Leto LXXm., ŠL I97 LJubljana, četrtek t*, avgusta i*fO Cena Dfn 1»~ ▼THt & Din 2, do 100 vr»t & Dtn 2.50, od 100 do 800 vrst a Dfci 1, večji mmmmM pet» fxsta Din 4.—* Popast po dogovor*, maeratnl davek posebej. — >Skyvera*d Narod« *e$ja Mrtto t Jugoslaviji Eto IX—> aa >M—aatpa Dta 38-— t MARIBOR, Orajsfcl ttgfl.7 - »OVO MEKTO, 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strosamajer jeva nI len 1, tMMton St- 65; uprave: Koceoova «L X tetafon št. 190 — JKSENTCB: Ob kolodvora 204. GRADEC, Slomškov trg K. — Pofltrka J—JfaJM v Izubijani AL 10.35A. Uvedba volaške obveznosti v Ameriki od 21. do 30. leta starosti Ameriški senat je odobril predlog o uvedbi vojaške obveznosti za vse Mobilizacija ameriške industrije za obrambne namene Washlngton, 29. avg. s. (Reuter). Ameriški senat je pozno snoči z 58 glasovi proti 31 odobril zakon o uvedbi obvezne vojaške službe v Zedinjeniah državah. Zakon določa obvezno službo za vse moške od 21. do 30. leta starosti. Predsednik ima pravico poklicati jih pod orožje za dobo enega leta, toda samo za službo na zapadni polobli. Zakonski osnutek bo prišel sedaj še pred reprezentančno zbornico, ki bo o njem razpravljala v prieetku prihodnjega tedna. Računajo, da bo najkasneje v 14 dneh predsednik Roosevelt lahko zakon že podpisa!, nakar bo takoj stopil v veljavo. že sedaj je gotovo, da bo tudi reprezentančna zbornica zakonski osnutek odobrila in je poveljniStvo ameriške vojske že ukrenilo vse potrebne priprave, da se bo vež-barje rezervistov takoj pričelo. Po novem zakonu bodo dobile Zedinjcne države 12 milijonov vojaških obveznikov, izmed katerih pa jih bo vpoklicanih samo 3 in pol milijona in ?imr postopno v prihodnjih petih letih. Prva skupina bo sklicana na vaje Že 15. oktobra ter bo štela 75.000 mož. Ameriški senat je nadalje snoči z 69 glasovi proti 16 odobril predlog, da sme predsednik v primeru izrednega stanja mobilizirati tudi v mirnem času ameriško industrijo za obrambne svrhe. Štiri dodatne predloge nasprotnikov uvedbe vojaške dolžnosti je senat odklonil. Nasproti vojaške dolžnosti so med drugim predlagali, naj bi bili rezervisti v mirnem času vpoklicani samo v primeru nevarnosti, pa še tedaj naj bi o tem najprej odločal kongres. Ta predlog je bil odklonjen, prav tako pa drugi trije, ki so določali za uvedbo vojaške dolžnosti poznejše roke. Snočnja glasovanja v senatu pomenijo velik poraz za nasprotnike vojaške dolžnosti v Zedinjenih državah. Vpoklic ameriške nacionalne garde VVashington, 29. avg. s. (Reuter). Predsednik Roosevelt je včeraj podpisal zakon, ki ga pooblašča, da mirnem času vpokliče 400.000 mož nacionalne garde in vojaške rezerve na 12 mesečno službovanje na zapadni polobli. Roosevelt je prav tako podpisal zakon, ki dovoljuje ameriškim ladjam, da odplu-jejo v evropske luke po otroke in jih prepeljejo v Zedinjene države. Vojaške priprave Zedinjenih držav Xe\v Vork. 29. avgusta. A A. (Tass). Ameriški tisk odkrito piše, da predstavlja organizacija skupne obrambe Zedinjenih držav in Kanade pripravljanje Amerike za vstop v vojno List »American Ne\vs Journal^ ki izhaja v \Vashingtonu, in ima dobre zveze z vojaškimi krogi, piše: Zedinje-ne drž%ve se hitro bližajo vstopu v vojno. Obrabna zveza s Kanado, zaku;. angleških posesti na zapadni polobli, preskrbovanje Anglije z vojnim matera lom in pripravljanje za odstopitev ameriških rušilcev an- gleški vojni mornarici, vse to predstavlja uvod v pomorsko in letalsko pcmoč Angliji- Washlngton, 29. avg. s. (Reuter). Demokratski kandidat za mesto podpredsednika Zedinjenih držav, kmetijski minister Wal-lace je imel včeraj govor, v katerem je izjavil, da sprejema svojo kandidaturo za Rooseveltovega namestnika. V govoru je Wallace primerjal Zedinjene države z Nemčijo. Dejal je. da sta obe državi 1. 1932 preživeli težko krizo. Nemčija se je po tej krizi odločila za izhod v diktaturo, Zedinjene države pa za demokracijo in za Roosevel-ta. V Nemčiji vlada nad narodom manjša skupina oseb. medtem ko Roosevelt veruje v vlado iz naroda za narod. VVallace je dejal, da bi pristanek na izolacijo Anglije in na gospodarsko sodelovanje z Nemčijo pomenil sužnost. London, 29. avg. s. (Reuter). V Anglijo je prispela nova skupina novozelandskih pilotov in letalskih strelcev. Iz San Franeisca javljajo, da je od tam s posebnim letalom odpotovalo 12 ameriških pilotov, ki so se prijavili kot prostovoljci v angleško letalstvo. Skupno se je javilo v Kaliforniji že 60 Američanov prostovoljno v angleško letalstvo. * American Legion" prispel v New York Ne\v York, 29. avg. s. (Reuter). Ameriški parnik ^American Legion« je z 900 ameriškimi begunci iz Evrope dospel v newyorško luko. S parnikom je prispela tudi norveška prestolonaslednlca Marta s svojimi otroki. Zaplemba nemških dokumentov Neu> York, 29. avgusta s. (Reuter) Ameriške oblasti so zaplenile knjige in dokumente nemške poročevalske agencije Trans-ocean v Ne\v Yorku. Oblasti bodo podvrgle knjige natančni preiskavi. Posadi zunaiph mnlsf.oo na Dunafu Danes so se sestali v građu Bel ve dere na Dunaju zunanji ministri Nemčije, Italije, Madžarske in Rumunije, da bi določili podlago za novo razmejitev med Madžarsko in Rumunijo Dunaj, 29. avg. s. (DNB). Zunanja ministra Kibbentrop in grof Ciano sta prispela snoči na I>unaj. Pri prihodu sta ju pozdravila med drugimi pokrajinski vodja Schirach in general Stiilpnagel. Na poti v hotel je občinstvo na ulicah v gostem špalirju burno pozdravljalo oba zunanja ministra. Madžarska delegacija je prispela na Dunaj davi, rumiinska pa okrog poldneva, Z madžarsko delejjax?ijo je prišel kot opa- zovalee tudi min. predsednik grof Teleki. Konferenca zunanjih ministrov vseh štirih držav bo v gradu Belvedere. Nemški zunanji minister Ribbentrop je priredil snoči na čast italijanskemu zunanjemu ministru grofu Cianu večerjo. Dunaj, 29. avg. e. V spremstvu R.bben-tropa in Ciana sta tudi veleposlanika Al-fieri in Mackertsen. Rum unska delegacija, ki jo vodi Manol-lescu in v čigar spremstvu se nahaja tud: šef delegacije za pogajanja z Madžarsko Valer Pop. je včeraj popoldne odpotovala iz Bukarešte ter je prispela davi na Dunaj. V teku dopoldneva se pričakuje tudi prihod madžarske delegacije vod vodstvom grofa Csakvja. Potrjujejo se vesti, da je tudi predsednik madžarske vlade grof Te-lek: v delegaciji, toda samo kot opazova- Itrv . Snoči ob 18.30. ko sta obenem prispela na Dunaj italijanski zunanji mimster grof Ciano in nemški zunanji minister Ribben- trop. sta prispela na Dunaj tudi nemška po slanika v Budimpešti in Bukarešti Erd-mandsdorf in Fabricus. kakor tudi italijanska poslanika v Bukarešti in Budimpešti. Madžarska pričakovanja Budimpešta, 29. avg. e .(Trans. Press). V dobro poučenih krogih madžarske prestolnice obstoja prepričanje, da bo ob koncu tedna prišlo do definitivne rešitve er-deljskega \mrašanja. Ni treba pričakovati, da bo hitro prišlo do sporazuma, gotovo pa je, da bo na konferenci na Dunaju ugotovljena podlaga za nadaljevanje pogajanj med Rumunijo in Madžarsko. Poznejša direktna pogajanja se bodo nanašala samo na tennicna vprašanja, zlasti glede zamenjave prebivalstva, ker bodo nove madžarsko-rumunske meje določene na Dunaju, Opaža se velik optimizem v službenih krogih Budimpešte, kjer poudarjajo, da je orientacija Bolgarije in Rumunije v smeri držav osi Rim-Berlin definitivno konsolidirana in da se zaradi tega arbitraža smatra za nepotrebno.. Nemčija in Italija sta ukrenili, da so z enim udarcem pre nehali vsi nesporazumi in vse nevarnosti, ki bi lahko nastale med Rumunijo in Madžarsko. Komentarji nemškega in italijanskega tiska Berlin, 29. avg. e .(DNB). >Diplomati-sch politisehe Korrespondenzc poudarja, da državi osi s svojim čutom evropske odgovornosti ne moreta iz nobenega razloga dopustiti odlašanje evropskega jugovzhodnega aranžiranja na boljših in bolj zdravih podlagah, kakor so jih ustvarile leta 1918 zapadne države, še manj pa bi mogli dopustiti, da bi se to zavlačevalo zaradi Anglije, ki je resničen sovražnk kontinenta in ki nadaljuje brezupno borbo proti Evropi. Zato je prišlo tudi do pobude za razgovore v Monakovu, Salzburgu in na Dunaju, da pripravijo madžarsko, rumun- Isko in bolgarsko vlado k poravnavi nesoglasij, nastalih največ zaradi mirovnih pogodb, z lojalnimi razgovori. Dočim se je v bolgareko-rumiinskih odnosajih posrečilo najti podlago za sporazum, ki ustreza potrebam, pogajanja med Rumunijo m Madžarsko niso napredovala niti za korak. V duhu pomirljive politike, ki jo izvajata državi osi, je važno, da se prepreči poslaošanje položaja in da se ne opusti ničesar, kar bi lahko doprineslo k rešitvi teh problemov. Dunaj, 29. avg. e. (Eu. Press). >Der Mittag« ugotavlja pod naslovom -Namen dunajskega sestanka-*:, da se bodo pogajanja vodila v duhu pravične in razumne rešitve vseh spornih vprašanj na jugovzhodnem področju Evrope, na katerem se mora ohraniti mir. Na tem sestanku, pravi list, se bo pretresal ves kompleks \T3rašanj, ki naj se rešijo razumno in pravično. Pogajanjem se je dala posebna avtoriteta s tem, da so se v pravem smislu besede mobilizirali zunanji rrunistri štirih zainteresiranih držav. Neposredni stik med šefi nemške in itaLjanske diplomacije ter ministri direktno zam te resi ranih držav Rumunije in Madžarske je posebnega pomena glede na dejstvo, da urejata Nemčija in Italija na zapadu sporna vprašanja z orožjem, dočim nadaljujeta v tem odseku Evrope konstruktivno mirno politiko. Vzrok, da se pogajanja vodilo prav na Dunaju, je treba pripisati položaju tega mesta, ki predstavlja okno Nemčije napram Balkanu. Poleg tega je to mesto igralo že pomembno vlogo, ko so se lam na mirovni konferenci reševala vprašanja v zvezi s Slovaško. Pogajanja bodo v Belvederu, ki je bil nekdaj last princa Evgena, torej tam, kjer je do L 1914 živel prestolonaslednik Franc Ferdinand. Ves ta del Dunaja je svečano okrašen z zastavami drŽav, ki se udeležujejo pogajanj. Rim. 29. avg. s. (DNB). V tukajšnjih merodajnih krogih poudarjajo, da sta s sklican jem dunajske Konference pokazaii velesili os: dobi o voljo, da uveljavita svoj dobro mišljeni in piijateljski vpliv tako pri Rummiiji, kakor tudi pri Madžarski za mirno ureditev spora glede Transilvanije, Rim ,29. avg. e. V Rimu zasledujejo z veliko pozornostjo konferiranje v zvezi z madžarsko rum unskim sporom, toda v službenih krogih poudarjajo, da se sedaj že lahko smatra, da je nevarnost rumun-sko-madžarskega oboroženega spopada že minila. Glede italijansko-grške napetosti poudarjajo v rimskih krogih, da je znatno popustila. Če je to popuščanje napetosti samo prehodno ali defnitivno, to ni odvisno samo od obeh direktno zainteresiranih držav, temveč od vsega, kompleksa evropske vojne, trdijo v rimskih političnih krogih. Ameriški glas New York, 29. avg. j. (Reuter). Budimpeštanski korespondent ameriškega lista »Newyork Times« pravi, da sta bila zunanja ministra Madžarske in Rumunije poklicana na Dunaj zaradi tega, »da se balkanska kriza spravi s sveta poprej, preden bi utegnila Sovjetska Rusija pričeti nove akcije.« Po zatrjevanju istega dopisnika sodijo mnogi politični opazovalci, da je v nastalem italijansko-grškem sporu na-svetovala Nemčija v sedanji grški vladi gotove izpremembe. Odklonjen agrement za romunskega posl Bukarešta, 29. avgusta e. (DNB) Ang'e-ška vlada je odklonila agrement za novega rumunskega poslanika Stoica. Madžarski napad na romunsko letališče Bukarešta, 29. avg. AA. (Rador). Izšlo je uradno poročilo, da so madžarska vojaška letala zadnje čase večkrat kršila romunski zračni prostor. Kljub energičnim protestom pri madžarski vladi so se ti poleti ponavljali in so madžarska letala prihajala celo tla do Bradova, spodnjega Vin-cula in SomeseniJa ter metala letake z vsebino, polno sovraštva do romunske države. Glede na to so oblasti odredile, naj se s silo onemogočijo kršttve romunskega ozemlja. Dne 27. avgusta Je ot> 12.15 madžarski bombnik, ki Je preletel rmiiunSko mejo, sprejelo pri SacuenUu, severno od Arada, rumunsko lovsko letalo in ga prisilflo, da se vrne čez meJo. Madžarsko letalo Je bilo nevarno poškodovano, njegova posadka pa ranjena. Včeraj ob 10.15 je madžarski bombnik z označbo »F225« streljal s stroj, nico in vrgel šest bomb na civilno letališče v Satu Maru ter poškodoval en hangar. Drusre škode ni bilo. ker je bilo letališče prazno. Madžarsko letalo fe moralo, ko »e je vračalo na Madžarsko, pristati na našem ozemlju pri Careći Mare, ker ga Je srdito obstreljevalo naše protiletalsko topništvo. Madžarska letalca, stotnika Dje-nesza Janofrm in poročnik* Baioryj& Fel- desa *mo zadržali. Bukarešta, 29. avg. s. (Reuter) Po uradnih romunskih podatkih Je vrgel madžarski bombnik na rumunsko letališče Satu Mare šest bomb. Napad ni povzročil nobenih žrtev in tudi ne večje škode, ker je bilo letališče že prej evakuirano. Bukarešta, 29. avg-. e. V tukajšnjih diplomatskih krogih se doznava, da so madžarska letala bombardirala tudi Arad, eno izmed največjih mest v Transilvaniji. Sestreljeno je bilo eno madžarsko letalo. 1*11 napadu na letališče v Satu Mare so madžarski bomibmki najprej obstreljevali a strojnicami hangar, nato pa vrgli še šest bomb. Madžarsko letalo je bilo sestreljeno blizu mesta Careii Mare, njegova posadka treh članov, polkovnik in 2 poročnika, pa je bila zajeta. Budimpešta, 29. avg. s, (Revrter). United Press javlja, da dajejo v madžarskih uradnih kroeib k letalskemu incidentu pri Satu Mare naslednie tx>iasnilo: Romunska lovska letala so nad madžarskim ozemljem prisilila madžarski bombnik, da Je letel preko romunske meje ter tam. pristal. Madžar*ho letalo Je pred pristankom moralo odvreči bombe, ker bi sicer pri pristanka ekaplodinle. Pogajanja v Crajovi Kljub novi napetosti trdijo, da je sporazum pred pod' pisom Sofija, 28. avgusta e. Po doslih poročiilih je bil včerajšnji dan v Crajovi zelo živahen. Dopoldne je imel finančn: odbor sejo, ki je trajala dve uri. Medtem sta se oba šefa delegacij Pomenov in Creccanu razgo-varjala v palači, kjer stanuje bolgarska delegacija. Ob 14. jc z vlakom iz Bukarešte prispel v Crajovo bolgarski poslanik Comakov, ki jc imel s Pomenovim posvetovanje od 15. do 17.30, nato pa je odpotoval nazaj v Bukarešto. Od 17. je šef ru-munske delegacije Crtceanu odpotoval v Bukarešto s posebnim letalom, bolgarska delegacija pa jc poslala kurirja v Vidin. Po tej živahni delavnosti v teku dneva so za danes nameravani novi razgovori šefov obeh delegacij in je tudi napovedana seja finančnega odbora dam bolgarske delegacije so priznali, da je v razgovorih nastala neka napetost, eden izmed njih pa je pripovedoval novinarjem, da so razgovori kljub vsem oviram napredovali in da bodo bržkone v soboto končani V Crajovo je prispel tudi rumunski strokovnjak za mednarodno pravo Vespasijan Bela, ki je imel razgovor s Crcccanom in rumunskimi finančnimi strokovnjaki. Bela ni član rumunske delegacije, toda kaže, da je bila njegova prisotnost potrebna rumun-skemu odboru, ki proučuje vprašanja ru- munske manjšine Včeraj opoldne je Crece-anu priredil obed na čast bolgarskim delegatom, a na obedu ni bilo nobenih govo- rov. Bolgarsko opozorilo Rumniiiji Sofija, 29. avg. e. »Utro« objavlja članek svojega g"lavnega urednika Štefana Taneva pod naslovom Odstopitev Dobru-dže bi se ne smela več zavlačevati«, v katerem opozai-ja na svoj opomin v prejšnjih ciankh v Utru«, ko se je vrnil iz Crajove in trdU, da. je t robo. prenelxati zavlače vanje pogajanj v Crajovi .ker bi la- | hko škodovalo beročim odnaša jem med Bolgarijo in Rumunijo. v današnjem članku cpi'soije Tanev položaj v južnu Dobru-dži in zatrjuje, da odvzemajo tamošnjemu prebivalstvu živino, žito in poljedelsko orodje, tako da bo ostalo brez življenjskih sredstev, ko bo južna Dobrudža odstopljena Bolgariji. Tanev poziva rumuiuske me-rodajne kreg-e, naj onemogočijo tako postopanje rum unskih službenih organov napram bolgarskemu prebivalstvu v južni Dobruoži, m jih opozarja, da bo lahko slabo vplivalo rta bodoče rum u nsk o- bol erarsrk e ednošaje. Ta članek je izzval živahne komentarje v bolgarski javnosti. Sedemurni alarm v Londonu Neprestani nočni poleti nemSkih letal nad London in druga angleška mesta London, 29 avgusta s (Reuter) Preteklo noč je imel London svoj najdaljši letalski alarm, ki je trajal polnih 7 ur in 10 minut. Nemška letala so se ponovno ču'a nad mestom. Letela so okoli Londona kakor tudi čez mesto samo, vedno v veliki višini. Vse kaže. da so imela nemška letala samo namen, vznemirjati prebivalstvo. Od ure do ure so se vedno znova pojavile manjše skupine nemških fletal, navadno sam<. po dve ali tri. Žarometi so bili skoro neprestano v akciji in čim se jim je posrečilo zajeti v svoje žarke katero izmed nemških letal, je pričelo streljati protiletalsko topništvo. V notranjosti Londona so se čule samo detonacije eksplozij iz zunanjih predmestij. Bombe na središče mesta niso bile vržene, pač pa so metala nemška letala v presledkih skozi pet ur bombe na neko okrožje v enem izmed zunanjih predmestij Londona. Vrženih je bilo mnogo močno eksplozivnih, pa tudi zažigalnih in tulečih bomb. Povzročen je bil samo manjši požar, ki pa je bil hitro pogašen. Neonska letaila so ponoči napadla tudi več mest drugod po Angliji, zlasti v \Va-lesu. Na južnovzhodno Anglijo je bilo vrženih 20 eksplozivnih in mnogo zazidalnih bomb. Na neko mesto v sevemozapadni Angliji so padle štiri bombe, ki so med drugim poškodovale rešilno postajo in več hiš. V severnovzhodni Angliji je padlo 6 težkih bomb na neko mesto. Dve cerkvi sta bili pri tem razdejani, poškodovanih pa je bilo tudi več hiš in trgovin. Neko mesto v južnozapadni Angliji je doživelo ponoči že svoj 36 letalski napad. London, 29. avg. s. (Reuter). Jutmji komunike letalskega in notranjega ministrstva javlja: Preteklo noč je večje število sovražnih letal posamič alt v manjših skupinah na- | padlo mnogo okrožij v Angliji in Južnem ' Walesu. V Londonu so bile vržene bombe brez cilja na razne dele mesta. Poškodovana je bila neka cerkev, prav tako pa več hiš in trgovin. Napadi so zahtevali tudi človeške žrtve, med njimi nekaj smrtnih. V južnozapadni Angliji je bomba prekinila vodovodne napeljave. V srednji severovzhodni m severezapa-dni Angliji so povzročili napadi nekaj škode na industrijskih podjetjih. Bilo je ne-kai človeških žrtev, med njmi nekaj smrtnih. London, 29 avg. s. (C. Z.). Nočni napadi na Anglijo, ki se jih sedaj poslužujejo Nemci, povzročajo malo škode. Napadi imajo oči vi dno namen, da onemogočijo dnevnim delavcem nočni počitek, prav tako pa, da otežkočijo delo nočnih posadov v tovarnah. Glede na značaj in odločnost angleškega naroda ta namen ne bo uspel. Tri velike letalske bitke London, 29. avgusta s. (Reuter) Včeraj so se razvile nad Anglijo v glavnem tri večje letalske brtke. Zgodaj zjutraj se je pojavilo nad Kentom okrog 100 nemških bombnikov in lovskih letal. Angleški Hurricani m Spitfireji so jih takoj napadli ter je prišlo do ogorčene borbe v zraku. Okrog poldne se je nad ustjem Temze in vzhodno obalo pojavila druga skupina, ki je štela 120 nemških letal. Zopet so angleški lovci takoj intervenirali ter prisilili nemška letala, da so zapustila formacijo. Popoldne je zopet nad ustje Temze priletelo okrog 100 nemških letal. V (letalski bitki je bilo 10 izmed njih sestreljenih. Eno izmed včerajšnjih letalskih bitk nad Anglijo je gledali tudi mm. predsednik Nadaljevanje na II. str« Churchill, ki se je pravkar mudil v Dovru. Pred Churchiilovimi očmi je b$o sestreljenih 7 nemških letal ter si je ogledal pozneje tudi ruševine enega izmed sestreljenih M es serse h m i t to v. V teku dneva je Churchill inspiciraJ obrambne naprave ob južnovzhodni obali ter si je med drugim ogleda! v Ramsgatu protiletalska zaklonišča. Skrajšanje izvežbanja kanadskih letalcev Ottawa, 29. avg. s. (Reuter). V načrtu za vežbanje letalcev angleškega imperija v Kanadi so bile odobrene nekatere spre- membe, ki bodo omogočile hitrejšo uporabo letalcev. Piloti boio izvežbani že v 25 tednih namesto 28, opazovalci v 22 tednih namesto 26 in letalski strelci v 28 tednih namesto 32. Zadnji trening bo skrčen od 8 tednov na 7. Namesto pet letalskih sol jih bo v Kanadi že letoe otvorjenih osem. Povečanje južnoafriškega vojnega proračuna Capetown, 29. avg. s. (Reuter). Južnoafriški finančni minister je predložil včeraj parlamentu povišanje vojnega proračuna za 33 p ^nov funtov na 46 milijonov funtov. Za ..ritje proračuna bodo povišani razni davki, predvsem dohodninski za 20Vo. Praznik Bele Krajine Ljubljana 29. avgusta Bela Krajina, nada ljubka deželica tam «a Gorjanci, vabi na svoj pra_znlk narodnih običajev in iger, ki se vrši 7. septembra zvečer v Metliki s kresovanjem, v nedeljo 8. septembra po dopoldne z izlet", popoldne pa z velikim narodnim slavjem na starodavnem Pungertu (v mestnem gaju), kjer so se ti otričaji nekoč odigravali, ko so Se živeli v vsej «voji polnosti. Odobrena je četrtinska voznina, ki velja skupno s posebno izkaznico društva >Bela Krajina« in železniško legitimacijo K14. ki se morajo dati v Metliki Žigosati. Vozil bo posebni pospešeni vlak, ki bo zelo ugoden :n se bodo po njegovem prihodu ravnali tudi vsi izleti. Teh je več. in sicer eden po Beli Krajini, eden k Mitrovemu svetišču, ostali pa v črnomeljsko in metliško okolico. Podrobna pojasnila dale društvo >Bela Krajina« v Gradišču 14, tel. 39-31 in Putnik. Domačini — nad 200 sodelujočih — nam bodo prikazali: 1. črnomaljskega Zelenega Jurja in kolo most, 2. adleeičko, bojansko, pred grajsko, pre loško, staro trško in v mlako kolo 3. dragatuške kresnice, 4. celoten nekdanji potek narodnih obredij na velikonočni ponedeljek na metliškem Pimgertu. in slcar pr hod, igre fantov in deklet, metliško kolo, most, re-šetca, robceci, kurji boj, turn in odhod. Tudi zabava bo ob tej priliki do odhoda vlakov cisto v narodnem slogu. Pri tej priliki bo tudi naprotiaj narodno blago, platno, pisanice, ročna dela. Ne bo manjkalo janjca in zrelega grozdja. Bela Krajina je sploh prelepa naša deželica, svoj poseben čar pa ima še jeseni, ko začne čriček svojo pesem in mu odpora jo veseli trgači cd vseh strani. Poglejte si to pokrajino ob tej lepi priložnosti, ko nam bo pokazala se lep kos svoje in naše skupne nepotvorjene narodne prošlosti. 3%e( e\nica KOLEDAR Danes: Četrtek, 29. avgusta: Obglavlje-nje Janeza Krstnika, Sabina DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: zaprto Kino Sloga: zaprto Kino Union: Pesem vetru Kino Šiška: S petimi parami okoli sveta DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47. Članstvu ljubljanskih sokolskih društev Glede na pomembne sokolske nastope, ki jih bodo priredila sokolska društva v Kamniku, Logatcu in Štepanji vasi v nedeljo dne 1. septembra, so sklenila vsa ljubljanska sokolska društva, da se udeleže teh prireditev z večjimi odposlanstvi v krojih in z zastavami V Logatec pohite Ljubljanski Sokol, Sokol II. in Sokol Ljubljana-Vič, v Knr.inik Sokol I.-Tabor, Sokol III.. Ljubljana-ši^ka in Zg. Šiška, v Štepanjo vas pa Sokol IV., Ljubljana-Moste, Devica Marija v Polju in deloma Sokol I -Tabor, čas odhoda izve vsak udeleženec pri svojem društvu. Naj bo odziv članstva in naraščaja v kroju čim večji! Zdravo! Meddruštveni odboi ljubljanskih sokolskih društev. Dva milijona za maline Rog, 28. avgusta Maline so letošnje leto kljub vsemu pričakovanju dobro obrod.le Dozorclost sc je sicer zaradi hladnega vremena precej zavlekla in tudi nabiranje je oviral de/. Vendar vse to ni motila zaslužka želaih nabiralcev, ki so se v prav velikem številu * d-zvaili in vztrajali kljub de/ju in hladnemu vremenu v kočevskih gradovih. Zanimanje za dolcnjv.ko ma'inc je zelo veliko in je več velikih i/vozmškh tvrdk, ki so kupovale maline, zato 1< cena malinam od dne do dne naraščala tako da so plačevali že v gozdu na zbirališčih za kilogram po 6.50 din do 7 din. Me"! nabiralci je bilo največ žena, deklet in olrt k. Vešč in spreten nabiralec je lahko dnevno zaslužil od 80 do 100 din. Mnogo je bilo med j nabiralci otrok, ki so si z nabiranjem malin zaslužili toliko, da sc bodo z zasluženim denarjem oblekli za zimo, tud marsikatera mati si je z izkupičkom za maline pomagala, da bo za družino nakupila najpotrebnejših stvari. Kakor povsod, tako so tudi pr; nabiranju malin marsikateri poskušali z goljufijo s tem, da so med nabrane maline mešali vodo, da so bile težje. Prekupci so morali zelo paziti, da niso tudi vode plačevali po isti ceni kakor maline. Maline so konzervirali z mravljinčno kislino že na kraju zbirališč, ali pa odvažali tudi nckonzervi-rane v sodih na železniško postajo, kjer so čakali že z ledom obloženi vagoni za prevoz čistih malin, zlasti one maline, ki so namenjene v Švico, kjer nc marajo konzerviranih. Kolikor bolj proti koncu gredo maline, toliko živahnejše je med kupova'ci, ker bi rad vsak čim več malin dobi« za svojo tvrdko. Tako nastajajo med posameznimi kupci precej ostri prepiri, ki pa sc navadno sporazumno končajo. Cenijo, da je bilo odpeljanih z nabirališč Rog. Planina, Ribnik, Resa, Sv Peter oko-'li 120.000 kg malin in približn: enaka množina tudi iz okraja Kočevje, tako da so dali kočevski gozdovi okoli 240.000 kg malin, kar je zelo veliko. Tako so dale maline nabiralcem, prevoznikom itd. najmanj okoli dva milijona din, kar je gotovo 1cp zaslužek, ki bo prišel v prid tem Sicer zelo revnim krajem. Z Jesenic — Bratstvo : Mar*. V nedeljo 1. septembra se prične tekmovanje v slovenski ligi. Bratstvu je žreb določil kot prvega borca ljubljanskega Marsa. Vodstvo Marsa je svoje moštvo precej ojačalo z nekaterimi odličnimi Igralci, kar dokazujejo rezultati, ki jih ta klub zadnje čase s tem moštvom dosega. Znano je, da je morala tudi enaj-storica Kranja položiti orožje pred Marsom kar z 8 :0. Preteklo nedeljo pa je Mars dosegel zaviden rezultat z zagrebškim prvo-razrednim klubom. Mars goji lep borben nogomet, njegova napadalna vrsta pa je prava ruša da na nasprotnikova vrata. Domače Bratstvo je pridno na delu. Za ligasko tekmovanje se je dobro pripravilo z igralci, kakor tudi na terenu. Preizkusilo je, kateri bodo izbrani, da zastopajo klubove barve v teh težkih borbah. Bratstvo ima v zadnjih nastopih dobre rezultate, ravno taJco kot njegov nedeljski partner Mars. Torej v nedeljo se obe'^a na Jesenicah zanimiva borba kjer bo naša športna pubMka velik športni užitek. Iz Novega mesta —- Jernejev sejem, ki veli a za enega najboljših letnih sejmov v Novem mestu, ie bil letos mč v znamenju težkih časov. Stojnice trgovcev in kramarjev, ki navadno nanolniio obširni tre. so to Dot v veliki večini izostale in ie bil večii del trga brez kramarskih stojnic. Tudi živilski tre ni bil tako naroolnien kakor oonavadi. Sadia ie bilo zlasti domačeea zelo malo. ker ie na Dolenjskem let>cs orav slabo obrodilo. Go-snodinje. ki bi rade ukuhale čim več sadia, so ga le težko dobile vsai neka i za silo. pa še to nd domače sadie. oač na uvoženo iz drugih krajev. Dobile so se oa lene breskve, ki na so za naše razmere nrecei drage in si jih do tako visoki ceni ne more vsakdo n ah -viti. Zeleniave 1e bdi o orecel. zlasti r>a ie bilo naorodai veliko belokrani- ske čebule, ki ni :.nela še previsoke cene. Živahnejši oa ie bil živinski trg kamor so pripeljali pirecei in še prav leoe živine, toda kupčija ni bila oosebno živahna. Tudi prašičev, zlasti mladih, ie bilo orecel. med njimi prav lepe in dobre vrste Povoraše-vanie do prašičih ie bilo doka! veliko in tudi koupčiia je bila živahna. V splošnem ie bil sejem slabo ob-iskan. — Za oglednika živine In Izdajatelja živinskih potnih listov je od 1. IX. t. 1. dalje imenovan za teritorij bivše občine Zg". ŠiSka in priključeni del občine Jezica g. Šuštar Matevž, Vodnikova cesta 115. Dosedanji živinooglednik g. Hvasjtja Kancijan je svoje dolžnosti na lastno proanjo razreden. Jca uradna poročila Napadi na letališče ob ustju Temze — Bombardiranji angleških letalskih tvornic Berlin, 29. avgusta s (DNB) Včeraj so se nemški letalski napadi nad Anglijo nadaljevali v velikem obsegu. Po dosedanjih podatkih so nemški bombniki zlasti napadli angleško vojaško letali;če ob ustju Temze. Bombe so udarile sredi mod angleška letala, ki so bila razmeščena po letališču. Nato se je razvila velika letalska bitka, v teku katere je bilo sestreljenih 8 angleških letal, dočim so Nemci izgubili 3 svoje aparate. Dodatno javljajo še nekaj podrobnosti o letalskih napadih na Anglijo v neči od torka na sredo. Nemški bombniki so bombardirali prvi vsem vojaške objekte v srednji in južni Angliji, tako tovarno motorjev v Derbvju in tovarno letal v Birrnmghamu. Ponovni napadi so bili izvršeni na tvornico letal Spltfire pri Rirminghamu. Tvornica je biLa močno poškodovana ter so izbruhnili vc!:ki požari Prav tako sc nemška letala ponoči napadla v večjem obsegu luko v Southamptonu Drug napad je vdljal državnim ladjedelnicam v Chathainu pri Londonu. Bombardiranje Berlina v pretekli noči Berlin. 29. avgusta i. (DNB) Davi od 0.24 do 3.17 zjutraj je bil odrejen v Berlinu letalski alarm. Več angleških letal je v kratkih pre ietikih priletelo nad področje velikega Berlina in na raznih krajih mesta metalo zažigal ne in eksplozivne bombe, ki so po večini padle na stanovanjske hiše, dočim vojaške naprave niso bile poškodovane. Ponekod jc na podstrešjih začelo goreti, vendar pa so gasilci s pomočjo zaščitnih oddelkov večino požarov kmalu zadušili. Pri letalskih napadih je bilo ubitih 10 ljud;, 2S pa ranjenih. Gre po večini za ljudi, ki se niso pravočasno zatekli v zaklo- nišča. Alarm v Lrljszigu Berlin, 29. avgusta s. (Tass) V noči od 26. as 27. avgusta jc imel Leipzig dve uri letališki alarm. V mestu se je čulo streljanje protiletalskega topništva. Potopljena angleška podmornica Berlin, 29. avgusta s. (DNB) Dne 27. avgusta je angleška podmornica napadla konvoj nemških ladij. Preden je utegnila izstreliti torpedo, se je ena izmed nemških ladij zaletela vanjo ter jo potopila. Ugotovljeno je, da gre za podmornico »Sealion« * Boji v ASriki Kairo, 29. avgusta s. (Reuter) PoveTjni-štvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja, da so v ponedeljek mehanizirane angleške izvidnice izvršile uspešen napad na sovražne postojanke ob meji Sudana, Italijanska obmejna postaja pri Adardcsu je bila zažgana ter je imel sovražnik mnogo žrtev. Pri napadu so sodelovali angleška in sudanski vojaki. Komunike javlja dalje, da so v torek popoldne italijanska letala bombardirala Hai-fo. Povzročena škoda je majhna. Nekaj ci- vilistov je bilo ranjenih, vendar nihče smrtno. Kairo, 29. avgusta s. (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem snočnjem komunikeju, da so včeraj angleški bombniki tipa Blenhcim napadli vojašnice in mobjme transporte v Hararju in Dessiu v Abesiniji. Več bomb je direktno zadelo cilj. V Dessiu sta bila povzročena dva požara. Italijanski očitki Angliji Rim, 29. avg-. j. (Štefani). K trenutnemu I političnemu in vojaškemu položaju v Se-1 verni Afrik; izjavljajo v italijanskih političnih krogih, da je Anglija ne le proglasila E^ipt za vojno področje, dasi se Egipt nahaja izven vojnega stanja, marveč je kršila tudi tako zvanl carigrajski dogovor iz leta 1888. Ta dogovor namreč doioća, da mora ostati Sueški prekop tako v mirnem času, kakor tudi v vojni nevtralen m zmerom odprt plovbi vseh držav. Anglija je ustvarila tako v Egiptu kakor v pasu Sueškega prekopa stanje, ki je v popolnem nasprotstvu z veljavnimi zakoni in pogodbami in za katero je treba t smatrati odgovorno tudi egiptsko vlado. V j italijanskem javnem mnenju vlada nazi-ranje, da je treba dvoumno stanje, ki ;e nastalo v Egiptu in Suezu, čimprej razčisti ti. Utrjevanje Dardanel Carigrad, 29. avg. p. Glede na mednarodni položaj je turška vlada izdala ukrepe za obrambo države. Med njimi je bila tudi določena utrditev Dardanel z daljno-strelnimi topovi, ki so bili že pred dnevi razmeščeni ob morski ožini v bližini Kana Kalcja. Sklenjeno je tudi bilo, da se zaplenijo vse tuje trgovske ladje, ki se bodo zatekle v času vojne v turške vode in se bodo uporabile nato za vojaške namene. Pozornost jc tudi zbudilo, da je bil izdan poziv, po katerem naj poročenci darujejo svoje zlate prstane za turšok letalstvo. V zameno bi dobili prstane iz cenene kr-ine kot spomin za dar domovinL Ruski predlog Nemčiji I .-on-Ion. 29. avg. br. (Ass. Press). Vče-\ raj so se tu znova pojavile govorice, da zahteva Rusija od Nemčije meje iz leta 1914, tako da bi ji pripadla tudi Varšava, Nemčija bi na te ruske zahteve baje pristala 6 pogojem, ako ji Rusija odstopi petrolejske vrelce v Galiciji. Ncznška gospodarska delegacija v Moskvi Moskva, 29. avg. AA. (DNB). Včeraj je prispelo v Moskvo nemško gospodarsko odposlanstvo, kl ga vodi poslanik Schnur-re. Na železniški postaji so nemško odposlanstvo pozdravili pomočnik ljudskega komisarja za zunanjo trgovino Krutikov, sovjetski delegat v Berlinu Tavarin, šef protokola Barkov, šef protokola komisa-riata za zunanjo trgovino Sivko v, načelnik oddelka v komisaratu za zunanjo trgovino Tollcin in drugI. Japonska hoče uvesti nov red v Aziji Tokio, 29. avg. A A. (DNB). Predsednik vlade knez Konoje je prebral včeraj na seji odbora za ustanovitev enotne japonske stranke naslednji proglas, v katerem govo-vori o nalogah Japonske: Japonska hoče uvesti nov red v Aziji. Ako želi, da se kitajske razmere urede in prilagode novemu mednarodnemu redu, je potrebno^ da aktivno sodeluje. Vse sile ljudstva so morajo zbrati. Zbiranje sil je potrebno zaradi zgraditve novega ustroja. V politiki, v gospodarstvu, t vzgoji, kulturi in na vseh ostalih popriščih države in naroda mora priti ta novi red do izraza. Narodne dolžnosti so nad vladn, nad strankami in nad posamezniki. Ali se bo Japonski posrečilo ustvariti močan narodni ustroj ali ne, t. j. vprasanje, ki je ozko povezano z napredkom ali pa z zlomom naroda. Cilj nove nacionalne stranke je, da omogoči vsemu narodu stomilijonske države vse možnosti za razvoj. Stare politične stranke, ki so se opirale na liberalna načela so postale nepotrebne. Novi ustroj hoče koncentracijo vseh s?! in zaradi tega 2 cd in j ena nacionalna japonska stranka ni politična stranka v starem smislu. To je pravo narodno gibanje, ki je združilo vse politike, vse gospodarske in kulturne sile. Končno pravi proglas, da mora vsakdo podpirati vlado in krono pri njenih naporih. Sestanek v čtsngkingu Tokio, 29. avgusta j. (Domej) List »Yo-miuri« oojavlja, da se bodo septembra v Cun^kingu sestali francoski, angleški, ameriški in sovjetski poslanik pri kitajski vladi, da r-kupai prouče probleme, ki so jih nove razmere ustvarile v južnih deilih Daljnega vzhoda. List poziva v zvezi s tem japonsko \ lado, naj pospeši realizacijo svojih p -.itičnih načrtov v vzhodni Aziji, da je ne prebite tekmeci. laseHraifce v „S1. Narodu"! Kitajska in Indokina Cungking, 29. avgusta, s. (Reuter). Kitajski zunanji minister je iziavi' da bo v primeru japonskega napada n' francosko Indokino tudi Kitajska morala poseči po vojaških ukrepih proti Indokini. Kitajska bi morala v vsakem primeru smatrati Japonsko vojaško akc;jo proti lndokmi kot novo grožnjo Kitajski Kitajske* čete so že pripravljene za vsak primor na meji Indokine. Seja francoske vlade Vichy, 29. avgusta br Pod vodstvom maršala Peta ina je imela v torek francoska vlada daljšo sejo Razpravljala je v prvi vrsti o zunanjepolitičnem pok žaju in zlasti o dogodkih na Daljnem vzhodu ter o usodi francoske Indokine. Nova portugalska vlada Lizbona, 29. avgusta s. (Reuter) Portugalska vlada je odstopila. Dosedanji min. predsednik dr. Salazar je sestavil novo vlado, v kateri pa so bile izvršene velike spremembe. Dr Salazar je odložil portfelj finančnega ministrstva, ki ga je upravljal od 1. 1927. Štirje bivši ministri so bili izbočeni iz vlade. Trgovsko in industrijsko ministrstvo sta bili združeni s kmetijskim ministrstvom v skupno gospodarsko ministrstvo. Korupcijska afera v Argentini Buenos Aires, 29. avgusta s. (Reuter) V zvezi z afero glede nakupa zemljišč za argentinsko vojsko, ki je dovedla že do začasne ostavke predsednika republike, je sedaj deanisionirala vsa argentinska vlada. V mestu je prišlo do velikih demonstracij deloma za predsednika Ortisa, deloma proti njemu. Demonstranti so motali na ulicah čelo petarde. Sorzna poročifs Curih, 29. avg. Beograd 10. Pars 10.06, London 17.65, Ncw York 439. Milan 22.15, Madrid 40, Berlin 175.40. Zaradi dražje moke tudi dražji kruh člani združenja pekov so na snočnjem sestanku določili nove cene kruha Ljublana. 29. avgusta. Opozorili smo že na težave, ki so nastale, ker je začelo v Ljubljani primanjkovati pšenične moke. Trgovci z moko se niso več zalagali z moko v negotovosti, kakšne bodo cene pšenice novega pridelka, da bi ne utrpeli škode zaradi poznejšega maksimiranja cen. Sicer pa iz istega razloga moke tudi ni bilo naprodaj v mlinih. Trgovci so razprodali svoje zaloge moke in manjše pekarne se niso mogle več sproti zalagati, svojih zalog moke pa tudi niso imeie. Bolje so bile z moko založene večje pekarne, vendar je bila od dne do dne večja nevarnost, da ostane Ljubljana brez kruha, če bi dobava moke ne bilo kmalu urejena. Zdaj bi morale nehati obratovati Že mnoge manjše pekarne v Ljubljani, a peki so se izkazali vzorno vzajemni ter so mojstri, ki so imeli nekoliko več moke v zalogi, posojali moko tovarišem, ki so izčrpali svoje zaloge. Tako je bila preprečena najhujša kriza. Medtem pa je prispela 3e ena pošiljka moke v Ljubljano, da so se nekatere pekarne, ki so bile v največji stisfki, zopet za nekaj Časa založile z moko. Vendar so morale tri pekarne na periferiji prenehati obratovati. SnoČi so imeli člani Združenja pekov v Ljubljani sestanek, da so presodili položaj in določili nove cene kruha. Na sestanku je bilo ugotovljeno, da ima večina pekarn v Ljubljani le še za nekaj dni moke, vendar je upanje, da Ljubljana ne bo ostala brez kuuha, ker bo najbrž kmalu uveljavljena tudi praktično nova uredba o enotni moki in kruhu. Trgovci z moko pa imajo tudi še nekaj pšenične moke, ki se je pa zelo podražila. Pri nas še ni bila tako draga pšenična moka št. 0, saj je zdaj po 8.25 din kilogram. EK>slej je bil beli kruh v Ljubljani po 5.40 din. poslej bo po 7 do 7.50 din. Cena kruha se bo ravnala po ceni moke. Sprevidimo pa, da bo kilogram kruha vendar še cenejši kakor moka. Razumljivo je, da bo ta cena v veljavi, dokler ne bo praktično uveljavljena uredba o enotni moki. Toda tudi poslej bo beli kruh še vedno naprodaj, in sicer za bolnike. Težko je reči, ali bo kaj cenejši, ker bo pšenična moka št. 0 draga, saj je bo malo. Po določbi o mletju enotne moke bodo namreč namleli le zelo malo fine pšenične moke. kar bo seveda vplivalo na ceno. Razveseljivo je vsaj, da peki ne bodo tako zelo podražili tudi polbelega in Črnega kruha. Sklenjeno je bilo. da bo podra-žen le za 50 par pri kilogramu. Poslej bodo prodajali kruh v kosih po 2, 4, 6 ln 8 din. Konzumente je treba tudi opozoriti, da imajo peki zadnje čase težave zaradi ovojnega papirja za zavijanje kruha. Ta papir se je podražil od 400 na 700 din bala. V interesu samih konzumentov je, da prinašajo sami papir za zavijanje kruha ter tako vsaj nekoliko preprečijo zvišanje režijskih stroškov pekarn in posredno še večje podraževanje kruha. že 12 dni trgovci ne prodajajo drv Kmetje prodajalo drva na trgu po ? so do 160 din m3, a na razkladalni postaji smejo biti le po 125 din Ljubljana, 20. avgusta Meščani povprašujejo tudi v tem poletju po drvrh, kakor da je že jesen. Odkar so se pozimi drva začela naglo podraževati in jih je bilo čedalje manj naprodaj, se ljudje neprestano zalagajo z njimi, vendar so mnoge drvarnice še prazne. Pozimi so se izpraznile v mestu vse drvarnice in trgovci s kurivom so razprodali vse zaloge, ki jih doslej še niso mogli izpopolniti Večina trgovcev s kurivom v Ljubljani se zalaga z drv-mi sproti in doslej še niso mogli ustreči vsem odjemalcem. Tudi na trgu za kurivo, kamor dovažajo drva kmetje, je vselej naprodaj premalo drv, tako da se mnogi konzumenti niso mogli dobro založiti z njimi. Mnogi meščani tudi ne morejo kupovati drv od kmetov na trgu, ker tam morajo ta-Koj plačati in kupiti po več kub. metrov drv hkrati. Zato raje kupujejo drva od trgovcev proti odplačevanju. Toda zdaj ljubljanski trgovci s kurivom ne prodajajo drv že 10 dni. Pomanjkanje drv pri konzumen-tih je zato od dne do dne občutnejie. Ali bo ostala Ljubljana tudi brez drv. kakor brez nekaterih drugm življenjskih potrebščin? Zdi se, kakor da pomanjkanje drv v tako velikem kraju ni nič posebnega; nihče doslej temu ni pripisoval posebnega pomena. Konzumenti povprašujejo po dr-vah, se obračajo na vse trgovce s kurivom po vrsti, a povsod zvedo le. da trgovci nc morejo predajati drv po maksimiranih cenah in da čakajo na določitev višjih cen. Kako je torej z določanjem cen drvam v Ljubljani? Po predpisih urada za nadzorstvo nad cenami in ursdbe o maksimiranju cen drvam je v Ljubljani pr.stojno mestno poglavarstvo da prcdpi.-uje najvišja cene. veljavne na razkladalni postaji. Lredba o maksimiranju cen drv je predpisala samo cene na nakladalnih postajah in pri produ-centih, to sc pravi na kraju kjer so bila drva pripeljana. Ob tej prilik- pu moramo še posebej opozoriti, da kmet ne spaila med producente v tem pri neru in m- nihče ne diktira cen pri prodaji na trgu Mestno poglavarstvo jc 9. t. m ć«raš:čev. soveie živuie in drobnice iz naše države lani zelo živahen. Izvozili smo 343.362 prašičev, govei-. živine in telet v vrednosti 539.1 milijonov, predlanskim pa 293.144 slav v vrednosti 456.5 milijonov. Po količini se ie torei naš izvoz lani povečal za 50.248 glav. po vrednosti pa za 142.6 milijonov. Drobnice smo zvozili tenl 360.212 glav, v vrednosti 36.7 milijonov, predlanskim na 245.801 v vrednosti 24 m?-lijonov din. Lani ie bilo v naši državi 4.224.596 glav govcie živine, predlanskim pa 4,267.339. a leta 1929. samo 3,728.038. Prašičev ie bilo lani 3.503.564. Dredlanskim 3.450.384. pred desetimi leta pa 2,674.800, ovac lani 10.15".831. predlanskim 10.137.357 in ored 10 leti 7.735.957. — Izvoz prašičev se je zmanjšal. Po mnenju izvoznikov ne bomo mogli v septembru izvoziti toliko prašičev, kakor je biio določeno. Za prvi teden septembra bo izvoz skoraj za 70 •/• manjši. Izvozniki nočejo izvažati prašičev, ker je cena prenizka. V Nemčijo izvožene prašiče plačuje ravnateljstvo za zunanjo trgovino po 13.50 din franko iztovorna teža na Dunaju; prašiče, izvoženo v Italijo, pa po 14 din franko teža na Reki. Izvoznik mora plačati tudi prevozne stroške do naše meje, takso za izvozna dovoljenja in Se razne druge dajatve, tako da dobi za prašiče, ki gredo v Nemčijo. 11.50, za one v Italijo pa 12 din za kilogram. — Bahat kočijo po mestnih ulicah so že skoro docela izginile. IzvošČke so zamenjali taksiji. Slovensko kolarstvo, stara domača obrt, že od nekdaj na visoki stopnji, pa vendarle se ni zamrla, budi ona se je pi^ilagodila novim razmeram in zahtevam ter ima še lepo bodočnost. Mnogi naši kolarji zdaj izdelujejo smuči, postali so izdelovalci avtomobilskih ogrodij itd. Mnogo dela pa imajo še vedno z Izdelovanjem kmečkih kolesljev, značili.ih slovenskih zapravljivčkov, ki jih pri našem kmetu avtomobil še ne bo tako kmalu izpodrinil. Naši kolarji so pa tudi mojstri v izdelovanju najrazličnejših ročnih vozičkov, kakršne še vedno prav rade uporabljajo naše mlekarice. Slovensko kolarstvo bo razstavilo svoje izdelke na ljubljanskem vele-sejmu od 31. avgusta do 9. septembra. — proučevanje naših bitiiminoznih škri-Ijavcev. Znano je, da so v naši državi bogata nahajališča oljnatih škriljavcev, ki bi jih lahko z velikim uspehom izkoriščali, tako da bi nam ne bilo treba uvažati nafte. Nedavno sta se dve nemški tvrdki ponudili, da brezplačno preiščeta oljnate škriljavee. Odbor za uporabo domačih goriv bo ponudbi baje sprejel. — V paviljonu »K« na ljubljanskem vele-sejmu, ki bo od 31. avgusta do 9. septembra, bo letos prav prijetno. Sotrudniki in urednik edinega slovenskega humoristične-ga lista »Toti list« prirede pod naslovom »Veseli teater Totega Usta« niz veselih večerov s fcJupleti, skečl itd. Veselični prostor na velesejmu bo letos s tem nedvomno po-življen. Ljubljana pa bo imela priliko zabavati se ob domačem humorju. Predstave bodo vsak večer v paviljonu »K* ob pol 9., ob nedeljah pa še popoldne ob pol 6. — Velika ladjedelnica na Donavi. Državna hipotekama banka je začela graditi veliko moderno rečno ladjedelnico na Donavi blizu Beograda. Ladjedelnica bo zaposlovala okrog 1000 delavcev. Glavnica novega podjetja bo znašala 25 milijonov din. —Enotne mezde Za tekstilno delavstvo v državi zahteva hrvatska tekstilna industrija. Svojo zahtevo opravičuje s tem, da ne more konkurirati z industrijo v drugih banovinah, kjer je delavstvo slabše plačano. Industrijci zahtevajo določitev minimalne mezde tekstilno delavstvo, in sicer bi naj znašala minimalna mezda 4 din samo v Zagrebu, povsod drugje pa 3.50 din na uro. _ Zakonea Waldhausen sta bila pokopana v Zagrebu. V šestih dneh se je posrečilo točno ugotoviti ime in poklic zakoncev iz Švice, o katerih se je v zvezi z le-talko nesrečo na Velebitu mnogo pisalo, pa ni bilo mogoče dobiti nobenih zanesljivih podatkov. Končno je bilo pa dognano, da še je ponesrečil švicarski književnik Wolf-gang Waldhausen s soprogo dr. Ingeborg, ki je bila zobozdravnica. On je bil iz Curina, ona pa iz Schafhausena. Poročila sta se lani v oktobru in v Zagreb sta prispela iz Dubrovnika. Stalno sta se hotela naseliti v Zagrebu. Ostala bosta sicer tam. toda počivala bosta skupaj na zagrebškem pokopališču. Pogreb je bil dnes ob 11. — Velika tatvin*. V Virinmostu je bilo v torek zvečer vlomljeno v hišo bogatega posestnika Milana Polinca. Vlomilci so odnesli 90.000 din v gotovini in za 10.000 dn blaga. — Kriza cementne In 1 jHtrlje. Tudi cementna industrija preživlja hudo krizo. Tovarna cementa 2 Splite na Majdanu je odpovedala vsem delavcem. Na cesti je ostalo 500 delavcev. Cementna industrija v Dalmaciji je zadnje čase povsem ustavila svojo proizvodnjo, ker ni nobenega izvoza, za domače potrebe pa imajo tovarne dovolj zalog. * VpL*ovanje v Christofov učni zavod. Ljubljana, Domobranska cesta 15 (telefon 43-82) za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši vsak dan dopoldne in popoldne. Novi Ilustrirani prospe ictj interesentom brezplačno na r^zpoiagO. (-) — Nova konferenca o tekstilnih surovinah, v torek 3. septembra bo v trgovinskem ministrstvu nova konferenca o tekstilnih surovinah. Na nji bo najbrže padla odločitev glede naših delegacij, ki bosta odpotovali v Sovjetsko Rusijo in Turčijo, da uredita vse potrebno glede dobave ruskega, in turškega bombaža za našo tekstilno industrijo. — Nemčija hoče kupiti večje količine naših jajc. Nemčija namerava nakupiti v naši državi večje količine svežih jajc. Cene ne bodo znane, dokler ne bodo Imeli Nemci točnih podatkov, koliko jajc bi lahko nali izvozniki poslali v Nemčijo. — Omejitev porabe plinskega olja in petrole.ta v industrijske namene. Razen omejitve porabe bencina bo po vesteh Iz Beograda v kratkem omejena ttudi poraba plinskega olja in petroleja v industrijske namene. Preden bo pa zadevna uredba izdana, bodo vprašana za mnenje vsa podjetja in ustanove, zainteresirane na tem vprašanju. Na pristojnem mestu se namreč izraža želja, da bi ta omejitev porabe ne povzročila motenj v naši industriji. — Vreme. Tedenska metereološka napoved pravi, da bomo imeli oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je bila maksimalna temperatura 4.23, minimalna pa 4.5. Davi ob 9. uri je bila 15.4. Padavin je bilo 4.7 mm. — Vreme. Vremenka napoved pravi, da bo deloma oblačno, nagnjeno h krajevnim padavinam. Včeraj je nekoliko deževalo v Mariboru. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 27, v Dubrovniku 26, v Beogradu in Kumboru 25, v Ljubljani 24.1, v Sarajevu 24, na Rabu 23, v Mariboru 22.2, na Visu 20. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.5, temperatura je znašala 12.7. — številne nesreče. V ljubljansko bolnico so prepeljali zopet celo vrsto ponesrečencev. Med njimi je tudi 351etna postrež-nica Ivana Nežmah iz Ljubljane, ki jo je včeraj nekdo napadel ter do krvi pretepel. — Jože Zima, 311etni delavec zaposlen v hotelu »Toplice«, je stopil tako nerodno v dvigalo, da si je zlomil nogo. — Precej obtolčenega so prepeljali v bolnico 771etne-ga mestnega vpokojenega paznika Fr. Stanka, ki ga je povozil neki voznik na Miklošičevi cesti. — Iv. Ožbalt, 491etni drvar iz Čabra se je ponesrečil v gordu; zvrnila se je nanj bukev, da je obležal s hudimi notranjimi poškodbami. Fr. Mehle, 391etni posestnik z Grosuplja, je padel s kolesa in si zlomil desno nogo. — Jože Krs-nik. 241etni delavec, zaposlen pri Kranjski industrijski dmžbi na Jesenicah, si je zlomil levo nogo. — že tretjega gozdarja so ustrelili iz zaSede. Gozdna uprava v Daruvaru je v torek obvestila ravnateljstvo Brodske imovne občine v Vinkovcih, da so po dolgem iskanju našli v gozdu truplo gozdarja Ta-nasije Demonje. Ustrelil ga je že 15. t. m, neznani tat drv ali divji lovec z lovsko puško iz zasede. To je že tretji tako ustreljeni gozdar Brodske imovne občine. — Smrt pod vlakom. Težka nesreča se je pripetila v torek ponoči v Novski. Kret-ničar Ilija Gregorič je spremljal proti postaji Sunja tovorni vlak. Med manevriranjem je stopil med dva vagona, da bi ju sklopil. Nesreča je pa hotela, da mu je spodrsnilo in padel je tako nesrečno, da sta mu prišli obe nogi pod kolesa. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu nogi morali amputirati, življenja mu pa niso mogli rešiti. V sredo zjutraj je Gregorič zdihniL Iz Ljublfane —lj Pokojnine za september bo dostavljala glavna pošta v Ljubljani v nedeljo dne 1. septembra. Da ne bi dostavljači pokojnin nosili nazal, prosimo, da jih naslovniki počakajo doma ob času kot po navadi. Upravnik. —lj Spremembo regulačnega načrta za ozemlje med Tvrševo cesto, Glavarjevo in Tolstojevo ulico v k. o. Brinje bo mestno poglavarstvo v smislu § 8 in 12 gradb. zakona razgrnilo za javni vpogled od 15. septembra do 10. oktobra t. L Načrti bodo interesentom vse te dneve na vpogled v mestnem tehničnem oddelku na Nabrežju 20. septembra štev. 2/TI., soba Stev. 19—20, med uradnimi urami od 10. do 12. ure. Pripombe zoper regulacijski načrt morajo interesenti predložiti mestnemu poglavarstvu v 15 dneh po poteku roka za javni vpogled, sicer pripombe ne bodo mogle biti upoštevane. _lj Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo mestne občine ljubljanske bo v nedeljo dne 1. septembra t. 1. dopoldne pri upraviteljstvu posameznih šol. Vajenci-no-vinci naj pri vpisu predložijo učno pogodbo in spričevalo o poslednjem šolanju, vsi ostali vajenci pa lansko šolsko spričevalo. Ostala navodila glede vpisovanja so razvidne na šolski deski posameznih Sol. Šolski odbor strokovno nadaljevalnih Sol mestne občine ljubljanske vabi vse delodajalce, ki imajo šoloobvezne vajence, da v izogib neljubim posledicam poskrbijo za to, da se bodo vajenci pravočasno vpisali v šolo. _lj Na šoli Glasbene Matice ljubljanske se bo poučevalo v novem Sol. letu po novem učnem načrtu, ki je bil izdelan na podlagi večletnih praktičnih Izkustev tekom minulega Šolskega leta. Predvsem opozarjamo na novi učni načrt za klavir, katerega sta izdelala ga. Milena štrukelj-Verbičeva in profesor Marijan Lipovšek. Violinski učni načrt pa je delo violinskih profesorjev Ivančica Avgusta in Staniča Franca. Vpisovanje bo od 2. do 5. septembra dnevno od 9. do 12. in od 15. do 17. ure v pisarni Glasbene Matice v Vegovi ulici. Pogoji za vpisnino in ukovino so isti, kakor lansko leto. Razdelitev in določitev urnika bo v soboto 7. septembra, redni pouk pa od ponedeljka 9. septembra dalje. (—) Ljubljana, 29. avgusta. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje abonma za novo sezono in vabi vse sloje, da se prijavijo za stalnega in rednega obiskovalca našega gledališča. Predstave so razdeljene na aoonmaje: Premierski abonma, stalni abonma Sreda, stalni abonma Četrtek, abonma red A in abonma red B. Abonmaja reda A in B imata predstave ob vseh delavnikih, premierski abonma dobi vse premiere, stalna abonmaja Sreda in Četrtek pa imata predstave stalno ob sredah in četrtkih. Vsak abonent dobi v sezoni 38 predstav: 20 dramskih in 18 opernih, odnosno operetnih. Prijave za abonma sprejemamo v veži dramskega gledališča od srede 4. do srede 18. septembra dnevno od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Abonentom lanske sezone bodo njihovi sedeži rezervirani do srede ll. septembra do 5. popoldne. Od Četrtka 12. septembra dalje bode vsa razpoložljiva mesta na razpolago novim interesentom. Cene premierskega abonmana in stalnih abonmajev Sreda in četrtek so za 10 odst, višje od abonmajev A in B, vendar še vedno jako nizke, saj uživa privatni abonent v razmerju z dnevnimi cenami približno 30 odst. popusta, državni in samoupravni uradniki pa dosežejo kot uradniški abonenti 40 in več odstotkov popusta. Abonma je plačljiv v 10 zaporednih mesečnih obrokih; prvi obrok pri vpisu. CENE ABONMAJA Loža v parterju (4 osebe) 10 obrokov po 280 din, uradniški abonma 230 din. Loža v I. redu Stev. 1 — 5 280 din. uradniški 230. Loža v I. redu štev. 6 do 9 320 din, uradniški 260 din. Parterni sedež I. vrste 85, uradniški 70 din, II.—ITI. vrste 80 do 66 din, TV.—VT. vrste 74 do 60 din, VTI.—IX. vrste 66 do 54 din, X.—XI. vrste do 48 din, XII.—XHI. vrste 50 do 44 din. Balkonski sedeži sredina: I. vrsta 58—48 din. U. vrsta 50 do 40 din, m. vrsta 42 do 32 din. Stmnski balkon I. vrsta 50 do 44 din. n. vrsta 35 do 30 din. Galerijski sedeži I. vrsta 32—25 din, II.—m. vrsta 28 do 22 din, IV.—V. vrsta 23—18 din. REPERTOAR DRAME: Drama bo v sezoni 1940-41 nudila svojim abonentom nadal/jni pregled slovensk« dramske tvornosti. V načrtu so tale dela: Jurčič-Kersnik: Berite »Novice«, Ogrinc: V Ljubljano jo dajmo. Medved: Stari in mladi, Cankar: Pohujšanje v dolini šent-florijanski, Milčnski: Cigani, Funtek: Tekma, I _nžgar: Razvalina življenja, Kozak Ferdo: Lepa Vida Poleg teh Se eventualno nova dela sodobnih slovenskih avtorjev po vrsti, kakor bodo predložena in spreje- Ljubljana, 29. avgusta Važno opozorilo davčne uprave za mesto Ljubljana — blagajnam države in samouprave ter njihovim ustanovam In zavodom — kakor tudi javnim fondom, nadalje podjetjem, ki bo načelno podvržena društvenemu davku (družbe z o. z. tuđi) in obveznikom, ki so obvezani voditi poslovne knjige po ČL 53 a zak. o neposr. davkih t. s. rudarska, bančna, železniška, brodarska, tramvajska In mednarodno transportna podjetja in menjalnice ter ostali obvezniki, katerih davčna osnova je znašala za predhodno leto najmanj 100.000.— din ali je znašal promet najmanj 2,000.000«— din. Zgoraj navedeni morajo posredno na račun države odbiti po zakonskih stopnjah iz čl. 69 zg. cit. zak. in predati davčni upravi rentnl davek, če dotični upnik ni oproščen tega davka. Oprostitve so naštete v čl. 63 in 64 cit. zak. Oprostitev po čl. 64 je treba uveljavljati s specialno odločbo m ini str. financ. Dne 14. avgusta odn. 14. febr. vsakega leta poteče v smislu ČL 71 zak, o ne- ta. — Od jugoslovanskih avtorjev, ki naj s prej Imenovanimi slovenskimi tvorijo jedro repertoarja, bo vpri.-orjeno pred vsem po eno delo priznane srbske in hrvaške dramske literature: po možnosti: Nušič: Rrotekcija, Ogrizovič: Hasai -»cinica. Klasični repertoar bo zajemala Drama iz naslednjih del: Sophokles: Edip na Kolonu. Shakespeare: Romeo in Julija. Koriolan, Hamlet, Kar hočete; Goethe: Egmont, Scniller: Kovarstvo in ljubezen, Li-Hsing-tao-Kla-bud: Krog s kredo. — Ostaj j repertoar pa iz naslednjih: Dostojevski: Idiot, cehov: Tri sestre, Cešnlev vrt; Ostrovski: Nevihta, Schetnpflugova: Skrivalnice, Gehrv: šesto nadstropje. Bergmann: Markurell. Shavv: Nikoli ne veš. Anderson Maxwell: Kraljica Elizabeta, Praga: Zaprta vrata, Camasio in Oxilia: Bog z vami, mlada !<~t! Schonherr: Ugrabljene Sabinkc. — Za mladino bo vprizorila Drama poleg ponovi*ev prejšnjih iger po možnosti tudi Milčinske-ga: Mogočni prstan in igro Bournetove: Mali Ioni. REPERTOAR OPERE: Operni repertoar za novo sezono bodo sestavljale operne umetnine iz različnih narodnih kulturnih edinic od klasike do moderne. Sestavljen bo iz naslednjih del: iz klasičnega opernega zaklada: Mozart: Fi-garova svatba. Beethoven: Fidelio, Rossini: Seviljski brivec. Iz romantlčneira (zgodnjega): Nicolai: Vesele žene vvindsorske, /rlinka: Ruslan in Ljudmila. Iz visoko ro-inantienega Čajkovski: Pikova dama, Dvorak: Rusalka, Janaček: Jenufa, Gounod: Faust, Goldmark: Sabska kraljica. Iz ve-rističnega: Bizet: Carmen. Iz improsioni-stičnega: Oebussv: Peleas in Melisanda, Novak: Balet Nikotina in Signorina Giu-ventu. Iz zadnje mjerne: švara: Kleopatra, Bravničar: Hiapec Jernej. — Po narodnosti skladateljev sta torej v reperto-arnem načrtu: dve slovenski operni deli, 5 slovanskih, 4 nemška, 1 italijansko in tri francoska. — Iz operetnega zaklada bodo vprizorjene: Lehar: Grof Luxenburski, Car-jevič, Friderika, Nedbal: Poljska kri. Ker je letošnji operetni repertoar klasičnega značaja in bodo glavne operetne partije zasedene s prviiii. opernimi sonati, Opera ne bo mogla naštudirati 18 opernih predstav, temveč le 16, od katerih bosta dve najbolj uspeli ponavljani. Za letošnjo sezono je uprava narodnega gledališča angažirala tri nove sol ste: Teo Labodevo, Sonjo Ivančičevo in Borisa Popova. Kot gostje bodo tudi v tej sezoni sodelovali: Zlata Gjungjenac. Vanja Leven-tova, Elza Karlovčeva, Jože Gostič in drugi svetovno pomembni gostje. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani posrednih davkih skrajni rok za predložitev seznamov v I. odn. v II. polletju dotičnoga poslovnega leta svojim upnikom izplačanih ozir. kapitaliziranih obresti in rent in za odpremo na te obresti in rente odpadajoče rentnine. Pravilnost osnove tega davka in Uporabo davčne stopnje ugotalja davčna oblast, če se u gotove nerednosti v delu zgoraj navedenih oseb na škodo države, se bo škoda nadoknadila z 8% obresti za odnosni čas in poleg tega se jih bo kaznovalo po določbah 2. odstavka čl. 139 gori cit. zak., t. j. plačale bodo dvakratni iznos neplačanega davka. Stopnje rentnine: 1) Ako so predmet rentnine obresti za izposojanje denarne vsote in če obrestna mera z ostalimi odškodninami ni višja od 12% znaša rentnina 12%. 2) će obrestna mera z ostalimi odškodninami presega 12«^ in če se obresti obrestujejo pravnim osebam, ki v tuzemstvu ne plačujejo družbenega davka ali se izplačujejo rente katerekoli oblike, znaša rentnina 15%. 3) Za obresti hranilnih vlog po knjižicah ali tekočih računih pri zadrugah naštetih v čl. 76 toč. 7 m 8, pri regulativnUi in občinskih odn. mestnih hranilnicah, ter uradniških kretidnih zadrugah znaša rentnina Sar Jo* 4> a> Za obresti od izdanih vrednostnih papirjev ne glede na to, ali se izplačilo izvrši z odkupom kuponov, ali drugim potom, b) za obresti denarnih zneskov prejetih na obrestovanje pri denarnih zavodih znaša rentnina 6%. Poleg rentnine se odpromlja \\ od rentnine kot specialni doprinos za obrambni fond. Na rentnino pod toč. 3 In 4 a) ln b) in na rentnino obresti, ki se izplačujejo ino- Bemskim upnikom, se ne odmerijo avtonomne doklade. Za koristnikc, ki imajo svoje stalno bivališče v Ljubljani je odpremlti poleg rentnine in sper. doprinosa še 125% avtonomne deklade na rentnino. Seznamom obresti mora biti priložen seznam koiistnikov s sledečimi podatki: 1) ime in priimek koristnika, 2) poklic. 3) točen naslov, (če nI Ljubljana, banovina, mesto, cesta in hiš štev), 4) glavnica, od katere so zaračunane obresti, 5> za kateri čas tečejo obresti. 6) iznos odobreniii odn. izplačanih obresti. Pr!iavl|anle ln odprem a rentnine za stalna posojila t. s. posojila stara več kot Ž leti odpade, k^r se obresti teh obdavčijo s pri-donnino odn. družbenim davkom. Tsto velja za podjetja, ki plačujejo družbeni davek in Ta obrate, ki so obvezana voditi poslovne knjiire po čl. 53 a davč. zakona in so eventualne obresti odn. rente obdavčene z družbenim davkom ozi-. pri-doonino. Iz Celja —c Otfpu«t teksiunih delavcev In dO-t-*vk. Tekstilna tovarna >Elka«, last g. L. Kudlsa, je v ponedeljek odpustia vse delavce in delavke, ki so bili zaposleni v njeni tekstilnicl. Tovarni je docela zmanjkalo surovin. Izmed "»•"•O delavcev in delavk jh je samo še 40 zaposlenih v barvarni, ki pa bo najbrž v dveh tednih tudi ustavila obratovanje. Tekstilna tovarna Bergman in drug dela že dalje čase samo s polovično kapaciteto. Tovarna ima še nekaj surovin, mnogo surovin pa je naročila v Italiji, a ima mnogo ovir pri dobavi, če ji bo kmalu uspelo premagati te ovire, bo obratovala v dosedanjem obsegu dalje, sicer bo pa morala izvršiti redukcije odnosno ustaviti obratovanje. Edino teksLlna tovarna s Metka*, i&st H. Wein-bergerja, obratuje normalno in ima dovolj surovin, da bo lahko tudi čez zimo delala nemoteno. Upanje je, da bo obema ostalima tovarnama kmalu uspelo ugodno rešiti vpre sanje nabave surovin in tako še dalje omogočiti delavstvu itak skromn: zaslužek in kruh. —-c Na drž. realni gimnaziji v Colju je napravilo v torek naknadni sprejemni izpit 20 učencev in učenk izmed 21. V mesecu juniju je napravilo sprejemni izpit 310 učencev In učenk. Skupno je torej napravilo sprejemni izpit 330 učencev in učenk. —c Z nOžem ga je ranil. V šmartnem v Rožni uolini so imeli mlačvo. Pri tej sta sodelovala tudi 271etni Ivan Borčnik, dninar iz Slatine in Viktor Počivalnik iz šmartnega. Po končanem delu sta se sprla ter v prepiru jo Počivalnik potegni! nož in zabodel Borčnika v glavo in levo roko, da so ga morali prepeljati v bolnico. Iz Kamnika — »Lopovščine« v Kamniku. V soboto 31. avg. zvečer priredi Narodno gledališče v Ljubljani gostovanje v Kamniku, Vprizorila bo dr. Makso Snuderlove »Lopovščl ne« ki so že svoj čas v Ljubljani pa tudi v Mariboru imele velik uspeh. Je to troje naravnost iz življenja zajetih motivov, ki rešujejo pereče probleme. Snov je zgrajena na tehnično zanimiv, spreten način, da drži gledalca od začetka do konca v neprestani napetosti. Avtorjeva duhovitost pa priganja poslušalca k trajnemu razmišljanju in poglabljanju v čudovito zapletenost življenja. Ni dvoma, da bo gostovanje z Lopovščinami vzbudilo tudi v Kamniku zanimanje in napolnilo dvorano do zadnjega ko-tčka. Režira dr. Bratko Kreft. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din tlKARMAH ^LJUBLJANI OBISKE StRCJEMA OO 9*42,3-7 VRE VV MOTELU rSOČA- Itv.pent&CESTA malih oglasov v »Slov, Narodu« Id so najcenejši I ••••••« TRAJNA ONDULACTJA v vseh modernih frizurah proti garanciji za ceno din 35 Vam napravi salon >PIRC«, Ljubljana, Florjanska 6.' 2003 MIZARSKE STROJE vseh vrst, priznano prvovrstnih znamk »Teichert«, Festo« itd. kakor tudi kokovostno strojno orodje, skobeljne nože, krožne in gaterske liste naročite najbolj ugodno na velesejmu. Specialna trgovina Dovžan Ivan, Ljubljana, Frančiškanska ul. 4, tel. 45-42. 38. L, FOTO-AMATERJEM razvija, kopira povečava foto-ateije MancinI, Ljubljana-Vič. 1705 S LUŽBE Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— đto JUVELIRJA mlajšega potrebujemo za takoj. Mesto stalno. Burmazovič in Pavlovi č, zlatarja, Beograd, Terazije 38. 2001 KUPIM Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din SREBRO. DRAGE KAMNE ln vsakovrstno ZlatO kupuje po najvišjih cenah Jos. EBERLE LJUBLJANA — Tvrševa 2 (palača hotela >Slon<) MALINOV SOK večje količine kupujemo. Ponudbe z navedbo cene franko postaja Z8greb na: Nabavijač-ko proizvodjačka zadruga Sloga ugostitelja, Zagreb, šubiče-va ul. 64, telefon 70-28. 2002 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din ČEVLJE v modi, kvaliteti in najnižji ceni vam nudi trgovina »EDO« čevlji Vošnjakova 2 (Gosposvetska c. št. 12) 1992 Pri uporabi HIVEA U Vas sonce por j a v I, toda ne opeče! •».»• • • Najboljši vodnik po radijskem svetu je „NAŠ VAL" Sporedi evropskih postaj na vseh valovili, strokovni članki, roman, novela, novice z radijskega in televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni rmtt^vn^ smeAnice. Izhaja vsak petek ln je tudi lepo Ilustrirani UPRAVA: Ljubljana — Knaljeva ulica 5. Važno za ljubljanske davkoplačevalce RaTglas davčne uprave Ljubljana mesto Ves narod bo zastopan pri odkritju kraljevega spomenika v Ljubljani Ljubljana, 29. avgusta Na mogočno slovesnost, kakršnih je biio doslej v Ljubljani še malo, se te dni v delovnem odboru za odkritje kraljevega spomenika pripravljajo sicer tiho. a tem bolj marljivo. Za te priprave se zelo zanima vsa javnost, saj se obeta pri slovesnosti izredno velika udeležba ne le zastopnikov številnih organizacij, temveč tudi občinstva iz mnogih krajev Slovenije. Odkritje spomenika kralju Aleksandru Zedinitelju bo hkrati najlepša ter najdostojnejša proslava znamenitega dne. ko postane polnoleten naš mladi vladar kralj Peter II. MNOGO DELA — MALO ČASA Naloga, ki jo je prevzel delovni odbor za odkritje spomenika, nedvomno ni lahka, ker mora opraviti ogromno dela v zeio kratkem času. Pisarna odbora posluje i v Kazini) šele okrog 10 dni, a glavno delo bo moralo biti jutri že končano, to se pravi zbiranje prijav udeležencev in skoraj vse podrobno delo s tem v zvezi. Odbor si je delo smotrno razdelil po odsekih, ki jih je 10. Težko je reči. kateri odsek ima težje in odgovornejše delo. Ce prideš te dni v pisarno delovnega odbora, vidiš, da je živahno kakor v čebelnjaku in pisalni stroji šklepetajo kakor v uredništvu kakšnega ameriškega dnevnika. Reporter v vihri tega dela težko sproži plaz svojih vprašanj, že zato, ker ne veš. pri katerem odseku bi bilo treba začeti: pri organizacijskem, tiskovnem, prometnem, rediteljskem, sprejemnem itd. — čitatelje pa zanima vse. KRASEN SPORED Najprej so reporterju dovolili pogledati v koncept, kakšen bo spored prireditve. Znano je sicer, da bo odkritje spomenika 6 septembra, a uvod v slovesnost bo prav za prav že 5. septembra zvečer; ob 20. bodo fanfare z Gradu naznanile, da bo prihodnji dan Ljubljana doživela krasno slovesnost. V petek 6. septembra pa bodo godbe zaigrale ob 6. budnico meščanom, že ob 8. bo moral biti izpraznjen ves Kongresni trg, da se bodo zastopniki društev in drugo občinstvo lahko začelo zbirati ob 8.30. Zbirali se bodo približno uro. Pol ure pred 10. bodo lahko spuščali na slavnostni prostor samo še dostojanstvenike. Slovesnost se bo začela ob 10. Začetek bodo naznanile fanfare, v uvod pa bodo zaigrale godbe (najbrž dve vojaški in že-lezničarska v-Sloga«) slavnostno predigro, nakar bodo zapeli še združeni pevski zbori slovesno pesem. Predsednik odbora za postavitev spomenika dr. J. Pipenbacher bo potem imel slavnostni govor in slovesnost bo na višku, ko se bo po govoru spustilo zagrinjalo s spomenika ter se bo množici pokazal mogočni lik velikega kralja. Prvič bo ob odkritem spe-meniku zazvenela državna himna in častna četa bo pozdravila kraljev lik s tremi plotuni, na Gradu pa bo zagrmela topovska salva. Prvi bo položil venec na odkrit spomenik predsednik odbora za postavitev spomenika in ob tej priliki bo prečital vdanostno brzojavko, ki jo bodo poslali Nj. Vel. kralju Petru TJL Godbe, pevski zbori m občinstvo bodo pozdravili mladega kralja v mogočnem zboru z državno himno. Potem bo ostala predsedniku odbora samo še naloga, da naprosi ljubljanskega župana, naj prevzame spomenik v varstvo mestne občine. Po simboličnem prevzemu spomenika bodo zastopniki števdlnlh društev začeli polagati vence na podstavek spomenika. Tudi ta del lepega sporeda bo učinkoval močno, kajti spominu mučeniškega kralja se bo poklonila v resnici vsa Slovenija. Ker bo zastopnikov društev in vencev izredno mnogo, zastopniki ne bodo govorili, a društva bo sproti imenoval radijski napovedovalec. Ob sklepu slovesnosti bodo združeni zbori zardeli lepo Nedvedovo skladbo -»Slava najboljšemu sinu?, konec slovesnosti pa bodo oznanile fanfare. RAZMESTITEV UDELEŽENCEV To je seveda le zelo grob obris krasnega sporeda, ki se lahko v tej ali oni podrobnosti še spremeni. Vsekakor pa mora občinstvo že zdaj računati s prometnimi ureditvami, ki so časovno prilogodene sporedu. Ni lahka naloga razvrstiti tako velike množice, kakršne se obetajo udeležiti slo-vestnosti. da bo za vse dovolj prostora. Predvsem se bodo morali številni udeleženci sprijazniti s tem, da ne bodo med samo slovesnostjo v neposredni bližini spomenika. V sami Zvezdi, parku, ki je sicer precej velik, bodo zbrani zastopniki, ki bodo prejeli posebne izkaznice, na odprtem trgu se pa bodo zvrstili pripadniki posameznih organizacij, predvsem v krojih, ki bodo prikorakali s svojih zbirališč v mestu, v sku- pinah. Drugo občinstvo bo imelo prostor delno na odprtem trgu in na cestah ob parku. Cesta na severni strani med Wol-fovo in šelenburgovo ulico bo določena za avtomobile ter bo pešcem zaprta. Ljudje, ki se ne bodo mogli zbrati blizu spomenika, bodo slovesnosti lahko prisostvovali prav tako zbrano, saj bodo montirani po vsem trgu številni zvočniki in ker bo vladal strogi red. Prav določitev prostora za udeležence po skupinah bo pripomogla, da ne bo prehude gneče in zmešnjav. Za red bo skrbelo okrog 20O rediteljev, ki se jim bo moralo občinstvo v svojem interesu po-korovati. ŠTEVILNE PRIJAVE DRUŠTEV Ni še dolgo, odkar je odbor objavil proglas na javnost, da bo 6. septembra odkritje spomenika, in povabil zastopnike vse javnosti, naj se udeleže slovesnosti. Posebnih vabil na vsa društva delovni odbor ni pošiljal. Naši javnosti je treba izreči priznanje, da se zaveda pomembnosti velike slovesnosti v prestolnici Slovenije, ki se bo oddolžila dostojno spominu kralja Zedinitelja z odkritjem spomenika, ker se je doslej prijavilo že toliko društev. Včeraj je bilo prijavljenih že 168 organizacij s 44 prapori. Všteta še niso številna sokolska in gasilska društva s svojimi prapori. Do včeraj so društva prijavila 54 vencev. Praporov in vencev bi bilo toliko prijavljenih, da bi imeli prireditelji zaradi tega celo težave. Zato je bilo sklenjeno, da podružnice ne bodo polagale vencev, če ga bo položilo osrednje društvo ter da podrejene društvene edinice tudi ne bodo poslale svojih praporov. Prav tako ne bodo mogli skupinsko nastopiti pri slovesnosti naraščajniki in sokolska deca, temveč samo Člani in Članice. MED UDELEŽENCI ŠTEVILNI ŽUPANI Oba odbora, za postavitev spomenika in delovni odbor, sta povabila z okrožnico vse župane v Sloveniji, naj se udeleže slovesnosti ali naj pošljejo na njo svoje zastopnike, in hkrati so bila županstva napro-šena, naj zbirajo prijave udeležencev med svojimi občani. Podeželske občine že več dni prijavljajo svoje udeležence; doslej je odbor poslal v 13 občin izkaznice, ki bodo služile udeležencem, da se bodo lahko poslužili četrtinske voznine. Ker morajo biti podatki o številu udeležencev iz posameznih pokrajin banovine zbrani čim prej, da bo železniška uprava pr:, ravila dovolj vagonov in po potrebi tudi -»osebne vlake, je bil določen rok za prijave do jutri, 30. t. m. Poznejših prijav ne bodo mogli upoštevati, kar velja tudi za zastopnike vseh organizacij. Zato udeleženci, ki se ne bodo prijavili dovolj zgodaj, tudi ne bodo prejeli posetarh izkaznic za dostop na ožji slavnostni proslor. Sprevodi, po mestu ne bo, zato tudi ne bo mimohoda ob spomeniku. Vendar si pa bodo vsi udeleženci lahko ogledali spomenik takoj po odkritju, ko bo razhod na trgu. KONCERT NA KONGRESNEM TRGU V okvir lepega praznika v Ljubljani na dan odkritja spomenika spada tudi monstre koncert, ki ga namerava prirediti popoldne na Kongresnem trgu mestna občina. O podrobnostih te prireditve bo javnost podrobno poučena prihodnje dni. OKRASITEV ZVEZDE Meščani se zanimajo tudi za takšne podrobnosti v zvezi z odkritjem spomenika, kakor, kako bo n. pr. okrašena Zvezda in kdaj bodo podrli oder ob spomeniku. Okrasitev okolice spomenika je poverjena ing. arh. Husu. Spomenik bo dobil z začasno dekoracijo primerno ozadje. Najbližja okolica spomenika bo seveda tudi primerno okrašena in samo po sebi se razume, da bodo ob pravem Času podrli oder, ki zdaj zakriva spomenik. Ker bi pa bil spomenik prav za prav že odkrit, ko bi podrli oder, bo opaž z odrom izginil čez noč in zjutraj bo spomenik tudi že pokrit s posebnim za-grinjalom. To delo bodo opravili prihodnje dni. Kmalu bodo tudi znane druge zanimivosti v zvezi s pripravami in delovni odbor bo, kakor že več dni redno, tudi poslej obveščal javnost sproti o vsem, kar je v zvezi z udeležbo na prireditvi. * Društva, organizacije itd* pri odkritju Iz došlih prijav posameznih organizacij in njih podeželskih enot (društev, odsekov, čet itd.) je odbor ugotovil, da obstojajo nejasnosti v pogledu sodelovanja teh edi- nic pri odkritju spomenika kralja Aleksandra v Ljubljani. Sporazumno z nekaterimi osrednjimi organizacijami je odbor sklenil, da more te organizacije ali večja društva itd., ki imajo svoje edinice tudi po deželi, zastopati ob spomeniku le ena deputacija, ki jo prijavi osrednja organizacija. Ostali člani teh organizacij, vštevši člane podeželskih edi-nic, pa naj se združijo v posebno skupino, kateri bo prav tako odrejeno posebno mesto na slavnostnem prostoru. Tudi venec naj pokloni le osrednje društvo, oziroma enota. Vse večje organizacije bodo na prošnjo odbora določile posebna zbirališča za svoje članstvo skupno za ljubljansko in za podeželsko. Odbor priporoča dalje, da naj se na zbirališčih večjim organizacijam le tem pridružijo tudi sorodne manjše organizacije in društva in da skupno odkorakajo na slavnostni prostor, kjer jim bodo reditelji odkazali določena mesta. Spored slovesnega odkritja spomenika blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Ljubljani, dne 6. septembra 1940 5. SEPTEMBRA 20. slavnostna fanfara raz ljubljanskega gradu. 6. SEPTEMBRA 6. budnice godb; 8. izpraznjenje slavnostnega prostora — Kongresnega trga: 8.30 do 9.30 zbiranje občinstva in organizacij po določenem razporedu; 9.30 do 9.45 prihod oficielnih predstavnikov državnih, vojaških in cerkvenih ob-lastev. 10. svečani čin odkritja. 1) Uvod: Fanfare naznanijo začetek svečanosti -— Slavnostna predigra, svira godba — Fr. Albrecht - Fr. Venturini: ^Kralj Matjaže, pojo združeni pevski zbori. 2) Slavnostni govor predsednika odbora za postavitev spomenika g. dr. Josipa Pipenbacherja. 3) Odkritje spomenika in položitev venca po zastopniku Nj. Vel. kralja Petra II. 4) Vojaški pozdrav — sviranje državne himne, trikratni plotun častne čete in topovska salva z ljubljanskega gradu. 5) Predsednik odbora za postavitev spomenika položi venec in govori vdanostni pozdrav Nj. Vel. kralju Petru II. Državna himna (godba, združeni pevski zbori, prisotno občinstvo). 6) Predsednik odbora za postavitev spomenika naprosi predsednika mestne občine ljubljanske, da prevzame spomenik v last in varstvo. 7) Predsednik mestne občine ljubljanske g. dr. Jure Adlešič prevzame spomenik v last in varstvo mesta Ljubljane z nagovorom in položi venec. 8) Polaganje vencev po določenem vrstnem redu (brez nagovorov). Imena po-lagateljev napoveduje napovedovalec ljubljanske radijske postaje . 9) A. NČdved - Fr. Venturini: v^Slava najboljšemu sinu« pojo združeni pevski zbori. 10) Fanfare javijo zaključek slovesnosti. Potek svečanosti prenašajo radijske postaje Ljubljana, Beograd. Zagreb. Prijave za udeležbo Navzlic ponovnim objavam v dnevnikih mnoga društva še do danes niso prijavila imen posameznih članov svojih delegacij. Odbor prosi organizacije, društva itd., ki še niso prijavila imen svojih delegacij (ki naj ne presega število tri), da to nemudoma store, ker po 30 avgustu ne bo mogel odbor upoštevati zakasnelih prijav. Društva in organizacije, ki imajo podružnice ali enote izven Ljubljane naj prijavijo samo eno deputacijo. Društva, ki so prijavila korporativno udeležbo, a niso prijavila vsaj približnega števila, se prosi, da to takoj naznanijo da bo mogel odbor določiti vsaj približno za nje potreben prostor. Delovni odbor za odkritje spomenika Viteškemu kralju Aleksandra I. Zedinitelju v Ljubljani Tragičen konec velike ljubezni Zadnji ljubčeK Mate Kari je končal svoje življenje kot španski redovnik na morišcu I Mata tiari Blizu Barcelone stoji kartuzijanski samostan. Med menihi tega samostana je tudi brat Ricardo. Pod tem imenom se skii-va pred svetom mož, ki je bil zadnji ljub-ček slavne plesalke in vohunke Mate Hari. Redovnik Ricardo je v resnici Pierre de Mortisac. Po svojih starših je bil podedoval veliko premoženje. V Londonu in v Ameriki je bil dobro vzgojen V Parizu je imel hišo, na angleški obali lep grad, v San Sebastianu pa vilo. Imel je torej možnost živeti tako kakor se mu je zahotelo. Nekega dne se je seznanil v Parizu z Mato Hari in takoj se je do ušes zaljubil v njo. Toda lepa plesalka ga je odklonila. Razočaran se je vrgel v vrtinec življenja, da bi pozabil na svojo ljubezen. Ko je pa drugič srečal kraljico svojega srca v San Sebastianu je še bolj podlegel njenim ča- rom. Kmalu je Mata Hari odpotovala v Pariz, kjer je bila aretirana. CIm je Pierre de Mortisac zvedel to, je odhitel za njo. Mata Hari je bila pa obsojena na smrt in Mortisac je vpregel vse svoje zveze, da bi lepo vohunko rešil. Rotil je ves svet, da je nedolžna in da je postala žrtev osvete. S pomočjo velikih čekov je na vse načine poskušal priti do nje v ječi, toda pri tem je prišel v roke sleparjem, ki so mu lagali, da bo Mata Hari rešena, češ da imajo dobre stike z jetniškimi pazniki in častnikom za usmrtitev vohunke določene Čete. Vse te bi bilo treba podkupiti. Sleparji so mu zatrjevali, da je vse že pripravljeno in da je Mata Hari v ječi obveščena, da bo pravočasno rešena. Ko jo bodo vodili iz ječe naj le mirno gre na bojišče in se dela kakor da mora umreti. Vojaki bodo baje streljali s slepimi naboji. Po prvem strelu se na smrt obsojena plesalka zgrudi, potlej jo pa polože v krsto in ponoči ji bodo pomagali pobegniti čez špansko mejo. V svojem obupu je Mortisac verjel vsaki besedi in radodarno je podpisoval sleparjem vedno nove čeke. Ko je pa prišlo nekega meglenega jutra do dozdevne fingi-rane usmrtitve je Mata Hari na morišču zares izkrvavela. To je Mortisaca tako po-trlo, da ni nikjer več našel miru. Le redko so ljudje še kaj slišali o njem. Svojemu premoženju se je odpovedal v korist dobrodelnim zavodom, sam je pa odšel v samostan kartuzijancev. Leta so mimo tekla nad glavo brata Ricarda, kakor se je imenoval Pierre de Mortisac v samostanu. Ko je izbruhnila v Španiji krvava državljanska vojna, vladni vojaki niso hoteli nastopiti proti kartu-ziiancem. ker je bilo znano, da žive ti redovniki zelo skromno, da nimajo nobenega premožen Ha in da so zaobljubili večni molk. Nekega dne se je pa razširila vest, da je v kartuzijanskem samostanu skrito orožje. To je zadostovalo, da je vdrl v samostan revolucionarni odred ilegalne organizacije i Prebujajoče se jutro« in aretiral vse menihe, zbrane pri polnočni službi božji, člani organizacije so temeljito preiskali samostan, pa niso ničesar našli. Pri zaslišanju so menihi molčali, ker jih je vezala zaobljuba venčega molka. S tovornim avtomobilom so jih odpeljali v bližnje taborišče, kjer so jih sodili. Pa tudi pred revolucionarnim sodiščem so menihi molčali. Ko jim je preki sod zastavljal vprašanja so samo tiho molili. Prizanešeno je bilo samo dvema, ker sta bila tujca, drugi so pa morali na bojišče. Od teh dveh je svet zvedel, da je bil ustreljen tudi brat Ricardo, zadnji ljubček Mate Hari Pierre de Mortisac. Osveta varanega moža Na nekem hribu v crški Thesaliii st^ji vetern: mlin Niesov lastnik ie že prileten mož. Nedavno se ie oa oženil z mladim lepim dekletom iz okolice Oni dan se ie napotil do opravkih v mesto Med ootio ga ie oa Dresenetila nevihta in v zadniem trenutku ji ie še ušel nazai domov. Doma sa ie Da čakalo nepriietno oresenečenie. Svoio mlado ženo ie našel v naročiti svo-ieea nečaka, ki ie do letih in v vsakem pocledu mno2o bolie harmoniral z nio. Toda orileten mlinar tecra ni hotel priznati Planil ie na zaoeljivca. med ruvanjem ie premaoal sv o i ena nečaka, sa zvezal in privezal na lopatico veternesa mlina. Potem ie zvezal se svoio zeno in jo tudi priveza] na oriasko kolo Tako sta se zaljubljenca vrtela na kolesu do prihodnjega ititra. ko so iu našli sosed ie. 2al ie bilo že n-renozno. mladenič ie bil že mrtev. n nezvesta žena ie skočila v hišni duševni zmedenosti v vodniah in utonila. Marcomjsv predhodnik Poskuse z zmaii na žici ie delal že v začetku druse nolovice 19. stoletia maloznani ameriški zdravnik Mahi on Loomis. Opazil ie. da učinkuie z večio množino atmosfe— rične elektrike nabiti zmaj na gotove Dredmete. dokai oddal ieno od nieca. če-Drav ni z niimi v nobeni nrevodni zvezi. Leta 1868 se ie Loomisu s posebnim aparatom celo Dosrečilo doseči v Vireiniii Dred skupino učenjakov brezžično zvezo med dvema gor-kima grebenoma oddal ionima drtm od drusesa blizu 30 km. Dr Loomis svoieon od krit in nikoli ni praktično izkoriščal Niecove načrte ie pri prvem poskusu prekr:žal velik borzni krah Drl drueem oa odklonilno stališče narlamenta. ki ie odklonil kredit za ustanovitev takozvane Loomisove družbe za brezžični brzojav Dr Loomis ie umrl leta 1886. v Vir-giniji kot splošno znan zobozdravnik Malokdo pa ve da ie bil ta mr>ž nrnvaorav predhodnik slavnega italijanskega izumitelja Marconiia. Železu? škim vpokofsncem Ljub'jana. 29 avgusta. V smislu razpisa železniške direkcije v Ljubljani bo potreba izstaviti nove legitimacije za vse one železniške upokoience, katerih legitimacije so bile Izstavljene v letu 1931. Ker je mnogo takih upokojencev, ki pridejo v poštev. jih opozarjamo, da se drže točne predpisanega termina in sicer: 1. Ljubljana glavni kolodvor in Šiška bosta prejemali v računski pisarni nove mehke slike velikosti 6x9, za novo legitimacijo 10 din in vložek 2 din od 15. do 20. septembra. S seboj je prinesti pokojninski odlok, zadnji odrezek o prejemanju pokojnine, potrebna pa so še sledeča potrdila: 2. lastnoročno podpisano izjavo poglavarja družine, da se žena ne bavi s trgovino ali obrtjo, ter da žive družinski člani (navesti imenoma) s poglavarjem v skupnem gospodinjstvu, 3. za otroke preko 18. leta starosti (sinovi do naj del j 26. leta, če hodijo v šolo ali če se uče obrti) se mora predložiti potrdilo šole odnosno učno pogodbo; 4. za hčerke preko 18 let starosti, ki so doma brez lastnega zaslužka zadevno izjavo poglavarj . družine, za one pa ki imajo mesečni zaslužek do največ din 500 pa potriilo delodajalca o mesečnem kosmatem zaslužku. Navedeno mora biti tudi, kak prispevek v bolniško blagajno plačuje, odnosno v katerem mezdnem razredu je zavarovana, ter izjavo poglavarja družine, katero potrdi občinski urad, 5. za duševno ali telesno trajno nesposobne otroke preko 18 let starosta potrdilo železniškega zdravnika, kateri so člani bolniške blagajne, ostali pa od dveh zdravnikov podpisano potrdilo. Za zamudnike se bodo pobirale slike za nove legitimacije šele v mescu februarju 1941. Vsi železniški upokojenci, ki niso v staležu pri ljubljanskih postajah, naj se čimprej zglase vsak pri svoji najbližji postaji, kjer so v staležu, tam bodo zvedeli vse potrebno. Društvo Ž61. vpokojencev za dravsko banovino 176 inl Pri teh besedah se je grofica smehljala otroči-čkoma. Njena lepota, žalost in prijaznost je morala učinkovati na Indijanki. Ena je takoj odvezala iz srebota in listja spleteno pletenko, v kateri je imela otročička in podala ga je beli ženi z očitnim materinskim ponosom. Odskočila je pa liki prestrašena srna, ko se ga je hotela gospa dotakniti. Ta čas je menih pojasnil Indijancem nujno grofi-čino prošnjo. Njena slutnja je bila točna. Ko so divjaki zvedeli, da imajo pred seboj mater, ki išče svojega otroka, so bili ganjeni. Po naselbini je završalo in hitro se je raznesla ta vest med njenimi prebivalci. Razburjenje je bilo tako veliko, da sta dozdevna bolnika takoj nehala stokati in se dvignila s svojih postelj. Takoj so se začuli radostni klici. Gost. ki so ga bili poslali nekoč bogovi, je bil nedvomno ozdravljen, ker sta bila mahoma postala tako čila oba Indijanca bolna, na katera je bila prešla njegova bolezen. Toda menih, ki je bil govoril s starim Indijan- cem, je pojasnil grofici, da njenega sina ni v nobeni teh kolib. Da bi bil povsem na varnem, so ga bili Indijanci spravili daleč v pragozd v skrito zavetišče. Ta naselbina je bila namreč izpostavljena napadom razbojnikov, navadno vedno takoj, čim so mislili, da je v nji večja zaloga kavčuka. — Ali je to zavetišče daleč, oče moj. Napotiva se takoj tja, je prosila gi'ofica meniha. Ni imela niti časa, da bi ponovila svojo prošnjo. Takoj so se ji ponudili gostoljubni Indijanci, da je odvedo tja. Prepirali so se med seboj, kdo jo bo vodil. Slednjič je krenila na pot malone vsa naselbina. Nekaj časa so hodili ob reki, koder ju je vodila edina kolikor toliko prehodna pot. Med visoko vegetacijo in tokom je bilo mogoče za silo prodirati naprej, čeprav ne brez nevarnosti, da bi obtičali v močvirju. Potem so prispeli do pritoka in pot so morali nadaljevati po njegovem ozkem koritu. Hodili so do kolen po vodi. Slednjič so prišli na stezico in po nji na poseko. Malo prej je dejal menih grofici: — Med drevjem vidim livado. Zdi se mi celo, da razločujem nekaj kolib. Dovolite mi stopiti naprej. Ce ni ta belokožec vaš sin, vam bo vsaj prihranjeno strašno razočaranje. Če je pa on, bi mu bil vaš nenadni prihod preveliko presenečenje. In res je bilo tako! Tako daleč od domovine in vse civilizacije v tem svetu nevarnosti zagledati naenkrat njo, na katero vsak človek neprestano misli, zagledati naenkrat mater, po kateri otrok neprestano hrepeni, zagledati jo potem, ko je bilo . skoraj izgubljeno že vsako upanje, to zadostuje, I da poči srce od radosti in presenečenja. Grof-ca je sedla na orjaško deblo, si zakrila obraz z rokrmi in čakala. Njen spremljevalec se je kmalu vrnil, toda nji se je zdelo, da je minilo že več ur. oc'kar je cdšel. — Gospa, veselite se, — je zaklical menih že od daleč. Mati je vstala in zopet omahnila nazaj- Toda njena siabost je bila Sc.no t.cnutna. Tisti, ki ga je razjeda o tarn domoto,: e, jo je potreboval. — ftikar se preveč ne žurite, gospa, čujte me, — je dejal mtn.hi ko se ji je bil približal. Grofica je prebledela. Kako resen je bil naenkrat menihov obraz. Kakšno vest ji prinaša? — Ali je Herve boian? Ali je pohabljen? Ali umira? — Nič ni izgubljeno, zagotavljam vas. Rešili ga bomo. Prihajava pa komaj še pravočasno, — je odgovoril menih. Povedal ji je, kaj je bil ugotovil pri površnem pregledu bolnika. Mladi grof de Ferneuse je bil ranjen nad kolenom. Krogla mu je bila obtičala tam in povzročila nekakšno ohromelost noge. Toda šlo je še za nekaj drugega. Zaradi rane in vlažnega zraka ga je neprestano tresla mrzlica, in ta je izpodjedala njegove moči. Tudi prave volje ni imel ✓eč. Zato tudi ni silil iz svojega čudnega zavetišča. Zdelo se je, da je srečen v njem. — Toda nocoj ne bova mogla dobiti prave slike o njegovem duševnem stanju — je pripomnil menih. Vsak dan pred solnčnim zahodom se vašemu sinu nekoliko blede. Toda to ne bo trajalo dolgo. Indijanci so me v tem pogledu potolažili in mi pojasnili to bolezen seveda na svoj način. Rekli so mi, da prihajam v trenutku, ko je duša belega moža odsotna. Indijanci pravijo, da jo bogovi vsak večer odnašajo v njeno domovino, da bi ji hrepenenje po dragih ne bilo tako grenko. — Otrok moj . . . Moj ubogi otrok — je vzdih-nila grofica. — Le pogum, saj veste, da se nekoliko spoznam na zdravništvo. Jamčim vam zato, da ga bom iz-lečil. Zdaj ga pa pojdite pogledat — Ali me bo spoznal? — Sam bog ve... Vsekakor je pa to samo vprašanje kratkih ur. Kmalu doživi to neizmerno radost. — Ali je to res? Kaj pa, če me pripravljate na to, da se mu je zmešalo? — Nikakor ne, gospa. Povedal sem vam čisto resnico. Sicer je pa že ta resnica dokaj težka. Ko je grofica zagledala svojega sina, to nežno in lepo bitje, cvet duše z možgani učenjaka, elegantnega, vzor plemiča, sedečega zdaj na pragu indijanske kolibe, napol nagega s svetlimi lasmi, segaj očimi mu do vratu, ko je zagledala vse to, njegovo koščeno postavo in voščeno polt, tako da je bil podoben s križa snetemu Kristu, — Ko se je srečala s praznim pogledom njegovih modrih oči, ki so se ustavila na nji brez žarka sreče in radosti, ko je zaslišala njegove blodne, mirne besede, je napolnil njeno dušo strašen obup. Glasno se je proklinjala, da je bila poslala svojega sina v te divje kraje. Menih jo je skušal znova pomiriti. Odprl je škatlico z zdravili in hotel je dati bolniku kinina. Kar je Herve povz<±ignil svoj glas: Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inaeratni del Usta Oton Christof // Vsi v Ljubljani Naš otrok — naša skrb Razmišljanje roditeljev ob začetku novega šolskega leta Maribor. 27. avgusta Šolska vrata se boo.o odprla — v nera-dost nase dece, večkje tudi v neradost staršev, veckie tudi ne I Marsikatera mati je imela sedaj z otrokom doma eno ;>krb več. skrb. katero ii vsa i za neka i ur ob šolskih dneh odvzame šola. Očetje, zlasti v mestih, oa tudi na podeželju, to skrb občutijo navadno mani. ker ie uač deca do največ Dreko dneva prepuščena materam, ki poleg te skrbi še očetom često odgovarjajo za deco več. kot jim ie to Doleg njihovih številnih drugih brig in dosIov mogoče. Kakor pa se vsi z deco vred radujemo in spominjamo nekdanjih naših šolskih in počitniških dni. druži vse očete in matere ob doraščajočeiu otroku ena. skupna skrb: Kaj bo iz našega otroka? Navadno roditelji na to vprašanje skusijo najti rešitev po opazovanju otrokovega temperamenta, nadarjenosti, nagibov in veselja do enega ali drugega poklica ter tako sklepajo, da bi otrok bil morda dober za; trgovca, u-radriika. učenjaka, umetnika, obrtnika, organizatorja itd. Vsekakor vse matere, ki v tihih srčnih kotičkih goje morda »visekoieteče« želj^ za bodočnost svojega otroka, bi se rade zadovoljile, če bi jim kdo mogel sigurno prerokovati, da iz njihovega otroka sicer ne bo noben junak, noben moister. noben mož svetovnega slovesa, vendar oa spreten in srečen človek. Na vse zadnje namreč ni nečimernost. ki ob reševanju tega vprašanja govori iz matere marveč skrb in strah, da njen ljubljenec zaide na slaba pota, zasledovan po usodi in mučen po živlienskem brodolomu! Ne zavedajo pa se naše mamice dovolj, v kako veliki moči in meri njih Samih ie, iz svojih otrok narediti Srečne, dobre ljudi, ljudi z dobrimi živci, jasnim mišljenjem, toplim srcem in vrlim živUenskim pojrumom! Res ie dobrotnost »boljša polovica« vse vzgoine sile! Toda vzsoina sila predvideva predDOgoj. da ie vzgojitelj ne le sam vzgojen, marveč mora znati vzgajati! Ta dva pregovora prezira naše iavno živlienie. ki pač ter i a določeno predizobrazbo in kvalifikacijo celo za sleherno rokodelstvo, katero s tem nehote dviga nad najvišje človeško poslanstvo: spočetje in vzgajanje dece! O tem perečem problemu sem Dredlani več pisal v »Roditeljskem listu«, ki je — kliub temu. da ie bil edina slovenska revija vzgojnih nalog in vprašani naših roditeljev — radi premalega zanimanja v to poklicanih — moral prenehati! In vendar bi pri le količkaj izvedeni »Dedacogizacir« naših domov, naših roditeljev prve vzgojne in poklicne svetovalnice lahko tvorili naši 5rfarši. naši domovi! Naši današnji roditelji so pri vsaki zna- j čainostni posebnosti svoi e dece takoj v j skrbeh za bodočnost. Ne znajo izkoreniniti I prepirljivosti. trme. laganja, sladkosned-I nosu. lenobe in drugih slabih navad svoje dece kliub vsei »strogosti« ter te napake naposled smatrajo kot odločeno, trdno usodo. Sodobni psiholog m vzgojitelj se s tako resignaciio ne more spoprijateljiti in ie v zadnjih desetletjih otroka, njegovo okolje in njega vpliv na duševni in duhovni razvoj dosledno opazoval in raziskoval. Našel je rezultate, ki se zelo razlikujejo od dosedanjih nazirani glede nastaiania vsega slabega in grdega. Doslej smo vsepreveč pripisovali vse slabosti in vse razvade podedovanju in upo-loženju v otroških srcih. Tudi na p snemanje in slabo družbo smo pri tem daiali mnogo preveč krivde, vendar oboje ne zavzema tako odločilne uloge, kot srno d?slei mislili. Celo nesreča, uboštvo in druge usodne prilike so le pod gotovimi rogoii močne dovolj, da človeka razjec J in uničijo. Razlogi iz i a lovit ve človeške sreče leže pred vam skorai breziziemno v napačni vzgoji in sicer imaio v^e otroške napake, kaker tudi zelo različne so. skupno korenino. V srcu slehernega človeka biva stremljenje po u vel javi jenju. Opazujemo ea že pri malem otročiču. ki še svojih žel i a in namenov ne zna z govorom r-riobčevati. Odstraniti tega ni mogoče z nobenim sredstvom! Pri vseh naših načrtih, nameri eri h na liudi. moramo s tem vzgonem kot danim dejstvom računati. To so spoznali in priznali že vedno veliki voditelji in organizatoru ter zahvalilo svoie uspehe tej okolnosti. Le pri otroku oa hočemo ta prirodni zakon zaustavljati, onemogočati. Cesto neboleč in nevedoč dušimo njegovo stremlje-nie uveliavlienia na nairazličneiše načina. Enkrat z vzgoino strogostjo, zasmehovanjem godrnjanjem, ignoriranjem, prekinjanjem drugič baš nasprotno — z razva-janjem bojazljivim dviganjem, pomi ova-njem in si. Obe vzgoini metodi čeprav sta zelo različni, pustita v otroku dozorevati prepričanje: znam. sem. vem in zmorem — nič! Tak občutek, če s? era tudi otrok morda še ne zaveda, se maščuje, šk duie! Neznano pa ie materam, kako na taka postopanja otrok odgovarja in predvs m so jim neznani daleč vodeči in ra-rašče-v kanali, skozi katere ranjeno, zadušeno stremljenje po uveliavlieniu pronikne spet na površino. Zavisi docela od temperamenta, okolja, starosti, prirojenosti. često cd slučaja, katero od mnogih poti gre. da se izmene poškodbi svo1eCyrano de Bergerae«, svetovno sloveče delo Edmonda Rostanda. Sicer ni namenjena za otvoritev, toda ker je najtežje in največje delo, je treba tudi že zdaj temu primernih priprav. Zanimanje za letošnjo sezono je v nasprotju s prejšnjimi leti živahnejše. Morda je k temu pripomogla nekoliko tudi reklama z obnovo gledališkega poslopja, ki je, kakor se čimdalje bolj kaže, res originalno že na zunanji pogled. Da si bo pa narodno zavedno občinstvo na jasnem, kako je prav za prav z usodo zaprošenega povišanja državne subvencije in kaj je za neovirano obratovanje odnosno redno otvoritev sezone pokrenjeno tudi, če bi bila prošnja za povišanje državne podpore neugodno rešena, bi bilo morda stvari sami zelo ustreženo, če bi se to vprašanje od pristojne strani javno pojasnilo. Mi smo že pred tem izrazili svoje stališče, ki ga za danes ponovimo najkrajše z zgornjim naslov om. Mariborske in okoliške novice — SejmSke novice. Na torkov živinski sejem dne 27. t. m. so okoliški kmetje in mešetarji prignali 13 konj, 10 bikov, 108 volov, 439 krav in 22 telet, skupaj 592 glav; prodali pa so 434 glav. Cene so bile naslednje: debeli voli po 7 do 8 din kilogram, poldebeli voli po 5.50 do 6.80, plemenski voli po 6.25 do 8, biki za klanje po 5.25 do 6.75, klavne krave, debele, po 6 do 7, plemenske krave 5.50 do 7, krave klo-basarice 4 do 5, molzne krave 5.50 do 8, breje krave 5.25 do 7, mlada živina 6.50 do 7.75, teleta 7 do 8.50 din kilogram žive teže. — Tovorni avto do smrti povozil otroka. Na državni cesti v bližini Hoč pri Mariboru je neki tovorni avto povozil šestletnega posestniškega sina Josipa Barzbor-ška, ki je obležal na oesti z razbito lobanjo. Otrok je bil pri priči mrtev. V teku je preiskava, ki naj dožene, kdo je nesrečo zakrivil. — Na vseh mariborskih ljudskih šolah bo 2. septembra od 8. do 11. vpisovanje vseh novincev in priseljenih otrok. Novinci naj pridejo v spremstvu odraslih, ki naj predlože krstni list, domovnico in potrdilo o cepljenju koz. — Nočna lekarniško službo imata tekoči teden Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici 12. tel. 28-12, in Vaupotova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti 33, tel. 22-13. — Na II. državni realni gimnaziji v Mariboru bo v novem šolskem letu pouk nemškega jezika v vseh razredih. Razen tega bo v III. razredu namesto francoščine italijanščina. Učenci naj še ne kupujejo knjig in naj počakajo na navodila, ki jih bodo dobili v šoli. — Združenje trgovcev za mesto Maribor sporoča, da veljajo od ponedeljka 2. septembra t. 1. dalje za mariborske trgovine spet normalne odpiralne in zapiralne ure, in sicer od 7.30 do 12. in od 14. do 18.30. — Imajo ga. Orožniki so aretirali nekega Josipa Nekrepa iz <đpodnje Dobrave, ki je osumljen, da je ukradel iz skladišča tvornice Antona Pintarja na Teznem raznega blaga v vrednosti okoli 2500 din. Del ukradenega blaga so našli ob priliki hišne preiskave. _Na vse načine si pomagajo mešetarji in prekupčevalci živine, da bi dosegli čim večji dobiček. Tako na primer so na zadnji živinski sejem v Maribor prignali prekupčevalci okoli 100 krav, ki jih po dva ali tri dni niso molzli. Tako so skušali vzbuditi vtis. da so krave izvrstne mlekarice, češ vidite, mleko kar teče od njih. Posledica tega pa je, da so se vimena ubogih, živali vnela, tako da krave v strašnem trpljenju niso mogle uživati krme. Proti takim brezvestnim špekulantom je sedaj nastopila policija, ki je 30 prekupčevalcev zaradi trpinčenja živali ovadila sodišču. Primerna občutna kazen gotovo ne bo izostala. — Beg iz življenja. V nekem ribniku v Slivniškem Pohorju so našli mrtvega 44-letnega posestnika Petra Visočnika. Preiskava je dognala, da si je Visočnik sam končal življenje. Zapušča ženo in pet ne-preskroljenih otrok. Kaj je gnalo Visočnika v smrt, ni točno znano. — Namesto venca na grob pokojnega dvornega svetnika dr. Kronvcgla je darovala Kreditna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru 150 din Protituberkulozni ligi v Mariboru. — V zadnjem trenutku rešen. V Podgorci pri Veliki Nedelji je 441etni dninar Štefan Bednički kosil travo. Nenadoma mu je postalo slabo in se je zgrudil na tla. Padel pa je tako nesrečno, da mu je kosa prerezala žilo odvodnico na desnici. Možakar bi prav gotovo izkrvavel, da ga niso še pravočasno našli in poklicali zdravnika, ki mu je rešil življenje. — Svinja je obgrizla dveletno viničar-jevo hčerko Ivanko Bolfenk iz Svečine. Ubogi otročiček je dobil hude poškodbe po rokah in nogah. Prepeljali so ga v mariborsko splošno bolnico, kjer si zdravniki prizadevajo, da bi otrokJu rešili življenje. — žrtev dela je postal 551etni Žagar Leopold Detiček iz Slovenske Bistrice. Po nesrečnem naključju je prišel z levico v cirkularko, ki mu je odrezala prste na levici. Hudo poškodovanega Detička so od-premili v mariborsko bolnico. Tam se zdravi tudi 271etni viničar Ludovik Vernik iz Pekla, ki mu je neki delavec pri spravljanju otave z železnimi vilami prebodel desno dlan. — Zveza Maistrovih borcev poziva vse člane, da se v čim večjem številu udeleže velike patriotične proslave, ki bo ob priliki odkritja spomenika našemu velikemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju 6. septembra v Ljubljani. Za vožnjo v Ljubljano in nazaj je odobrena četrtinska voznina. — Zveza Maistrovih borcev je prejela od štaba TV. armijske oblasti odlok, s katerim je rok za vlaganje prošenj na ministrstvo vojske in mornarice skrajšan do 20. septembra letos. Vsi Maistrovi borci se pozivajo, da svoje prošnje nemudoma urede, ker se s tem terminom definitivno zaključuje končni rok za vlaganje prošenj in se prošnje, predložene po tem terminu, ne bodo več upoštevale. — Odbor ZMB. — Dramatičen lov za tatom. SeinlSki orožniki so že delj časa zasledovali 211et-nega Janka Gutmacherja iz Janževe gore pri Selnici ob Dravi, ki ie osumljen, da je izvršil več drznih tatvin. Včeraj so ga orožniki izsledili, a jim je spet pobegnil. Orožniki so uprizorili pravcati lov za Gut-macherjem. ki je na begu padel z neke skale v prepad, kjer je obležal z ziomlje- krito v ooramoo. zavzame bojevito držo in se potem kaže tmast, pogosto jezen (jez-liav). godrnjav. razborit, zaprt. Drugi, boli spekulativne narave, ohlaia svoje nerazpo-ioženie ne na vzgoiiteliu. ki ga ie izklical. to bi bilo — preopasno. Maščevan i e izvaja na bratih, sestrah, tovariših, aluzinčadi, na pohištvu, obleki, knjigah, igračah in živalih, ki se ne more i o braniti. — Spet drugi si ustvariio nadomestilo za to. kar se jim doma na ljubezni in otroški radosti odteguje, s slaščičarna, bahanjem. simuliranjem, sanjarjenjem, tihimi grehi, potepanjem, slabim čtivom. dvomljivim prijateljevanjem in z »junaštvi«, ki tim od tovarišev dona saj o priznan i a in hvale. — In končno imamo otroke, ki jih okrnitev njihovega uveljavitvenega stremlienia spravi v popolno resignacijo. da postanejo popolnoma brez^x>gumni in se čisto — »razcei:a-ioc. To so lenuhi, strahooetneži. figovci. boiazliivei in — mladostni samomorilci. Ako imajo taki otroci srečo, priti v drug milje, srečati človeka, ki jih v njihovi malosrčnosti dvigne, odložijo v začudenje vseh znancev svoje razvade naglo ali polagoma kot »mladostne norosti«! A---o se pritisk nad njimi nadaljuje ali je bil v mladosti tako močan, da naknadno vpliva celo v poznih letih, potem sklenejo svojo živLJensko not kot nesrečni Ludje! Vsekakor se bo roditeliem. katerim so te zveznosti nove. pričetkoma težko vču-stvovati in vživeti se v te miselne poti. kaiti živimo vsepreveč v okovih primitivnih načel, po Laterih Smo bili vzgojeni. Plodovi doslei običajnega načina oost panja z otrokom pač niso kai razvese' Uvi. To dokazujeio mnogi brodolomi in »Črne pike«, ki jih pač lahko izkaže Vsakdo v svo- iem življenju. In baš zda i ob začetku selškega leta. za mnoge otroke — ob sklepu šolske dobe — pred prehedom in odločitviio za živliensko-pcklicno pripravo, je na mestu, da roditelji sami ter roditelji skupno s poznanimi in priznanimi vzgojitelji razmišljamo o bodočnosti naše dece. zlasti o tem. kako bi deco obvarovali pred nevarnostmi, ki bi jih baš današnje življenje brezobzirno se.ie že celo med mladino, ki ni bila deležna VTir'Jneea dela. izhajajočega in tc-meljuJcčega na globoko gledanem razumu, dozoreli presoji, stvarnem pretehtan.hi. sa-movzgoji in doslednosti! Predvsem nas mora voditi jeklena volJa. da ne odstopimo od enkrat pravilno spornane poti tud"; kljub morebitnim naza""-udarcem, 7a katere spet ne smemo delati odgovornih otro':: To prizr-devanie bo plačano k-jti petem 7n?mo že ori dojenčvu. kai b*» :n kai mera postati iz tega otroka: Sr«*č"*n č 1 c v e k ! m. V. i znameniti tenor milanske Scale G1USJSPPE LUGO poje v filmu PVCtU V r T D IT KINO UNION — TeL 22-2 i. m 9 B 1*1 ▼ fi I A U Predstave ob 16., 19. in 21. url. arije FUCCTNTJA. VERDIJA. LEONCAVALLA. BIXTA in W. LENTE. i nima nogama in hudimi poškodbami na glavi. Gutmacherja so odpremili v mariborsko splošno bolnico. — Kavarna »As tor i a« naposled prodana na dražbi. V torek 27. t. m. je bila pred mariborskim sreskim sodiščem ponovna dražba kavarne >Astoria«, ker prometna komisija ni odobrila prejšnje dražbe z dne 17. aprila letos in odklenila prenos lastnine na tvrdko »Vv'eka«. K tej dražbi so prišli kot zdražitelji in glavni upnik »Posojilnice« v Narodnem domu Mestna hranilnica, kavarnar Josip Petan iz Zagreba, trgovec Alojzij VVesiak in njegova žena Marija Vv'esiak ter »Santos«, družba z. o z. (Družba »Santo9< je bi.a šele pred kratkim ustanovljena za nakup in prudajo kavarn, gostilniških obratov in penzionov. Sestavljajo jo veletrgovec Zega Graf ter trgovca BabiČ in arirLinovič. vsi iz Zagreba, pri dražbi pa je zastopal družbo odvetnik dr. Josip Pernat.) Kavarna ^Astoria« je bila zdražena za 2 805.000 din, in sicer jo je zdražil kavarnar Josip Petan, torej za 30E.000 din več kakor pri prvi draibi Pri dražbi je ugovarjal osebno sposobnost zdražitelju Alojziju "VVesiaku zastopnik Poso^nice*- Narodni dom, češ da jc prometna komisija že enkrat odklonila prenos družili >Wcka , katere član je tudi zdraži-telj Alojzij VVesiak. Sodnik pa je ta ugovor odklonil. Glavni upnica je bila »Posojilnica« v Narodnem domu z 2.00O.O00 din »Mestna hranilnica* s 120.000 din, ki borta tudi v celoti kriti. Tudi terjatev tvrdke ^Weka*. v skupnem znesku 800.000 din z obrestmi bo krita z zneskom približno 500.000 din. Kakor smo izvedeli, namerava zdražitelj Josip Petan, pod pogojem, da mu bo prometna komisija odobrila prenos lastnine, zgraditi popolnoma novo kavarno s plesiščem, barom itd, v prav velemestnem slogu. — Nakupovanje jabolk brez oblastnega dovoljenja — prepovedan0. Znano je, da je mariborska okolica zlati kraj in raj za sadje, zlasti za jabolka. V dobrih sadnih letinah in pri ugodnih vnanjih tržiščih prihajajo tu sem milijoni lahko pridobljenega denarja. Zal le, da od tega bogastva nima veliko tisti, ki mu je vir, to je sadjerejec. Dostikrat pa se zgodi, da je ta neposredni vir še ob tako malo. kar naj bi dobil, ker ga skušajo opehariti prekupčevalci brez oblastnega dovoljenja, ki se izdaja za naku-povalce znanega trgovca p sadjem. Morda dajo prodajalcu malenkost »kapare« na račun, pridejo po blagro. potem pa — izgrinejo. Navadno ne ve nič o tem trgovec, katerega naslov so v ta nar^en zlorabljali. Ker je letos malo sadja in veliko povpraševanje zlasti po jabolkih, orožništvo po deželi letos še s posebno vnemo zasleduje potek teh kupčij in je že več primerov izsledenih in ugotovljenih ter prijavljenih oblastvom zaradi prestopka obrtnega zakona. — Začetek šolskegn let« na I. državni dekliški meščanski šoli Antona Martina Slomška v Maribom. Popravni izpit završ-nega izpita bo dne 31. avgusta 1940. ob 8., vsi ostali popravni Izpiti pa dne 5. septembra tudi ob 8. Vpisovanje v vse razrede bo dne 2., 3. in 4. septembra od 8. do 12. V 1. razred se vpišejo učenke, ki so dovršile 4. razred ljudske Sole brez slabe ocene in ki niso več stare ko 14 let. S seboj prinesejo izpričevalo in krstni list. Vsaka učenka iz izvenmariborske občine mora predložiti potrdilo svojega občinskega urada (nekolkovano), iz katerega bo razvidno, v kateri občini stanuje. Vse podrobnosti glede vpisovanja so razvidne iz oglasa v veži šolskega poslopja. — Maščevanje n^d razgrajačem. Tovarniški delavec Miler Mihael iz Frama in Brašič Rudolf, delavec iz Orehove vasi sta imela že dlje časa svoje medsebojne obračune. To se pravi, Grašič si je domišljal, da mora z Milerjem ob prvi priliki še obračunati. To priliko mu je dal Miler sam, s tem, da je predobre volje v neki gostilni razburjal goste in ko je moral oditi, mu je Grašič sledil na cesto. V bližini Sokol-skega doma ga je došel, pa ga je s planko začel mlatiti. Ko sta prišli žena in hči napadenemu na pomoč, je še nju nagnal, da so pred njim zbežale, že zaradi v členku zlomljene noge je moral Miler v bolnico, a na Grašiča še čaka pokoril za nekrščansko maščevanje nad svojim sovražnikom. — BOj pijančevanju in razgrajanju na deželi. Ni še prave jeseni, ni še pravega mošta niti sadjevca, in večina žganjekuhe še počiva, in vendar je letos tudi širom po deželi nenavadno razširjeno pijančevanje in zapravljanje tudi še tako težko pri-sljženega denarja. V zvezi s pijančevanjem je tudi razgrajanje in le predosti-krat tudi pretepi in poboji. Dcc:m naš Maribor sam na sebi svoji bližnji in širši okolici nima pravice v tem pogledal kaj očitati, ker je tu ta bolezen že od nekdaj vdomaćena in nalezljiva, pa lahko dežela mestu očita, kiko slab vzgled daje deželi glede pobijanja tega zla — kar velja zlasti za sobetne večere in noči do nedelje zjutraj in še prav posebno za itak tudi sicer zapcrtavljeno Magdalensko četrt. Pa o tem kaj več posebej. Tu moram v čast našemu orofarištvu le še ponoviti, da odobravamo boj. ki ga je kot rečeno letos s pesebno vnemo že začelo proti najhujši socialni krizi našega naroda. K prmeru &cštanj. kjer se je ta boj zgledno za vse druge radikalno izvršil, se še povrnemo. — Nepotrebno pouraževa-nje živil. Na mariborskem živilskem trgu zciaj kar dan za dnem lahko opazujemo, kako se nepotrebno podražujejo tudi žviia odnosno celo gozdni sadeži kot so n. pr. brusnice. Tega sadeža j-" mariborska ckelica precej bogata, po~erno preti koroški strani. Navadno je za nje veljala cena 4, kvečjemu 6 din, danes, v sredo so prodajalke zahtevale že 9 in pol d:n. Na vpraša ije zakaj, se glasi enostaven odgovor: ker se je tuđu vse a;ugo dvakrat ali še za več podražilo. Kaj pravi k temu tržno nadaorstvo? — Obrađena mestna uprava. Na škodo mestne premeženjske uprave je dozdaj še ne izsleden, prijatelj tujih koles iz veže v ^ančiškanski ulici vtzel s seboj moško kolo znamke »Stajer VVaffenrad«, tov. št. 3102614, ev. št. 24165. Kolo je čmople-skano, oba plošča nova, siva. — Na-šla »e Je P°**elska knjižica, glaseča se na ime Matjaž Krist na, služkinja s potni'' cm obč. urada Preval je. — Ogrožanje osebne varnosti na marf-borsKLh ulie»h. Vseh pešcev, pa tudi voznikov ln živali, torej sploh celokupnega javnega prometa je postal nujen javen problem, ki ki če po takojšnji rešitvi, še danes je življenje pot meznika več vredno, kakor vse, kar ga ograža. Z milo kaznijo posameznikov, to zlo ne bo rešeno, že zato ne, ker v največ primerih ni mogoče izslediti krivca, v pr merih odškodnin pa ogledi itd. požto več kakor dobi morda za celo življenje pohabljeni poškodovanec. Izmed šte\n'nih. slučajev naj navedem le dva nojvejša. Na Betnavski cesti je neznan motor st povozil 6letnega Bogdana Potočnika, ki je v spremstvu stareišepra bratca prišel iz Ferkov eulicr Zelo poškodovanega dečka so odpeljali v bolnico. V Ulici kneza Koclja pa je podrl na tla in svojo žrtev kar tam pustil tudi nepoznani motorist, ki je privozil iz Frančiškanske ulice ter brez znamenja zavil tik ob uličnem levem ribniku. Poškodovanka je Ri-žner Rozalija. žeVznič. žena, stanu loč a v Ulici kneza, Koclja, kjer se s poškodbami sama zdravi. — Zabačeni prtja^ij tujih bukev. S cer našo biikve (knjig-e) izhajajo iz ei-.oinis.te korenike. vendar tu mislimo na bukova drva tam v gozdovih, recimo kar tam v LaporTkem hribu, kjer se nahaja gorrd Janeza Potiskn, posestnika ^z Kočna. Že od spomladi dalje je opazil, da mu nekdo seka bukve in da se je naza Inie spravil celo nad smrekove veie. ki jih je on pripravil za fižole ve količe. Pa ves čas nI mo-°rel izgled ti tepra zvestega prijatelja njegovega goz>da. Kar so ga šele zd^.j izsledili tako rekoč *ln flagrantU, to se pravi, ko ie še sekira pela svojo izdajsko pesem. Bil ie to Jernej Tratenšek. delavec v Laporju. Ker svoje ljubezni do tujih bukev seveda ni mogel utajiti, je lepo priznal. Zato mu je tudi prizadeti posestnik ocenil celo škodo tako, da ne bo preveč hudih pcsleddc. — Divji lovci In ribiči. Mariborski lovci se pritožujejo, da nibove posle posebno na Pohorju in po goicata na dravskem polju v zadnjem času Čimdalje pridneje opravljajo drugI lovci z večjo srečo, pa brez oblastnega dovoljenja — torej divji lovci. V Poljanah in tam okrog večjih tekočih voda pa se tudi itak maloštevilni takorekoč poklicni ribiči pritožujejo nad onimi, ki nedovoljeno rbarijo in potem še okrog prodajajo nalovliene ribe. Temu tudi za deželo prepovedanemu poslu napravijajo konec orožniki, če se jim gotove primere rpznani. Trem divjim lovcem pa je orožništvo na Teznem že prišlo na sled slučajno. Ko so zaradi vloma v Pinterjevo tovarno pri enemu osumljencev izvršili hišno preiskavo, so (pri Nekrepu) našli lovsko puško in ugotovili tudi sled, odkod prihajajo v neko hišo v >Abesiniji* na Pohorju ustreljeno srne. Nakrep je izdal tudi ostalo družbo tatinskih lovcev. — P J teke tatvine na dnevnem. redu. Kdor je bil med vojno v Mariboru, gotovo še ni pozabil, kako je bilo ob tem času vse polje bližnje okolice zastraženo pred tatovi sedežev. Slično se ponavlja zdaj kraja poljskih sadežev bolj na deželi, kakor pa v obljudeni bližnji okolici. Orožništvo dobava zaradi takih primerov tatvin vedno več prijav, katerih večina se suče okrog krompirja, zlasti v krajih, kjer je zaradi velikega deževja že segnil ali pa še zdaj ni popolnoma dozorel. Žalostno je pri tem, da pri teh tatvinah zasačeni niso v vsakem primeru res potrebni in iz zgolj človeškega stališča opravičljivi. Tu imajo >vmes svoje prste« znani delomržneži in zapravljive!, ki jih čaka tem strožja kazen, čim večje se letos kaže pomanjkanje najbolj potrebnega živeža. MALI OGLASI Beseda 50 par. davek posebe.i Preklici izjave oeseda dm l.— davek posebej. £a pismene odgovore gleae malih oglasov )e treba priložiti znamko. — Popustov za male ogiase ne priznamo. Beseda 50 par. Dn\»k posebei Najmanjši SDese4 b — dm F.T.KARMAH v LJUBLJANI OBISKE SPREJEMA OD 9-12,3-7 URE v HOTELU .SOČA' SV. PETRA CESTA Poslužite se malih oglasov v ki so oai cenejši! • ■ • • • • ■•v.v.v. TRAJNA OIVDtTLACIJA v vseh modernih frizurah proti garanciji za ceno din 35 Vam napravi salon »PIRC«, Ljubljana, Florjanska' '6. 2003 MIZARSKE STROJE vseh vrst. priznano prvovrstnih znamk »Teichert«, Festo« itd. kakor tudi kokovestno strojno orodje, skobeljne nože, krožne in gaterske liste naročite najbolj ugodno na velesejmu. Specialna trgovina Dovžan Ivan, Ljubljana, Frančiškanska ul. 4, tel. 45-42. 23. L. FO TO-AMATERJEM razvija, kopira povečava foto- Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8.— din SREBRO. DRAGE KAMNE ln vsakovrstno ZlatO kupuje po najvišjih cenah J os. EBERLE LJUBLJANA — Tvrševa 2 (palača hotela s-Slone) MALINOV SOK večje količine kupujemo. Ponudbe z navedbo cene franko postaja Zagreb na: Nabavijač-ko proizvodjačka zadruga Sloga ugostitelja, Zagreb, Subiče-va ul. 64, telefon 70-28. 2002 atelje Mancini, Ljubljana-Vič. 1765 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjš znesek 8.-. din JUVELIRJA mlajšega potrebujemo za takoj. Mesto stalno. Burmazovič in Pavlovič, zlatarja, Beograd, Terapije 38. 2001 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din ČEVLJE v modi, kvaliteti in najnižji ceni vam nudi trgovina jEDO c čevlji Vošnjakova 2 (Gosposvetska c. št. 12) 1992 Pri tiporabi^ RIVEA ULTRA OLJA Vas sonce p o r j a v i, toda ne o p e £ e! » ■ • • • Najboljši vodnik po radijskem svetu je „NAŠ VAL" Sporedi evropskih postaj na vseh valovili, strokovni članki, roman, novela, novice z radijskega in televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, ameaulce. Izhaja vsak petek in je tudi lepo ilustrirani UPRAVA: Ljubljana — Knaljeva uBca 5. " 555* - \ Stran 4 Ves narod bo zastopan pri odkritju kraljevega spomenika v Ljubljani Ljubljana, 29. avgusta Na mogočno slovesnost, kakršnih je bilo doslej v Ljubljani še malo, se te dni v delovnem odboru za odkritje kraljevega spomenika pripravljajo sicer tiho, a tem bolj marljivo. Za te priprave se zelo zanima vsa javnost, saj se obeta pri slovesnosti izredno velika udeležba ne le zastopnikov številnih organizacij, temveč tudi občinstva iz mnogih krajev Slovenije. Odkritje spomenika kralju Aleksandru Zedinitelju bo hkrati najlepša ter najdostojnejša proslava znamenitega dne. ko postane polnoleten naš mladi vladar kralj Peter II. MNOGO DELA MALO ČASA Naloga, ki jo je prevzel delovni odbor za odkritje spomenika, nedvomno ni lahka, ker mora opraviti ogromno dela v zeio kratkem času. Pisarna odbora posluje (v Kazini) šele okrog 10 dni, a glavno delo bo moralo biti jutri že končano, to se pravi zbiranje prijav udeležencev In skoraj vse podrobno delo s tem v zvezi. Odbor si je delo smotrno razdelil po odsekih, ki jih je 10. Težko je reči, kateri odsek ima težje in odgovornejše delo. Če prideš te dni v pisarno delovnega odbora, vidiš, da je živahno kakor v čebelnjaku in pisalni stroji šklepetajo kakor v uredništvu kakšnega ameriškega dnevnika. Reporter v vihri tega dela težko sproži plaz svojih vprašanj, že zato, ker ne veš, pri katerem odseku bi bilo treba začeti: pri organizacijskem, tiskovnem, prometnem, rediteljskem, sprejemnem itd. — čitatelje pa zanima vse. KRASEN SPORED Najprej so reporterju dovolili pogledati v koncept, kakšen bo spored prireditve. Znano je sicer, da bo odkritje spomenika 6 septembra, a uvod v slovesnost bo prav za prav že 5. septembra zvečer; ob 20. bodo fanfare z Gradu naznanile, da bo prihodnji dan Ljubljana doživela krasno slovesnost. V petek 6. septembra pa bodo godbe zaigrale ob 6. budnico meščanom. 2e ob 8. bo moral biti izpraznjen ves Kongresni trg-, da se bodo zastopniki društev in drugo občinstvo lahko začelo zbirati ob 8.30. Zbirali se bodo približno uro. Pol ure pred 10. bodo lahko spuščali na slavnostni prostor samo še dostojanstvenike. Slovesnost se bo začela ob 10. Začetek bodo naznanile fanfare, v uvod pa bodo zaigrale godbe (najbrž dve vojaški in že-lezničarska »Sloga«) slavnostno predigro, nakar bodo zapeli še združeni pevski zbori slovesno pesem. Predsednik odbora za postavitev spomenika dr. J. Pipenbacher bo potem imel slavnostni govor in slovesnost bo na višku, ko se bo po govoru spustilo zagrinjalo s spomenika ter se bo množici pokazal mogočni lik velikega kralja. Prvič bo ob odkritem spomeniku zazvenela državna himna in častna četa bo pozdravila kraljev lik s tremi plotuni, na Gradu pa bo zagrmela topovska salva. Prvi bo položil venec na odkrit spomenik predsednik odbora za postavitev spomenika in ob tej priliki bo prečital vdanostno brzojavko, ki jo bodo poslali Nj. Vel. kralju Petru II. Godbe, pevski zbori In občinstvo bodo pozdravili mladepra kralja v mosročnem zboru z državno himno. Potem bo ostala predsedniku odbora samo še naloga, da naprosi ljubljanskega župana, naj prevzame spomenik v varstvo mestne občine. Po simboličnem prevzemu spomenika bodo zastopniki številnih društev začeli polagati vence na podstavek spomenika. Tudi ta del lepega sporeda bo učinkoval močno, kajti spominu mučen lškega kralja se bo poklonila v resnici vsa Slovenija. Ker bo zastopnikov društev in vencev izredno mnogo, zastopniki ne bodo govorili, a društva bo sproti imenoval radijski napovedovalec. Ob sklepu slovesnosti bodo združeni zbori zapeli lepo Nčdvedovo skladbo --Slava najboljšemu sinu«, konec slovesnosti pa bodo oznanile fanfare. RAZMESTITEV UDELEŽENCEV To je seveda le zelo grob obris krasnega sporeda, ki se lahko v tej ali oni podrobnosti še spremeni. Vsekakor pa mora občinstvo že zdaj računati s prometnimi ureditvami, ki so časovno prilogodene sporedu. NI lahka naloga razvrstiti tako velike množice, kakršne se obetajo udeležiti slo-vestnosti, da bo za vse dovolj prostora. Predvsem se bodo morali številni udeleženci sprijazniti s tem, da ne bodo med samo slovesnostjo v neposredni bližini spomenika. V sami Zvezdi, parku, ki je sicer precej velik, bodo zbrani zastopniki, ki bodo prejeli posebne izkaznice, na odprtem trgu se pa bodo zvrstili pripadniki posameznih or-g-anizaeij, predvsem v krojih, ki bodo prikorakali s svojih zbirališč v mestu, v sku- pinah. Drugo občinstvo bo imelo prostor demo na odprtem trgu in na cestah ob parku. Cesta na severni strani med Wol-fovo in selenburgovo ulico bo določena za avtomobile ter bo pešcem zaprta. Ljudje, ki se ne bodo mogli zbrati blizu spomenika, bodo slovesnosti lahko prisostvovali prav tako zbrano, saj bodo montirani po vsem trgu številni zvočniki in ker bo vladal strogi red. Prav določitev prostora za udeležence po skupinah bo pripomogla, da ne bo prehude gneče in zmešnjav. Za red bo skrbelo okrog 200 rediteljev, ki se jim bo moralo občinstvo v svojem interesu po-korovati. ŠTEVILNE PRIJAVE DRUŠTEV Ni še dolgo, odkar je odbor objavil proglas na javnost, da bo 6. septembra odkritje spomenika, in povabil zastopnike vse javnosti, naj se udeleže slovesnosti. Posebnih vabil na vsa društva delovni odbor ni pošiljal. Naši javnosti je treba izreči priznanje, da se zaveda pomembnosti velike slovesnosti v prestolnici Slovenije, ki se bo oddolžila dostojno spominu kralja Zedinitelja z odkritjem spomenika, ker se je doslej prijavilo že toliko društev. Včeraj je bilo prijavljenih že 168 organizacij s 44 prapori. Všteta še niso številna sokolska in gasilska društva s svojimi prapori. Do včeraj so društva prijavila 54 vencev. Praporov in vencev bi bilo toliko prijavljenih, da bi imeli prireditelji zaradi tega celo težave. Zato je bilo sklenjeno, da podružnice ne bodo polagale vencev, če ga bo položilo osrednje društvo ter da podrejene društvene edinice tudi ne bodo poslale svojih praporov. Prav tako ne bodo mogli skupinsko nast-piti pri slovesnosti naraščajniki in sokolska deca, temveč samo člani in članice. MED* UDELEŽENCI ŠTEVILNI ŽUPANI Oba odbora, za postavitev spomenika in delovni odbor, sta povabila z okrožnico vse župane v Sloveniji, naj se udeleže slovesnosti ali naj pošljejo na njo svoje zastopnike, in hkrati so bila županstva napro-šena, naj zbirajo prijave udeležencev med svojimi občani. Podeželske občine že več dni prijavljajo svoje udeležence; doslej je odbor poslal v 13 občin izkaznice, ki bodo služile udeležencem, da se bodo lahko poslužili četrtinske voznine. Ker morajo biti podatki o številu udeležencev iz posameznih pokrajin banovine zbrani čim prej, da bo železniška uprava pripravila dovolj vagonov in po potrebi tudi posebne vlake, je bil določen rok za prijave do jutri. 30. t. m. Poznejših prijav ne bodo mogli upoštevati, kar velja tudi za zastopnike vseh organizacij. Zato udeleženci, ki se ne bodo prijavili dovolj zgodaj, tudi ne bodo prejeli posebnih izkaznic za dostop na ožji slavnostni prostor. Sprevoda po mestu ne bo, zato tudi ne bo mimohoda ob spomeniku. Vendar si pa bodo vsi udeleženci lahko ogledali spomenik takoj po odkritju, ko bo razhod na trgu. KONCERT NA KONGRESNEM TRGU V okvir lepega praznika v Ljubljani na dan odkritja spomenika spada tudi monstre koncert, ki ga namerava prirediti popoldne na Kongresnem trgu mestna občina. O podrobnostih te prireditve bo javnost podrobno poučena prihodnje dni. OKRASITEV ZVEZDE Meščani se zanimajo tudi za takšne podrobnosti v zvezi z odkritjem spomenika, kakor, kako bo n. pr. okrašena Zvezda in kdaj bodo podrli oder ob spomeniku. Okrasitev okolice spomenika je poverjena ing. arh. Husu. Spomenik bo dobil z začasno dekoracijo primerno ozadje. Najbližja okolica spomenika bo seveda tudi primerno okrašena in samo po sebi se razume, da bodo ob pravem času podrli oder, ki zdaj zakriva spomenik. Ker bi pa bil spomenik prav za prav že odkrit, ko bi podrli oder, bo opaž z odrom izginil čez noč in zjutraj bo spomenik tudi že pokrit s posebnim za-grinjalom. To delo bodo opravili prihodnje dni. Kmalu bodo tudi znane druge zanimivosti v zvezi s pripravami in delovni odbor bo. kakor že več dni redno, tudi poslej obveščal javnost sproti o vsem, kar je v zvezi z udeležbo na prireditvi. * Društva, organizacije itd« pri odkritju Iz došlih prijav posameznih organizacij in njih podeželskih enot (društev, odsekov, čet itd.) je odbor ugotovil, da obstojajo nejasnosti v pogledu sodelovanja teh edi- nic pri odkritju spomenika kralja Aleksandra v Ljubljani. Sporazumno z nekaterimi osrednjimi organizacijami je odbor sklenil, da more te organizacije ali večja društva itd., ki imajo svoje edinice tudi po deželi, zastopati ob spomeniku le ena deputacija, ki jo prijavi osrednja organizacija. Ostali člani teh organizacij, vštevši člane podeželskih edi-nic, pa naj se združijo v posebno skupino, kateri bo prav tako odrejeno posebno mesto na slavnostnem prostoru. Tudi venec naj pokloni le osrednje društvo, oziroma enota. Vse večje organizacije bodo na prošnjo odbora določile posebna zbirališča za svoje članstvo skupno za ljubljansko in za podeželsko. Odbor priporoča dalje, da naj se na zbirališčih večjim organizacijam le tem pridružijo tudi sorodne manjše organizacije in društva in da skupno odkorakajo na slavnostni prostor, kjer jim bodo reditelji odkazali določena mesta. Spored slovesnega odkritja spomenika blagopokojnomu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Ljubljani, dne 6- septembra 1940 5. SEPTEMBRA 20. slavnostna fanfara raz ljubljanskega gradu. 6. SEPTEMBRA 6. budnice godb; 8. izpraznjenje slavnostnega prostora — Kongresnega trga; 8.30 do 9.30 zbiranje občinstva in organizacij po določenem razporedu; 9.30 do 9.45 prihod oficielnih predstavnikov državnih, vojaških in cerkvenih ob-lastev. 10. svečani čin odkritja. 1) Uvod: Fanfare naznanijo začetek svečanosti — Slavnostna predigra, svira godba — Fr. Albrecht - Fr. Venturini: Kralj Matjaž«, pojo združeni pevski zbori. 2) Slavnostni govor predsednika odbora za postavitev spomenika g. dr. Josipa Pipenbacherja. 3) Odkritje spomenika in položitev venca po zastopniku Nj. Vel. kralja Petra II. 4) Vojaški pozdrav — sviranje državne himne, trikratni plotun častne Čete in topovska salva z ljubljanskega gradu. 5) Predsednik odbora za postavitev spomenika položi venec in govori vdanostni pozdrav Nj. Vel. kralju Petru II. Državna himna (godba, združeni pevski zbori, prisotno občinstvo). 6) Predsednik odbora za postavitev spomenika naprosi predsednika mestne občine ljubljanske, da prevzame spomenik v last in varstvo. 7) Predsednik mestne občine ljubljanske g. dr. Jure Adlešič prevzame spomenik v last in varstvo mesta Ljubljane z nagovorom in položi venec. 8) Polaganje vencev po določenem vrstnem redu (brez nagovorov). Imena po-lagateljev napoveduje napovedovalec ljubljanske radijske postaje . 9) A. NČdved - Fr. Venturini: »Slava najboljšemu sinu« pojo združeni pevski zbori. 10) Fanfare javijo zaključek slovesnosti. Potek svečanosti prenašajo radijske postaje Ljubljana. Beograd, Zagreb. Prijave za udeležbo Navzlic ponovnim objavam v dnevnikih mnoga društva še do danes niso prijavila imen posameznih članov svojih delegacij. Odbor prosi organizacije, društva itd., ki še niso prijavila imen svojih delegacij (ki naj ne presega število tri), da to nemudoma store, ker po 30 avgustu ne bo mogel odbor upoštevati zakasnelih prijav. Društva in organizacije, ki imajo podružnice ali enote izven Ljubljane naj prijavijo samo eno deputacijo. Društva, ki so prijavila korporativno udeležbo, a niso prijavila vsaj približnega števila, se prosi, da to takoj naznanijo, da bo mogel odbor določiti vsaj približno za nje potreben prostor. Delovni odbor za odkritje spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Ljubljani Tragičen konec velike ljubezni Zadnji ljubček Mate Hari je končal svoje življenje kot španski redovnik na morišču rorru Kmalu je Mata Hari odpotovala v Pariz, kjer je bila aretirana. Cim je Pierre f de Mortisac zvedel to, je odhitel za njo. Mata Hari je bila pa obsojena na smrt ; in Mortisac je vpregel vse svoje zveze, da bi lepo vohunko rešil. Rotil je ves svet, da je nedolžna in da je postala žrtev osve-te. S pomočjo velikih čekov je na vse načine poskušal priti do nje v ječi, toda pri tem je prišel v roke sleparjem, ki so mu lagali, da bo Mata Hari rešena, češ da j imajo dobre stike z jetniškimi pazniki in • častnikom za usmrtitev vohunke določene j čete. Vse te bi bilo treba podkupiti. Sleparji so mu zatrjevali, da je vse že pripravljeno in da je Mata Hari v ječi obveščena, da bo pravočasno rešena. Ko jo bodo vodili iz ječe naj le mirno gre na bojišče in se dela kakor da mora umreti. Vojaki bodo baje streljali s slepimi naboji. Po prvem strelu se na smrt obsojena plesalka zgrudi, potlej jo pa polože v krsto in ponoči ji bodo pomagali pobegniti čez špansko mejo. V svojem obupu je Mortisac verjel vsaki besedi in radodarno je podpisoval sleparjem vedno nove čeke. Ko je pa prišlo nekega meglenega jutra do dozdevne fingi-rane usmrtitve je Mata Hari na morišču zares izkrvavela. To je Mortisaca tako po-trlo, da ni nikjer več našel miru. Le redko so ljudje še kaj slišali o njem. Svojemu premoženju se je odpovedal v korist dobrodelnim zavodom, sam je pa odšel v samostan kartuzijancev. Leta so mirno tekla nad glavo brata Ricarda. kakor se je imenoval Pierre de Mortisac v samostanu. Ko je Izbruhnila v Španiji krvava državljanska vojna, vladni vojaki niso hoteli nastopiti proti kartu-zijancem, ker je bilo znano, da žive ti redovniki zelo skromno, da nimajo nobenega premoženja in da so zaobljubili večni molk. Nekega dne se je pa razširila vest, da je v kartuzijpnskem samostanu skrito orožje. To je zadostovalo, da je vdrl v samostan revolucionarni odred ilegalne organizacije »Prebujajoče se jutro« in aretiral vse menihe, zbrane pri polnočni službi božji, člani organizacije so temeljito preiskali Mata Hari Blizu Barcelone stoji kartuzijanski samostan. Med menihi tega samostana je tudi brat Ricardo. Pod tem imenom se skriva pred svetom mož, ki je bil zadnji Ijub-ček slavne plesalke in vohunke Mate Hari. Redovnik Ricardo je v resnici Pierre de Mortisac. Po svojih starših je bil podedoval veliko premoženje. V Londonu in v Ameriki je bil dobro vzgojen V Parizu je imel hišo, na angleški obali lep grad, v San Sebastianu pa vilo. Imel je torej možnost živeti tako kakor se mu je zahotelo. Nekega dne se je seznanil v Parizu z Mato Hari in takoj se je do ušes zaljubil v njo. Toda lepa plesalka ga je odklonila. Razočaran se je vrgel v vrtinec življenja, da bi pozabil na svojo ljubezen. Ko je pa drugič srečal kraljico svojega srca v San Sebastianu je še bolj podlegel njenim ča- samostan, pa niso ničesar našli. Pri zaslišanju so menihi molčali, ker jih je vezala zaobljuba venčega molka. S tovornim avtomobilom so jih odpeljali v bližnje taborišče, kjer so jih sodili. Pa tudi pred revolucionarnim sodiščem so menihi molčali. Ko jim je preki sod zastavljal vprašanja so samo tiho molili. Prlzanešeno je bilo samo dvema, ker sta bila tujca, drugi so pa morali na bojišče. Od teh dveh je svet zvedel, da je bil ustreljen tudi brat Ricardo. zadnji ljubček Mate Hari Pierre de Mortisac. Osveta varanega moža Na nekem hribu v erški Thesaliii stoji veterni mlin. Nieeov lastnik ie že nrileten mož. Nedavno se ie na oženil z mladim le-Dim dekletom iz okolice Oni dan se ie napotil no opravkih v mesto Med Dotio ca ie na presenetila nevihta in v zadnjem trenutku ji ie še ušel nazai domov. Doma ea ie oa čakalo neoriietno presenečen ie. Svoio mlado ženo ie našel v naročiu svo-ieea nečaka, ki ie po letih in v vsakem pogledu mnosro bolie harrnoniral z nlo. Toda prileten mlinar tesra ni hotel ori-znati Planil ie na zapeljivca. med ruva-niem ie oremaaal svoie*ra nečaka, ffa zvezal in privezal na lopatico veternesa mlina. Potem ie zvezal še svoio ženo in io tudi privezal na oriaško kolo. Tako sta so zaliublienea vrtela na kolesu do prihodnjega hitra, ko so ju našli sosedje. 7;S\ je bilo že prepozno, mladenič ie bil že mrtev, a nezvesta žena ie skočila v h:šni duševni zmedenosti v vodnjah in utonila. Marconijev predhodnik Poskuse z zmaii na žici ie delal že v začetku druce polovice 19. stoletia maloznani amerišk*: zdravnik Mahlon Loomis. Opazi] je. da učinkuie z večio množino atmosfe-rične elektrike nabiti zmaj na gotove predmete, dokai oddal ieno od nieea. čeprav ni z niimi v nobeni rvrevodni zvezi. Leta 1868 se ie Lo misu s nosebrr.m aoaratom celo Dosrečilo doseči v Virginiii r>'-ed skuoino učenjakov brezžično zvezo med dvema sorskima grebenoma oddr [je-nima dru H od dru^eera blizu 30 km. Dr Loomis svoiesa odkritia nikoli ni praktično izkoriščal. Nieeove načrte ie r»ri orvem ooskusu prekrižal velik borzni krah pri drugem pa odklonilno stališče parlamenta, ki ie odklonil kredit za ustanovitev takozvane Loomisove družbe za bre~7ični brzojav. Dr. Loomis ie umrl leta 1886. v Vir-Eriniii kot splošno znan zobozdravnik. Malokdo pa ve. da ie bil ta mož pravzaprav predhodnik slavnega italijanskega izumitelja Marconija. Železniškim vpokojencem Ljubljana, 29. avgusta. V smislu razpisa železniške direkcije v Ljubljani bo potreba izstaviti nove legitimacije za vse one železniške upokojence, katerih legitimacije so bile izstavljene v letu 1931. Ker je mnogo takih upokojencev, ki pridejo v poštev. jih opozarjamo, da se drže točno predpisanega termina in sicer: 1. Ljubljana glavni kolodvor in Šiška bosta prejemali v računski pisarni nove mehke slike velikosti 6x9, za novo legitimacijo 10 din in vložek 2 din od 15. do 20. septembra. S seboj je prinesti pokojninski odlok, zadnji od reze k o prejemanju pokojnine, potrebna pa so še sledeča potrdila: .2. lastnoročno podpisano izjavo poglavarja družine, da se žena ne bavi s trgovino ali obrtjo, ter da žive družinski člani (navesti imenoma) s poglavarjem v skupnem gospodinjstvu, 3. za otroke preko 18. leta starosti (sinovi do naj delj 26. leta, če hodijo v šolo ali če se uče obrti) se mora predložiti potrdilo šole odnosno učno pogodbo; 4. za hčerke preko 18 let starosti, ki so doma brez lastnega zaslužka zadevno izjavo poglavarj- družine, za one pa ki imajo mesečni zaslužek do največ din 500 pa potrdilo delodajalca o mesečnem kosmatem zaslužku. Navedeno mora biti tudi, kak prispevek v bolniško blagajno plačuje, odnosno v katerem mezdnem razredu je zavarovana, ter izjavo poglavarja družine, katero potrdi občinski urad. 5. za duševno ah telesno trajno nesposobne otroke preko 18 let starosti potrdilo železniškega zdravnika, kateri so člani bolniške blagajne, ostali pa od dveh zdravnikov podpisano potrdilo. Za zamudnike 9e bodo pobirale slike za nove legitimacije šele v mescu februarju 1941. Vsi železniški upokojenci, ki niso v staležu pri ljubljanskih postajah, naj se čimprej zglase vsak pri svoji najbližji postaji, kjer so v staležu, tam bodo zvedeli vse potrebno. Društvo ž^L vpofeojencev za dravsko banovino Krinka IjuDesni 176 Pri teh besedah se je grofica smehljala otroči-čkoma. Njena lepota, žalost in prijaznost je morala učinkovati na Indij anki. Ena je takoj odvezala iz srebota in listja spleteno pletenko, v kateri je imela otročička in podala ga je beli ženi z c>čitnim materinskim ponosom. Odskočila je pa liki prestrašena srna, ko se ga je hotela gospa dotakniti. Ta čas je menih pojasnil Indijancem nujno grofi-čino prošnjo. Njena slutnja je bila točna. Ko so divjaki zvedeli, da imajo pred seboj mater, ki išče svojega otroka, so bili ganjeni. Po naselbini je završalo in hitro se je raznesla ta vest med njenimi prebivalci. Razburjenje je bilo tako veliko, da sta dozdevna bolnika takoj nehala stokati in se dvignila s svojih postelj. Takoj so se začuli radostni klici. Gost ki so ga bili poslali nekoč bogovi, je bil nedvomno ozdravljen, ker sta bila mahoma postala tako čila oba Indijanca bolna, na katera je bila prešla njegova bolezen. Toda menih, ki je bil govoril s starim Indijan-| cem, je p snil grofici, da njenega sina ni v nobeni teh koiib. Da bi bil povsem na varnem, so ga bili Indijanci spravili daleč v pragozd v skrito zavetišče. Ta naselbina je bila namreč izpostavljena napadom razbojnikov, navadno vedno takoj, čim so mislili, da je v nji večja zaloga kavčuka. — Ali je to zavetišče daleč, oče moj. Napotiva se takoj tja, je prosila grofica meniha. Ni imela niti časa, da bi ponovila svojo prošnjo. Takoj so se ji ponudili gostoljubni Indijanci, da je od vedo tja. Prepirali so se med seboj, kdo jo bo vodil. Slednjič je krenila na pot malone vsa naselbina. Nekaj časa so hodili ob reki, koder ju je vodila edina kolikor toliko prehodna pot. Med visoko vegetacijo in tokom je bilo mogoče za silo prodirati naprej, čeprav ne brez nevarnosti, da bi obtičali v močvirju. Potem so prispeli do pritoka in pot so morali nadaljevati po njegovem ozkem koritu. Hodili so do kolen po vodi. Slednjič so prišli na stezico in po nji na poseko. Malo prej je dejal menih grofici: — Med drevjem vidim livado. Zdi se mi celo, da razločujem nekaj kolib. Dovolite mi stopiti naprej. Če ni ta belokožec vaš sin, vam bo vsaj prihranjeno strašno razočaranje, če je pa on, bi mu bil vaš nenadni prihod preveliko presenečenje. In res je bilo tako! Tako daleč od domovine in vse civilizacije v tem svetu nevarnosti zagledati naenkrat njo, na katero vsak človek neprestano misli, zagledati naenkrat mater, po kateri otrok neprestano hrepeni, zagledati jo potem, ko je bilo skoraj izgubljeno že vsako upanje, to zadostuje, da poči srce od radosti in presenečenja. Grofica je sedla na orjaško deblo, si zakrila obraz z rokami in čakala. Njen spremljevalec se je kmalu vrnil, toda nji se je zdeio, da je minilo že več ur. odkar je odšel. — Gospa, veselite se, — je zaklical menih že od daleč. Mati je vstala in zopet omahnila nazaj. Toda njena slabost je bila samo trenutna. Tisti, ki ga je razjedalo tam domotožje, jo je potreboval. — Nikar se preveč ne žurite, gospa, čujte me, — je dejal menih, ko se ji je bil približal. Grofica je prebledela. Kako resen je bil naenkrat menihov obraz. Kakšno vest ji prinaša? — Ali je Herve bolan? Ali je pohabljen? Ali umira? — Nič ni izgubljeno, zagotavljam vas. Rešili ga bomo. Prihajava pa komaj še pravočasno, — je odgovoril menih. Povedal ji je, kaj je bil ugotovil pri površnem pregledu bolnika. Mladi grof de Ferneuse je bil ranjen nad kolenom. Krogla mu je bila obtičala tam in povzročila nekakšno ohromelost noge. Toda šlo je še za nekaj drugega. Zaradi rane in vlažnega zraka ga je neprestano tresla mrzlica, in ta je izpodjedala njegove moči. Tudi prave volje ni imel več. Zato tudi ni silil iz svojega čudnega zavetišča. Zdelo se je, da je srečen v njem. — Toda nocoj ne bova mogla dobiti prave slike o njegovem duševnem stanju — je pripomnil me-iuh. Vsak dan pred solnčnim zahodom se vašemu sinu nekoliko blede. Toda to ne bo trajalo dolgo. Indijanci so me v tem pogledu potolažili in mi pojasnili to bolezen seveda na svoj način. Rekli so mi, da prihajam v trenutku, ko je duša belega moža odsotna. Indijanci pravijo, da jo bogovi vsak večer odnašajo v njeno ctorrKrvino, da bi ji hrepenenje po dragih ne bilo tako grenko. — Otrok moj ... Moj ubogi otrok — je vzdih-nila grofica, — Le pogum, saj veste, da se nekoliko spoznam na zdravništvo. Jamčim vam zato, da ga bom iz-lečil. Zdaj ga pa pojdite pogledat. — Ali me bo spoznal? — Sam bog ve... Vsekakor je pa to samo vprašanje kratkih ur. Kmalu doživi to neizmerno radost. — Ali je to res? Kaj pa, če me pripravljate na to, da se mu je zmešalo? — Nikakor ne, gospa. Povedal sem vam čisto resnico. Sicer je pa že ta resnica dokaj težka. Ko je grofica zagledala svojega sina, to nežno in lepo bitje, cvet duše z možgani učenjaka, elegantnega, vzor plemiča, sedečega zdaj na pragu indijanske kolibe, napol nagega s svetlimi lasmi, segaj očimi mu do vratu, ko je zagledala vse to, njegovo koščeno postavo in voščeno polt, tako da je bil podoben s križa snetemu Kristu, — Ko se je srečala s praznim pogledom njegovih modrih oči, ki so se ustavila na nji brez žarka sreče in radosti, ko je zaslišala njegove blodne, mirne besede, je napolnil njeno dušo strašen obup. Glasno se je proklinjala, da je bila poslala svojega sina v te divje kraje. Menih jo je skušal znova pomiriti. Odprl je škatlico z zdravili in hotel je dati bolniku kinina.* Kar je Herve povzdignil svoj glas: • Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran JI Za upravo m inseratni del lista Oton Chnstof // Vsi v Ljubljani