i i “1373-Slivnik-Razrez” — 2010/7/27 — 14:15 — page 1 — #1 i i i i i i List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 26 (1998/1999) Številka 3 Strani 130–132 Tomaž Slivnik ml.: RAZREZ KOCKE Ključne besede: matematika, geometrija, kocke, razrezi. Elektronska verzija: http://www.presek.si/26/1373-Slivnik.pdf c© 1998 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije c© 2010 DMFA – založništvo Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo- ljeno. Mat ematika I RAZREZ KOCKE Kvadrat lahko raz reže mo na 21 manj ših kvadratov, ki so med sab o vsi različni : 27 35 50 8 19 11 15 17 6 9 I 7 24 25 18 29 16 4 42 37 33 Slika 1. Ta razrez je let a 1978 našel A. J. W . Duijvestijn, slika pa je vzet a iz knjige B. Bollobas , Graph Th eory, An introductory course, Springer-Verlag, 1979 (stran 34, slika 1). Dokažemo tudi lahko, da kvadrata ni mogoče razreza t i na manj kot 21 neskladnih kvadratov. Mat ematika V t em pri sp evku pa bo mo pokazali , da se kocke ne da razreza ti na manjše kocke, ki bi bile med sabo vse različne. P a recimo, da bi bilo to mogoče. P redpostavimo, da je K kocka, razrezana na n 2': 2 paroma neskladnih kock Ki , . . . , K n . Pokazali bomo, da naš razrez vsebuje vsaj n + 1 kock. To protislovje bo pokazalo, da t ak razrez ne obstaja. Naj bo L i najmanjša med kockami Ki , ... , K n , ki leži na spodnji ploskvi kocke K . Opazimo, da Li ne more biti v kotu kocke K. Recimo, daje. Kocko K zasučimo tako, da Li leži v njenem sprednjem levem kotu. Kocka , ki leži na spo dnji ploskvi K poleg Li na njeni desni st ra ni (njena desna "soseda"), je večja kot L i in zato utesnjuj e njeno zadnjo sosedo v prost or, v katerega ne moremo spravit i kocke, večje od Li. Tod a t udi zadnja soseda Li je večja kot Li . To protislovje nas prepriča, da Li res ne more bit i v kotu kocke K. Prav tako vidimo, da se L i ne more dotikati rob ov kocke K. P a predpostavimo, da se dotika enega od robov. K zasučimo tako, da se Li dotika njenega sprednjega roba. Vemo , da Li ni v kotu in ima zato levo in desno sosedo . Ti sosedi sta obe večji od L i in zato utesnjujeta zadnjo sosedo kocke Li v pros tor, v katerega ne moremo sprav it i kocke, večje od L i . Toda spe t je zadnja soseda Li večja kot L i. To protislovje pokaže, da se Li res ne more dotikati robov kocke K . Torej mora spodnja ploskev kocke L i v celot i ležati v notranj osti spo dnje ploskve K . Ker so vse sosede Li večje od nje, je Li ogr aj ena s kockami , ki so višje od nje (kot na sliki 2). pogled od zgo raj pogled od spo da j Slika 2. LJ je ogra jena s kockami , ki so večje od nje . Torej obstaj a vsaj ena kocka med Ki , ... , K n , ki leži nad Li. Poleg tega mora biti spo dnja ploskev vsake kocke K i, ki se dotika notranj osti zgornje stranske ploskve Li , v celot i vsebovana v zgornji ploskvi Li' Pa naj bo Lz najmmjiia med kaekami Kl, .. . , K,, ki Mi na agomji stranski plod& L1. Kot v prirneru razmideh za L1 vidimo, da 1;1 ne I& ne v kotu ne na robu zgomje ploskve L.1. Spodnja ploskev & je torej v celoti mbovana v notrctnjd ago4e ploskve L1. Ker je 151 naj- kocka, ki 1& na sgornji ploakvi L1, je tudi Lz ograjena, s kockaslf, ki M j o na l%orqji ploalrvi Ll in so viiije od b. 2daj je jasno, kako nadaljuj- na enak n&h, kot smo naiSli L1 in L2, poieEemo b kocke L3,. . ,&,+I. &+I najdemo kot najmaqjso bcko, ki le3i na zgorqji p l o t h i Li. Spet v i b , da le%i spodqja plo- skev Li+l v doti v notranjaati zgornje plaskve Li in da mora biti Li+l ograjena 8 kockami, ki l&jo na zgomji plcrskvi Li in ki so vi@e od Li+l (d=2,3 ,..., n). P O W sm0, da med m&mi n kockami Kr,. ., K, laUo najdemo a + 1 razliEnih kack, ki Mijo e m vrh dru@;e. To protidmje dokarmje, da r m ko& K na lroGke Kl,. ., K, sploh ne obstaja. ?brej ae kdGka res ne da raarezfati na k0nEn.o mnogo manjsih kock, ki so med mbo vse razlihe, Za bnec pa bralam dav l jam b tri v p r ~ a : Vpr-e 1: V naiZem do- smo predpostavili, da mmjo biti s t m n i c e ~ v ~ u ~ n a b A & l o m n o g l o ~ k o c k ~ s stranicami celotne bcke. Ali via, kje amo to predpmtavili? Ali je nab predpostavka ntemeljena?