali koncert: flavtistka Patricija Mihelač in pianist Vladimir Mlinarič 21.45 Dnevnik in vreme 22.05 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.10 Poletna noč, vmes nad. Schwar-zvvaldska klinika (39. del) in nan. Hooperman (6. del) 1.10 Video strani | RTV Koper_________________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Športna oddaja: Juke box 14.10 Nogomet: pokal Amerike, Ar-gentina-Bolivija (pon.) 16.00 Šport spektakel - Najzanimivejši športni dogodki 18.15 SP v vaterpolu: Italija-ZRN (iz Berlina) 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke box 20.30 Gimnastika: VN Avstralije (iz Brisbanea) 23.00 Šport spektakel - Naj zanimivejši športni dogodki 0.45 Nogomet: pokal Amerike RTV Ljubljana 2 15.45 SP v vaterpolu: Jugoslavija-Špa-nija (iz Berlina) 16.40 Satelitski poskusni prenosi 19.30 Dnevnik 20.05 Žarišče 20.35 Koncert: Slovenski oktet v Postojnski jami 21.05 Svet poroča • RADIO • RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 8.10 Na počitnice; 9.15 Otroški kotiček: V skalnih gorah (3. del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, 12.00 Moja šola radiestezije in biotera-pije, 12.40 Foklorna glasba; 13.20 Poletni mozaik: Glasbeni listi, 14.00 Deželna kronika, 14.45 Beležka, 15.30 O umetnosti, 16.00 Pogled v restavratorsko delavnico; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Lit. podobe: Spomini Staneta Kavčiča; 18.20 Glasbeni listi; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Instrumenti; 8.35 Počitniško popotovanje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Mehurčki; 14.20 Iz dela Glasbene mladine; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.25 Z našimi interpreti; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Iz slovenskih oper; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Lit. nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Neposredno: Od enih do treh; 15.30 Dogodki ip odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Naših 40 let; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo...; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Preglfed tiska; 10.05 Naj lepših sedem; 10.351 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Kompasovi napotki; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Puzzle; 16.33 Šola, otroštvo, vzgoja; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj D J; 18.33 Mi in vi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni spored. FILMI NA MALEM EKRANU I 1 V 2 A R I S C U Rock proti koki »Nič budnega ni v tem, kako se misli spremenijo, kako se lahko spremeni življenje... Obžalovanje ti več ne pomaga, lahko pa se obrneš nazaj, na pokvarjeno ustvarjalnost... na vse tiste prijatelje, ki so umrli in odšli.« Tako bi lahko zvenela v slovenščini najnovejša verzija slavne pesmi Cocaine, v kateri je Jackson Browne - v imenu številnih -proslavljal to razburljivo sredstvo omame. Bilo je leta 1977, ko se je kokain zdel morda manj nevaren in ko droga še ni terjala tolikšen življenjski davek med mladimi. V času pa, ko se veliki pop zvezdniki zavzemajo za velika vprašanja človeškega preživetja, denimo lakota, pomanjkanje, apartheid, amazonski pragozd, Cocaine morda le ne more biti v ponos angažiranemu ustvarjalcu. Prišel je čas, ko se mora tudi rock soočiti z vprašanjem narkomanije. Tako je tudi Jackson Browne, 41-letni pesnik, pevec in kitarist, sicer rojen v Heidelbergu, čutil potrebo, da se »spremeni«. Začel je seveda prav pri svoji Cocaine, ki je takrat izšla v čudovitem LP Running On Empty, jo prepesnil in v njo prelil občutke človeka, ki je zaradi mamil za las ubežal smrti ali izgubil naj dražjega prijatelja. Med koncertom na glasbenem festivalu Paha Sapa ali svetih indijanskih »Črnih gričev« je tako tudi sam »popravil« svoje nekdanje stališče, predstavil isto pesem v aktualnejši in za današnjo družbo sprejemljivejši obliki. Prisluhnilo mu je sicer le pet tisoč mladih, morda pa bo njegov glas le segel dlje. GLI EROI DEL PACIFICO — Back To Bataan — Povratek v Bataan, ZDA 1945. V sredo, 12. julija, ob 17.40, na RAI 1. Vojni film. Današnja nadaljevanka dolge poletne filmske »sage« o ameriško-italijanskih zvezdnikih na RAI 1, dnema Italia-USA. Divi a conironto, predvideva dva klasična naslova ameriškega vojnega filma, znano delo Gli eroi del Pacifico in film Gung Ho režiserja Raya Enrighta (ob 14.10, vedno na RAI 1). Oba filma predstavljata na epski in pravzaprav propagandistični način ameriško vojskovanje na Tihem oceanu. Gung Hu uprizarja ponosni odgovor Amerikancev na japonski zahrbtni napad na Pearl Harbour: bataljon marinesov se pripravlja pod vodstvom Randolpha Scotta in Roberta Mitchuma na osvojitev otoka na Pacifiku. V Dmytryckovem Povratku v Bataan pa smo priča oboroženemu odporu Filipincev proti japonskemu okupatorju, ki ga organizira ameriški polkovnik; igrata John Wayne in Anthony Ouinn. Z \ VIDEO NOTES Oddaja:_____________s__ Postaja: ___-______~___ LU >o ITALIJANSKE TV MREŽE • 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nadaljevanki: Santa Barbara, 12.30 Creature grandi e piccole 13.30 Dnevnik 14.00 Buona fortuna Estate 14.10 Film: Le giubbe rosse del Sas-katchewan (vestern, ZDA 1954, r. Raoul VValsh, i. Alan Ladd) 15.35 Zanimivosti: Action Now 16.05 Mladinska oddaja: Big Estate 17.00 Odprti prostor 17.20 Danes v parlamentu 17.25 Film: Acgue profonde (vojni, ZDA 1958, r. Rudolph Mate, i. Alan Ladd, William Bendix) 19.10 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Cercasi figli urgentemente (pust., ZDA 1987, r. David Green-wald, i. Cindy Williams) 22.05 Dnevnik 22.15 Film: Due vite in gioco (pust., ZDA 1983, r. Tailor Hackford, i. Rachel Ward, Jeff Bridges) 0.15 Dnevnik - zadnje vesti 0.30 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.45 Vaterpolo: Madžarska-Italija | RAI 2______________________________ 12.00 Nan.: Sguadriglia Top Secret 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika: Trentatre 13.45 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Poletna oddaja: Tutti frutti 15.25 Naniznaka: Lassie 15.50 Risanka: Cucciolo 16.20 Film: Rififi (krim., Fr. 1957, r. Ju-les Dassin, i. Jean Servais, Ma-gali Noel) 18.05 TV igra: II sicario 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 TV film: La rosa bianca di Talilen (r. D. Grousset, i. Catherine VVilkening, Jean-Claude Adelin) 21.55 Dnevnik - nocoj 22.05 Razprava: 1789-1989, ženska 200 let po francoski revoluciji 22.55 Nan.: Hill Street giorno e notte 23.45 Dnevnik 23.55 Film: Prega il morto e ammazza il vivo (vestern, It. 1971, r. Joseph Warren, i. Klaus Kinski, Victoria Ziny) RAI 3________________________ 14.00 Deželne vesti 14.10 Dokumentarna oddaja: Drobci 14.55 SP v sabljanju (iz Denverja) 15.25 Kolesarstvo (iz Bassana) 15.45 Kolesarstvo: Tour de France 16.55 Mednarodni miting v skokih (iz Bočna) 17.45 Košarka - pokal Sredozemlja (iz Benetk) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Dok. oddaja: Geo Estate 20.30 Nadaljevanka: Odissea (r. Franco Rossi, i. Bekim Fehmiu, Irene Papas, 5. in 6. epizoda) 22.15 Zabavna oddaja: Fronti a tutto 22.45 Dnevnik - nocoj 22.50 Avtorska TV: Alessandro Blaset-ti - Storie delFemigrazione 23.50 Dnevnik 0.05 Nočna glasba: odlomki iz opere VVilhelm Tell (flavtist Giorgio Zagnoni in pianist Alessandro Specchi) 0.20 Dok. oddaja: Pred 20 leti Ženska - od francoske revolucije do danes Kako se je v dvesto letih spreminjal ženski svet? V vsakdanjem življenju, v umetnosti, v družbenem okolju, v odnosu do moškega. Na podobna vprašanja bodo nocoj odgovarjale same ženske. Ob 22.05 na RAI 2 bo namreč na sporedu razprava, s katero se zaključuje niz tv filmov o ljubezenskih zgodbah v času francoske revolucije. Z Italom Moscatijem bodo tako v studiu Dacia Maraini (na sliki), Lidia Ravera, Piera Degli Esposti, Renata Tlele Rolando in še druge. ZASEBNE TV POSTAJE ■ CANALE 5____________ 8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una fami-glia americana, 11.15 II profumo del successo 12.00 Mladinska oddaja: Doppio slalom 12.30 Kviz: OK il prezzo e giusto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.30 Nanizanka: Love Boat 15.30 Film: I pascoli d oro (vestern, ZDA 1953, r. Joseph Kane, i. Rod Cameron, Arleen Whelan) 17.30 Nanizanka: I cingue del guinto piano 18.00 Kviz: Cest la vie 18.30 Rubrika: Agenzia ma-trimoniale 19.00 Kviza: Gioco deile coppie, 19.45 Čari ge-nitori 20.30 Variete: Bellezze al bagno 22.30 Kviz: Il gioco dei nove 23.15 Variete: Maurizio Co- stanzo Show Estate 0.45 Film: A gualsiasi prezzo (pust., It. 1968, r. Emilio Miraglia, i. VValter Pidgeon, Ira Furstemberg, Klaus Kinski) RETE 4_____________ 8.30 Nanizanka: In časa Lawrence 9.20 Film: La mano dello straniero (dram., It. 1953, r. Mario Soldati, i. Alida Valli, Trevor Howard) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45Harry'O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.45 La valle dei pini, 15.40 Gosi gira il mondo, 16.40 Aspet-tando il domani 17.00 Nanizanka: California 18.00 Nadaljevanka: Febbre d'amore 19.00 Nanizanki: General Hospital, 19.30 Baretta 20.30 Film: L'avventuriero (pust., It. 1967, r. Teren-ce Young, i. Anthony Ouinn, Rita Hay-worth) 22.35 Film: Filo da torcere (pust., ZDA 1978, r. Fargo, i. Clint East-wood, Sondra Locke) 0.45 Nanizanki: Agente speciale, 1.45 SVVAT ITALIA 1___________ 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Superman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy, 12.35 Strega, 13.00 Simon & Simon 14.00 Variete: Megasalvi show 14.15 Deejay Beach 15.00 Nanizanka: Ralph su-permaxieroe 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nanizanki: Supercar, 19.00 Riptide 20.00 Risanka: Evviva Palm Town 20.25 Nogometna tržnica 20.30 Šport: O nogometnem pokalu Amerike 0.30 Dokumentarec: Cingue anni di avventura 1.05 Nanizanka: Kung-fu ODEON_______________ 13.00 Otroški variete: Sugar estate, vmes risanke 15.30 Nadaljevanki: Maria, 16.30 Colorina 17.30 Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II supermercato piu pazzo del mondo 19.30 Risanke 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Film: Sguilli di morte (krim., ZDA 1982, r. Michael Anderson, i. Richard Chamberlain) 22.45 Variete: Telemeno 23.00 Glasbena oddaja: Caf-feItalia 24.00 Nanizanka: Insiders TMC_________________ 11.00 Nan.: Daniel Boone 12.00 Nadaljevanka: Il fiu-me scorre lento 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti 13.45 Športne vesti 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dokumentarec: Narava prijateljica 15.00 Nanizanka: Sceriffo Lobo 16.00 Film: I Lloyds di Lon-dra (dram., ZDA 1936, r. Henry King, i. Tyro- ne Power, Madeleine Carroll) 18.00 Aktualno: TV donna 19.00 Nanizanka: Operazio-ne ladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Una famiglia americana (dram., ZDA 1988, r. Michael Toshiyuki, i. Guy Boyd, Amy Steel, 1. del) 22.15 Morski športi 22.45 Vesti 23.00 Šport: kolesarstvo, Tour de France, nato SP v vaterpolu, Madžarska-Italija 24.00 Film: Missione suici-dio (vojni, ZDA 1953, r. Stuart Heisler, i. Tony Curtis) TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 12.00 Rubriki: Il salotto di Franca, 12.30 Morski športi 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: Justice 14.30 Musič box 18.30 Nadaljevanka: Il santo 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nad.: I naufraghi, 20.30 Il tenente del diavolo 22.30 Dok. oddaja: Pan 23.00 Rubrika o kolesarstvu 0.30 Dnevnik, nato dražba 1.30 Inf. oddaja: News TELE 4_____________ MODA TA HIP ■ SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1 16.35 Video strani 16.45 Poletna noč: nadaljevanka Schwarzwaldska klinika, 17.35 nanizanka Hooperman (pon.) 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik. Po sledeh napredka: Na pragu 21. stoletja 18.40 Spored za otroke in mlade: nanizanka Bendji (6. del) 19.05 Video strani 19.10 Risanka 19.20 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.25 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Povest o dveh mestih (C. Dickens, scenarij Arthur Hopcraft, r. Philippe Mon-nier, i. James Wilby, Xavier De-luc, 2. del) 21.00 Tednik 21.50 Dnevnik in vreme 22.10 Inf. oddaja za goste in tujine 22.15 Poletna noč, vmes nad. Schwar- zwaldska klinika (40. del) in nan. Leteči cirkus Monthyja Pythona (6. del) | RTV Koper_________________________ 7.30 Nogomet: pokal Amerike 13.30 TVD Novice 13.40 Gimnastika: VN Avstralije (pon.) 15.15 Gimnastika: VN Avstralije (iz Brisbanea) 16.45 Šport spektakel 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke box 20.30 Gimnastika: VN Avstralije (iz Brisbanea) 23.00 Beach volley (iz Reggio Emilie) 24.00 Šport spektakel - Najzanimivejši športni dogodki RTV Ljubljana 2________________ 18.00 Studio Ljubljana 19.00 Čas, ki živi: Vražji vrtec 19.30 Dnevnik, 20.05 Žarišče 20.35 Mali koncert: violinist Volodja Balžarolsky in kitarist Igor Saje 20.45 Oči kritike 21.15 Slovenci v zamejstvu 21.45 SP v vaterpolu: Jugoslavija-SZ (iz Berlina) 22.45 Satelitski poskusni prenosi ■ RADIO ■ RADIO • RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Križem po svetu; 9.15 Otroški kotiček: V skalnih gorah (zadnji del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: 12.00 Portret Urbana Kodra, 12.40 S tekmovanja Seghizzi; 13.20 Poletni mozaik: Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika, 14.45 Beležka, 15.30 Utrinki, 16.00 Koroški portreti, vmes Glasbeni listi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.25 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Do štirinajstih; 14.05 Vedre note; 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big Band RTV-Lj; 18.30 Radiofonska delavnica; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z instrumentalnimi ansambli; 20.00 Večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno in Nočni spored. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Val 202; 13.00 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo...; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družina; 11.00 Pismo iz; 11.15 O italijanščini; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Portoroška riviera; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Glasbeno popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Dopust v YU; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Cest la vie; 16.30 Metalmanija; 19.00 V svetu knjige; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba. . FILMI NA MALEM EKRANU Džungla v barvah Francoska televizijska postaja La cinq bo lahko predvajala v barvah znani Hustonov film Asfaltna džungla, ki ga je režiser posnel leta 1950 v črnobeli tehniki. Toda gledalci bodo morali biti obveščeni, da ne gre za originalno, pač pa umetno pobarvano delo. Tako je sklenilo pariško prizivno sodišče in s tem spremenilo razsodbo prvostopenjskega sodišča, ki je novembra lani prepovedalo predvajanje na novo »pobarvanega« filma. Po mnenju prizivnih sodnikov Husto-novi dediči - hčerka Angelica in vnuka Daniel in Walter - nimajo nobene moralne pravice nad filmom. Podobnega mnenja je bilo pred tem tudi ameriško sodišče, ki je ocenilo barvno verzijo filma kot »prikroji-tev« in priznalo v tem smislu vse pravice družbi Turner Enterteinment, ki je leta 1986 poskrbela za barvo. Po razsodbi pariškega prizivnega sodišča bo La c ing lahko predvajala film, opozoriti pa bo morala, da gre za barvno verzijo, ki si jo gledalci lahko ogledajo v originalu, če odpravijo barvo z ekrana. Ob koncu filma pa bo morala postaja tudi opozoriti, da so se Hustonovi dediči uprli barvanju. Razsodba, kot je naravno, ne odgovarja pa na vprašanje, ki si ga zastavljajo ljubitelji filma in zlasti Hustonovih del: čemu je bilo treba film pobarvati? Ali je umetnina s tem res kaj pridobila? RIFIFI — Du Rlfifi chez les hommes, Francija 1955. V četrtek, 13. julija, ob 16.20, na RAI 2. Policijski film. Štirje prekaljeni gangsterji (Jean Servais, Carl Moriner, Robert Manuel, Jules Dassin) vlomijo v tresor neke draguljarne in srečno odnesejo bogat plen. Toda dragoceni dragulji so povod za krvavo obračunavanje med raznimi roparskimi tolpami... Ameriški igralec-režiser Jules Dassin, ki je v Holly-woodu realiziral angažirane prikaze ameriške družbe kot Forza bruta, La citta nuda, I corsari della strada, je moral v izgnanstvo v Evropo zaradi macchartistič-nega lova na čarovnice. Tu se je ponovno uveljavil s sicer bolj električnimi in satirično obarvanimi porodukcijami kot npr. Rififi, Coiui che doveva morire, Topkapi in Mai di domenica. Med snemanjem slednjega filma je spoznal svojo bodočo ženo, grško igralko Melino Mercouri. \ VIDEO NOTES Oddaja: -----——- Postaja: ..v; : — I—f-■——— Ura:........1---------- \________________________J 1 T A L 1 J A N S K E TV M R E i Z E • RAI 1 RAI 2 RAI 3 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nadaljevanki: Santa Barbara, 12.30 Creature grandi e piccole 13.30 Dnevnik 14.00 Buona fortuna Estate 14.10 Film: Istanbul (pust., ZDA 1956, r. Joseph Pevney, i. Errol Flynn, Cornell Borchers) 15.35 Zanimivosti: Action Now 16.05 Festival avtorske pesmi: Nagrada Rino Gaetano (1. del) 17.00 Film: Donne e briganti (pust., It. 1950, r. Mario Soldati, i. Amedeo Nazzari, Maria Mauban) 18.40 Aktualno: Ottantanove 18.55 Aktualno: Francoska revolucija 19.10 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Scaramouche (pust., ZDA 1952, r. George Sidney, i. Ste-wart Granger, Janet Leigh) 22.25 Dnevnik 22.35 Aktualno: O 14. juliju 1789 23.45 Nočni rock 0.15 Dnevnik - zadnje vesti 0.30 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.45 Košarka - pokal Sredozemlja 12.00 Nan.: Sguadriglia Top Secret 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika: Trentatre 13.45 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Poletna oddaja: Tutti frutti, vmes rubrika Mente fresca 15.25 Nanizanka: Lassie 15.50 Risanka: Cucciolo 16.15 Dokumentarec: Živali sonca 16.45 Iz parlamenta 16.50 Film: La maschera (dram., ZDA 1933, r. Richard Wallace, i. Ronald Colman, Elissa Landi) 18.05 TV igra: II sicario 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Poletni variete: Cocco 22.45 Dnevnik - nocoj 22.55 Nanizanka: Hill Street giorno e notte 23.45 Dnevnik - zadnje vesti 23.55 Film: Dal Pentagono al Pacifico: uccidete Vamamoto! (vojni, Jap. 1968, r. Seiji Maruyama, i. Toshi-ro Mifune, Toshio Kurosawa) 14.00 Deželne vesti 14.10 Videofragmenti: Black and Blue 14.50 Glasbena oddaja: Video Box 15.10 Kolesarstvo (iz Bassana) 15.30 Kolesarstvo: Tour de France 16.30 SP v sabljanju (iz Denverja) 17.00 Dokumentarna oddaja: Drobci 17.15 Film: Non tutti ce 1'hanno (kom., VB 1965, r. Richard Lester, i. Rita Tushingham, Ray Brooks) 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme, dnevnik, deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Dok. oddaja: Geo Estate 20.30 Film: La časa in Hell Street (srh., ZDA 984, r. Michael VVinner, i. Rachel Kelly, David Books) 22.00 Zabavna oddaja: Fronti a tutto 22.30 Dnevnik - nocoj 22.35 Aktualno: Volta pagina 23.25 Petkov boks: IP v težki kategoriji, Vassallo-Di Benedetto 0.25 Dnevnik - zadnje vesti 0.40 Nočna glasba: odlomki iz opere La Traviata (flavtist G. Zagnoni in pianist A. Specchi) 0.55 Dok. oddaja: Pred 20 leti Novi glasovi za festival avtorske pesmi Dvanajst novih italijanskih kantavtorjev, številni gostje in dokaj odmevna imena (Amanda Lear, Pino D'Angid in Paula Rose) za trojico voditeljev: tak je recept za letošnji 8. testival avtorske pesmi ji. del ob 16.05 na RAI 1). Festival je nastal leta 1982 kot poklon italijanskemu avtorju Rinu Gaetanu ob prvi obletnici njegove smrti. Med gosti je tudi Cristiano Malgioglio (na sliki), med nagrajenci iz prejšnjih let pa so Teresa de Sio, Enrico Ruggeri in Ivan Graziani. ZASEBNE TV POSTAJE • CANALE5_____________ 8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una fami-glia americana 12.00 Mladinska oddaja: Doppio slalom 12.30 Kviz: OK il prezzo e giusto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.15 Nanizanka: Love Boat 15.30 Film: Ipnosi (krim., It. 1963, r. Eugenio Martin, i. Eleonora Rossi Drago, Jean Sorel) 17.30 Nanizanka: I cingue del guinto piano 18.00 Kviz: Cest la vie 18.30 Rubrika: Agenzia ma-trimoniale 19.00 Kviza: Gioco delle coppie, 19.45 Čari ge-nitori 20.30 Variete: Una rotonda sul mare 22.30 Aktualno: La Marsi-gliese - Ob 200-letnici francoske revolucije 0.30 Film: Madame Sans Gene (kom., It.-Fr.-Šp. 1961, r. Christian Ja-gue, i. Sofia Loren, Robert Julien) 2.20 Film: Gli sposi dell'an-no secondo (kom., Fr. 1971, r. J. Rappeneau, i. Jean-Paul Belmondo, Laura Antonelli) RETE 4____________ 8.30 Nanizanka: In časa Lawrence 9.20 Film: La tigre (pust., ZDA 1958, r. Hugo Fre-gonese, i. Stewart Granger) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45 Harry 'O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.45 La valle dei pini, 15.40 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspet-tando il domani 17.00 Nanizanka: California 18.00 Nad.: Febbre damore 19.00 Nanizanki: General Hospital, 19.30 Baretta 20.30 Film: L affare Blind-fold (krim., ZDA 1965, r. Philip Dunne, i. Rock Hundson, Clau-dia Cardinale) 22.30 Film: La legione dei dannati (vojni, It. 1969, r. U. Lenzi, i. Jack Pa-lance, Tom Hunter) 0.20 Nanizanke: Agente speciale, 1.20 SWAT, 2.20 Adam 12 ITALIA 1____________ 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Superman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy, 12.35 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon 14.00 Megasalvi show 14.15 DeejayBeach 15.00 Nanizanka: Ralph su-permaxieroe 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nanizanki: Supercar, 19.00 Riptide 20.00 Risanka: Siamo fatti cosi 20.25 Nogometna tržnica 20.30 Film: Si puč fare... ami-go (vestern, It. 1976, r. M. Lucidi, i. Bud Spencer, Jack Palance) 22.30 Nanizanka: Starsky and Hutch 23.30 Aktualno: Kam vodijo revolucije? 23.50 Tednik: Grand Prix 1.00 Nanizanki: Taxi, 1.30 Kung-fu ODEON_______________ 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 15.30 Nadaljevanki: Maria, 16.30 Colorina 17.30 Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II supermercato piu pazzo del mondo 19.30 Risanke 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Film: Zappatore (dram., It. 1980, r. A. Brescia, i. Mario Me-rola, Regina Bianchi) 22.45 Variete: Telemeno 23.00 Film: Ninja il cacciato-re (pust., Filip. 1987, r. Wu Kuo-Jen, i. Ale-xander Lou) TMC___________________ 11.00 Nan.: Daniel Boone 12.00 Nadaljevanka: Il fiu-me scorre lento 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti 13.45 Športne vesti 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dok. o naravi 15.00 Nan.: Sceriffo Lobo 16.00 Film: La verita... guasi nuda (kom., VB 1957, r. Mario Zampi, i. Peter Sellers, Peggy Mount) 18.00 Aktualno: TV donna 19.00 Nanizanka: Operazio-ne ladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Una famiglia americana (2. del) 22.45 Vesti-nocoj 23.00 Tour de France 24.00 Film: Il fantasma di HoIlywood (dram., ZDA 1974, r. Gene Le-vitt, i. Jack Cassidy, Jackie Coogan) TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 12.00 Rubrika: 11 salotto di Franca 13.00 Dnevnik 13.30 Dokumentarec: Možje in narodi 20. stoletja 15.30 Glas. odd.: Musič box 18.30 Nadaljevanka: Il dia-volo al Pontelungo 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nad.: I naufraghi, 20.30 Il tenente del diavolo 21.30 Tednik: Tigi 7 22.00 Rubrika: Motor news 22.30 Dnevnik, nato dražba 23.30 Rubrika: Il salotto di Franca 24.00 Inf. oddaja: News TELE 4_____________ SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1______________ 16.30 Video strani 16.40 Poletna noč: nad. Schwarzwald-ska klinika, 17.25 nan. Leteči cirkus Monthyja Pythona (pon.) 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Spored za otroke in mlade: nanizanka Nevarni zaliv (8. del) 18.40 S poletnega festivala: Večer kolumbijske folklore 19.10 Risanka 19.20 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.25 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Naše akcije 20.15 Dok.: Svet nenavadnih sil Arthurja Clarka (1. del) 21.00 Nanizanka: Kriminalna zgodba (ZDA, r. Abel Ferrara, i. Dennis Farina, Anthony Denison, 5. del) 21.50 Dnevnik in vreme 22.10 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.15 Poletna noč, vmes nadaljevanka Schwarzwaldska klinika (41. del) 24.00 Film: V imenu ljudstva (dram., ZDA 1982, r. Paul VVendkos, i. Valerie Harper, Ed 0'Neill) RTV Koper_____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji (pon.) 14.10 Gimnastika: VN Avstralije (pon.) 16.00 Šport spektakel - Najzanimivejši športni dogodki 18.45 Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji (pon.) 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke box 20.30 Športni dogodek 23.15 Šport spektakel (povzetki) 0.45 Nogomet: pokal Amerike RTV Ljubljana 2_______________ 17.30 Satelitski poskusni prenosi 19.00 Glasbena oddaja: Alpski večer (pon. 4. oddaje) 19.30 Dnevnik 20.05 Žarišče 20.35 Mali koncert 21.00 Proslava ob 200. obletnici francoske revolucije (neposredni prenos iz Pariza) 24.00 Satelitski poskusni prenosi • RADIO • RADIO • RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 V Evropi manjšin; 9.15 Otroški kotiček: Živalske dogodivščine; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi, 12.00 Film in njegova vloga v naši družbi, 12.40 Zborovsko tekmvoanje Cesre Augusto Seghizzi, vmes Glasbeni listi; 13.20 Poletni mozaik, 14.00 Deželna kronika, 14.45 Beležka, 15.30 O tolmačenju otroške risbe, 16.00 Koncert za srce in orkester, vmes Glasbeni listi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dober dan z... ; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Do ptiri-najstih; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z instrumentalnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis-, 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Jugoton; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo; 8.25 Pesem; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7; 10.35 Družina; 11.00 Notranja politika; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Puzzle; 16.33 Tednik; 17.00 Bubbling; 17.33 Show Business; 18.00 Prijatelj D J; 18.33 Mi in vi; 19.00 Spomini; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 17.45 Okno na Benečijo; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočni val. FILMI NA MALEM EKRANU Furlanija in Pontecorvo V svojem prikazu Furlanije se ne bo omejil samo na umetniško plat, pač pa bo skušal prikazati furlansko umetniško in kulturno bogastvo v širšem okviru furlanske pokrajine in furlanskih ljudi. Tako je poudaril režiser Gillo Pontecorvo, nedvomno eden od najbolj prestižnih italijanskih filmskih avtorjev, kateremu so zaupali nalogo, da pripravi dokumentarec o Vidmu. Dokumentarni film bodo predvajali v svetovnem prenosu pred vsako od tekem za svetovno prvenstvo, ki jih bodo odigrali prihodnje leto v Vidmu. Pontecorvo, ki je režiral med drugim film Bitka za Alžir, je prispel pred nekaj dnevi v Videm, kjer pripravlja osnutek dokumentarca. »Nedvomno bom vključil freske Tiepola in Vitaleja da Bologna,« je dejal novinarjem, »okviril pa jih bom v umetniški in krajinski okvir Furlanije.« Kaže, da se je režiser navdušil tudi nad videmskimi trgi, ki bodo imeli vidno mesto v dokumentarcu. Videmska občinska uprava je zagotovila režiserju vso svojo podporo. »Dokumentarec,« je med pogovorom z novinarji pritaknil svoj lonček odbornik Guido Barbina, »je po naši oceni zelo pomemben, saj bo nedvomno prispeval k poznavanju Vidma in bo pritegnil večji dotok turistov.« NON TUTTI CE L'HANNO — The Knack, Velika Britanija 1965. V petek, 14. julija, ob 17.15, na RAI 3. Filmska komedija. Italijanski in izvirni angleški naslov tega žuborečega filma Richaroa Lesterja se poigravata z bistvom zgodbe: le redki imajo »knack«, tj. je tiste vrste šarm, ki je potreben za uspeh v srčnih zadevah. Tega se zavedata tudi protagonista brezskrbne Lesterjeve komedije, nerodni Michael Cravvford ter njegov sproščeni prijatelj Ray Brooks. Med obema bo imel največ sreče prav neuspešni ženskar Cravvford, ki bo osvojil srce sramežljivega podeželskega dekleta Rite Tushingham. Toda bolj kot sama zgodba je tu omembe vreden poseben ražiserski postopek s hitro montažo glasbenih in komičnih gagov, kar izhaja iz tradicije norega humorja bratov Marx in neumnih burlesk. Mimo tega, ne pozabimo, da je Lester avtor slovitih filmov z Beatlesi oz. videoklipov »ante-litte-ram« A Hard Day‘s Night in Help! ( 'N VIDEO NOTES Oddaja: .,......... Postaja: t'. l v ■ ■-z—— »Krvavi dogodki na Tienanmenu so me globoko pretresli,« je prejšnji teden, po intervjuju za Minolijev Mixer, posvečen pismom iz Vietnama, izjavila Joan Baez, pevka in vodilni glas miroljubnega gubanja v letih "umazane" vojne. »Čutim, da moram Kitajskim študentom posvetiti pesem, ki bo glavni motiv mojega novega LP.« Plošča bo tudi zaradi tega izšla šele jeseni, pod naslovom Speaking Of Dreams bo poleg poklona Tienanmenu vsebovala še pesmi velikih interpretov, kot so Paul Simon, Jackson Browne in Gipsv Queen. »Mislim, da se v Ameriki nekaj spreminja: vedno več je umetnikov, ki svoje ustvarjanje prepleta z aktualnostjo, mladina pa posveča veliko pozornosti problemom okolja.« 48-letna Joan Baez, legendarna mati angažirane lahke glasbe, bi rada s svojimi besedami in svojo glasbo vtisnila v duše vseh spomin na tisoče mladih ljudi, ki so umrli za demokratično in svobodno življenje. Njena glasba trka na vrata človekove vesti, a vendar brez nostalgičnih iluzij. »VVoodstock je neponovljiva izkušnja!« Joan Baez je pred novinarji tudi ostro zavrnila Jane Fonda, ki se je pred nedavnim oprostila veteranom vietnamske vojne. »Njeno dejanje je bilo dokaz slabega okusa, vsakdo ima pravico spremeniti svoje mnenje, ona pa je verjetno potrebovala le reklamo za kak svoj film.« O pravkaršnji omejitvi pravice do splava pa meni, da je nova odločitev vrhovnega sodišča le »nadaljevanje tega, kar se v ZDA dogaja že leta.« Ureja: Nadja Kriščak Sodeluje: Damiana Ota Filmi: Kinoatelje Šport: Danilo Bizjak Glasba: Boris Devetak Foto: Križmančič, AGI, RTV in AP Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov.