GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 10„APRILA 1959 LETO VI., ŠTEV. 28 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI stanovanj, ki upoštevajo razpoložljiva družbena sredstva in ki najbolj ustrezajo potrebam in navadam najširšega sloja prebivalcev, upoštevajoč njihove potrebe in ekonomske zmogljivosti ter strukturo družin. OBČINA GROSUPLJE 154 Na podlagi 1. odstavka 1. člena Uredbe o posebnih pogojih za gradnjo stanovanjskih hiš in upravnih stavb in o družbenem nadzorstvu nad to gradnjo (Uradni list FLRJ št. 15/58) v zvezi z resolucijo Ljudske skupščine LR Slovenije o usmerjanju stanovanjske gradnje (Ur. list LRS, št. 22/58) ter 26. člena Statuta občine Grosuplje je občinski ljudski odbor Grosuplje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 28. febr. 1959 sprejel ODLOK o usmerjanju gradnje stanovanjskih hiš na območju občine Grosuplje I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Iz namenskih sredstev za gradnjo stanovanj (v nadaljnjem besedilu družbena sredstva) ali z udeležbo teh sredstev se smejo zidati stanovanjske hiše ( v nadaljnjem besedilu hiše) in opremljati stanovanja na območju občine Grosuplje samo v skladu z določbami tega odloka. 2. člen Zidati se morajo predvsem hiše z večjim številom stanovanj (bloki) v koncentriranih gradbiščih. Dopušča se pa tudi gradnja vrstnih hiš, kjer to narekujejo posebni pogoji. Pri individualnih hišah je treba strmeti za tem, da se doseže čim večja gostota prebivalcev na 1 ha — v povprečju praviloma ne sme površina zemljišča za eno hišo presegati 400 kvadratnih metrov. Pri obstoječi zazidavi z neugodno parcelacijo naj se Sostota prebivalcev doseže z vmesno zazidavo večstanovanjskih hiš. Za zidava posameznih nezazidanih zem-jJlšČ v strnjenih stanovanjskih predelih se lahko dovoli samo, če je v skladu s potrjenim urbanističnim Programom. Hiše se zidajo organizirano na terenih, ki se predhodno preiščejo glede nosilnosti tal in po vna-Prej določenem programu, ki mora zajemati poleg hiš tudi vso pripadajočo komunalno ureditev in vse objekte, ki so potrebni naselju kot pelotl. Prostore za uslužnostne obra-m Je treba praviloma graditi v posebnih objektih izven stanovanjske aiše. Izjeme so dovoljene, če dejav-**°st, kateri se ti prostori namenjeni, ne povzroča ropota in šuma ali sicer be moti okolice in če gradnja takih Prostorov ne zahteva dražje kon-trukcije in funkcionalno ne omejuje možnosti za racionalno izrabo sta-n°vanjskih etaž. Pri zazidavi vrzeli v obstoječih naseljih je treba v programu grad-Je analizirati in upoštevati potrebe naselja, oziroma stanovanjske skupaj1 po prostorih za dnevno preskrbo in drugih servisnih prostorih. Zazidava stanovanjskega naselja mora biti urbanistično tako urejena in organizirana, da omogoča večkratno uporabo istih projektov. 3. člen S projektom za hišo mora biti izdelana racionalna rešitev za ureditev bližnje okolice, potrebnih zelenih površin, otroških igrišč, stanovanjskih potov, dovozov k odprtinam za vmetavanje kuriva, za odvoz smeti in podobno. 4. člen Pri izbiri zemljišča za stanovanjsko izgradnjo imajo prednost zemljišča, na katerih so že urejene osnovne komunalne naprave, če ustrezajo predvideni zazidavi. Ce ni takih zemljišč, se izberejo zemljišča v bližini komunalnih naprav ali zemljišča, na katerih je mogoče z - majhnimi stroški zgraditi komunalne naprave. Poplavna zemljišča, zemljišča z visokim stanjem podzemnih voda, nestabilna zemljišča in zemljišča, katerih nosilnost znaša manj kot 1 kg/cm8, se za gradnjo stanovanjskih hiš praviloma ne uporabijo. 5 člen Hiše morajo biti priključene na Javni vodovod, električno omrežje in javno kanalizacijo. Ce ni javnega vodovoda morajo imeti hiše svoj hišni vodovod ali drugačno higiensko oskrbo z vodo. Ce ni javne kanalizacije, je obvezen priključek na greznico, ki mora biti zgrajena s posebnimi tehničnimi predpisi. 6. člen Na koncentriranih gradbiščih so mora pred pričetkom gradnje zgraditi električno, vodovodno, kanalizacijsko in cestno omrežje, nadalje v grobtim prostori za servisne delavnice, preskrbo naselja, družbeno življenje v naselju ali drugi objekti, ki predstavljajo sestavni del stanovanjskega naselja kot so skupne pralnice, prostori za shrambo koles in mopedov, vse to pa v takem obsegu kot je to predvideno v občinskem splošnem programu stanovanjske izgradnje naselja in kot te prostore potrebuje začasno v času gradnje naselja gradbena operativa za svoja skladišča, pisarne, stanovanja gradbenih delavcev in podobno. Ce se gradijo predhodno ali vzporedno z gradnjo hiš komunalne naprave in prostori iz prejšnjega odstavka tega člena, mora biti v pogodbi med investitorjem in gradbeno operativo določeno zlasti, katere komunalne naprave in kateri prostori ter do katerih gradbenih faz sc bodo gradili ter kdo jih bo končal in usposobil za njihov osnovni namen. Ce so komunalne naprave in prostori deloma že zgrajeni, ali če to narekujejo posebni razlogi, sme dovoliti občinski ljudski odbor, da se ti objekti ne gradijo. 7. člen Hiše se lahko ogrevajo s centralno kurjavo, če je ekonomičnost investicije in eksploatacije utemeljena v potrjenem investicijskem programu. 8. člen Hiše (bloki) se jJidajo praviloma z 2 etažama nad terenom. Hiše z manj kot 2 etažama se lahko zidajo, če nosilnost tal ne dovoljujejo višjih hiš in če tako gradnjo narekuje zazidalni načrt. Z dovoljenjem občinskega ljudskega odbora se lahko izjemoma zazidajo hiše z več kot 2 etažama, če to narekujejo posebni urbanistični razlogi. Občinski ljudski odbor je v takem primeru dolžan zadevo predhodno predložiti v obravnavanje stanovanjski skupnosti, odnosno zborom volilcev. 9. člen Stanovanja morajo biti zgrajena V hišah, ki ustrezajo splošnim tehničnim predpisom glede konstrukcije, toplotne in zvočne zaščite, požarne varnosti in osnovne higiene. Gradnja provizorijev za stanovanja ni dovoljeno. 10. člen Vsaka hiša mora imeti prostor za kurivo in ozimnico v kleti. Pralnica, sušilnica, likalnica in krpalnlca ter prostor za shrambo koles morajo biti koncentrirani na enem mestu v stanovanjski hiši za eno ali več stanovanjskih hiš, ali pa v posebnem objektu. Izkoristek teh prostorov mora biti ekonomsko upravičen. V hiši ne smejo biti garaže za motorna vozila, razen v primerih, ki so utemeljeni z zazidalnim načrtom, oziroma z investicijskim programom. V zazidalnem načrtu je treba predvideti zemljišča za parkirne prostore in garaže. 11. člen Vrste stanovanj se določijo po številu prostorov glede na število odraslih družinskih članov tako, da se štejeta na eno sobo dve ležišči. Ležišče v bivalni kuhinji se ne upošteva. Za družino se štejejo starši z otroki, osebe, ki jih je koristnik stanovanja dolžan preživljati in gospodinjske pomočnice. Pri hišah, kjer so predvidena stanovanja za več kot 4 članske družine mora biti izkazana upravičenost zidanja takih hiš s strukturo družin, katerim so stanovanja namenjena. 12. člen Občinski ljudski odbor usmerja izgradnjo stanovanj na svojem območju s splošnim programom stanovanjske izgradnje, ki ga sprejme v okviru perspektivnega plana občine najmanj do leta 1961. S splošnim programom, ki je priložen. se predpisuje Izgradnja takih II. STANDARDNA STANOVANJA 13. člen Vsako standardno stanovanje, mora imeti glavne prostore, t. j. ustrezno število sob in delovno ali bivalno kuhinjo in potrebne stranske prostore: predsobo, kopalnico (s prho ali kadjo) stranišče ter shrambi za živila in čistila. Shrambi sta samostojna prostora ali pa zidani omari z vzgonsko ali etažno ventilacijo. V stanovanjskih blokih pri 2 in večsobnih stanovanjih se priporoča gradnja povezovalnih stanovanj (garsonier) za zakonce brez otrok ali za samce. Taka povezovalna stanovanja naj bodo konstrukcijsko in funkcionalno po možnosti zgrajena tako, da jih je mogoče uporabljati — samostojno ali pa povezati s sosednjim stanovanjem. Garsoniera mora imeti najmanj sobo in stranišče ter prostor za umivanje z možnostjo kasnejše namestitve sanitarne opreme. Vsako stanovanje in garsoniera morata biti oskrbovani s pitno vodo. Skupne sanitarije so dovoljene le v javnih domovih. V standardnih stanovanjih se lahko predvidi delovna ali bivalna kuhinja. v 14. člen Stanovanja z bivalno kuhinjo nimajo predvidene posebne dnevne sobe. V takem primeru je kuhinja prostor z najmanj 12 kvadratnimi metri čiste površine. Bivalno kuhinjo je iz higienskih razlogov mogoče predvideti le pri stanovanjih, ki so projektirana za največ 4 odrasle osebe. Ce je bivalna kuhinja urejena tako, da ima kuhinjsko nišo, ki je posebej prezračevana, jo je mogoče predvideti tudi v stanovanju za več kot 4 odrasle osebe. Delovna kuhinja je prostor, ki je po svojih dimenzijah in opremi prilagojen gospodinjskemu delu, ne pa dnevnemu bivanju. Ce projekt predvideva delovno kuhinjo, je treba predvideti tudi dnevno sobo. Ce ima delovna kuhinja poseben dostop in jedilni kot, Je mogoče upoštevati v dnevni sobi eno normalno ležišče. 15. člen Vsako stanovanje mora imeti konšfrletno stranišče ter prostor za kopalnico z instalacijo, z možnostjo namestitve prhe ali kopalne kadi. Stanovanja, grajena do vključno za 4 rodbinske člane, morajo imeti združeno stranišče in kopalnico v enem prostoru, stanovanja, grajena za 5 in več članske družine pa imajo stranišče lahko ločeno od prostora za kopalnico. V kuhinjah in kopalnicah smeta biti le dve vrsti kurjave in sicer na trdo gorivo in elektriko, ali trdo gorivo in plin. 16. člen Tlorisne površine standardnih stanovanj morajo biti v mejah naj- večje tlorisne etažne površine in najmanjše čiste površine stanovanj, glede na število ležišč kakor sledi: Vrata ln okna 23. člen nih objektih, nikakor pa r^pa stop- niščih in vhodnih vežah. ležišča Največja brutto etažna površina stanovanja: stanovanja garsonjere Najmonjša čista površina: stanovanja garsoniere Notranja vrata morajo biti izdelana po principu suhe montaže industrijske serijske izdelave. Širina vrat je za glavne prostore 90 ali 80 cm, za stranske prostore 70 cm v zidarski Izmeri. Višina vrat je 200 cm. ELEMENTI GRADENJ 18. člen Oobčinskl ljudski odbor bo razvijal določene oblike organizacij za investicijske storitve, kot so Zavod za stanovanjsko izgradnjo, stanovanjske zadruge in druge oblike Združevanja investitorjev, opirajoč se pri tem na pridobljene izkušnje teh organizacij, ki mbrajo za izvajanje programa stanovanjske graditve prvenstveno uvajati tipizacijo elementov, konstrukcij in hiš. 19. člen Organizacije iz prejšnjega člena se lahko združujejo zaradi skupne izdelave programa tipizacije elementov, konstrukcij in hiš ter so dolžni zaradi realizacije stanovanjske graditve pogodbeno vključevati gradbeno operativo, industrijo gradbenega materiala, projektne organizacije, Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LRS in druge organizacije, ki se bavijo s temi vprašanji. Konstrukcije 20. člen Načeloma se dopuščajo vsi načini gradnje, vendar mora projektant upravičiti izbiro načina gradnje z realnimi ekonomskimi analizami ali s posebnimi pogoji. Dovoljujejo se vse konstrukcije, pri katerih bi ekonomska primerjalna analiza dokazala nižjo ali enako ceno nasproti drugi vrsti konstrukci je. Konstrukcijska višina prostorov — 61 66 81 97 109 28 37 — — — — — 82 42 62 62 72 20 24 — — — — Svetloba oken (šipe) ne sme presegati Ve tlorisne površine prostora, v bivalnem prostoru pa je lahko večja. Vertikalni jaški za odmetavanje smeti so dopustni pri hišah s tremi ali več etažami . Odprtina za vmetavanje kuriva mora biti na enem mestu za vsako stopnišče, in sicer na tisti strani, kjer je dovoz do stavbe. Električna instalacija Za največjo brutto tlorisno etažno površino se šteje površina stanovanja s pripadajočimi zidovi in delom stopnišča, vendar brez stranskih prostorov izven območja stanovanja (kleti, podstrešja, garaža itd.). Površine za balkone in loggie se vračunavajo pri balkonih s 50 %, pri loggiah s 100 % v dopustne brutto tlorisno etažno površino. sme znašati 2,70 m ali 2,80 m, pri tem pa čista višina stanovanjskih prostorov ne sme biti manjša od 2,40 m. Za podometne instalacije je treba predvideti potrebne rege. Naknadno lzsekovanje reg ni dovoljeno. 24. Člen Bližnji vodi morajo teči skozi stopnišče, razdelilci sob praviloma v etažah, bodisi za vsa stanovanja skupaj ali pa ločeno za posamezno stanovanje s priključkom na stopnišče. 27. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Predsednik ObLO: Anton Janežič, 1. r. OBČINA LJUBLJANA-SISKA POROČILO Cista površina je izmera prostora med neometanimi zidovi. Vsako standardno stanovanje mora imeti vsaj eno sobo z najmanj 14 kvadratnih metrov površine, druge sobe z 2 ali enim ležiščem naj bi merile 12, oziroma 8 kvadratnih metrov čiste površine, v nobenem primeru pa ne manj kot 10, oziroma 6 kvadratnih metrov. Pri tem se šteje za eno sobo največ 2 ležišči, ležišče v bivalni kuhinji pa se ne upošteva. Ostrešje 21. člen Strehe ne smejo biti ravne, razen če to narekujejo posebni razlogi. Terase ne smejo biti tlakovane z brušenimi betonskimi ploščicami. Za ostrešja se smejo uporabljati le konstrukcije, ki izkazujejo najekonomič-nejšo uporabo lesa. V glavnih prostorih se lahko stropna svetlobna telesa namestijo s stenskimi, Če se s tem doseže večje prihranke na električni instalaciji. Za električne instalacije se lahko uporabljajo vodi iz plastične mase v ometu. o izidu nadomestnih volitev v občinski zbor Vodovodne instalacije 25. člen Občinska volilna komisija Ljub-ljana-Siška podaja po 92. členu zakona o volitvah in odkoplicu odbornikov ljudskih odborov poročilo o ugotovljenem volilnem izidu pri nadomestnih volitvah v občinski zbor v 17. volilni enoti, ki so bile 22. februarja 1959. Stopnišča 22. člen 17. člen Občinski, ljudski odbor, in sicer oba zbora enakopravno lahko odstopi od predpisanih standardnih stanovanj, če urbanistični pogoji, lokacija in namemba hiše oziroma stanovanj zahtevajo posebne naprave, opremo, obdelave in podobno s tem da dovoli gradnjo stanovanj katerih brutto etažna tlorisna površina sme Posebne vhodne veže pri standardnih stanovanjih niso dopustne, ker mora biti hišni vhod neposredno v stopnišče. Širina stopniščnih ram sme biti 1,20 m. Stopnice morajo biti proste montažne izvedbe, kjer so obdelane le nastopne ploskve. Oblaganje zidov v vežah in stopniščih ni dopustno. Višina in širina stopnic naj se približuje izmeri 17,5X29 cm. Stopniščne ograje morajo biti preproste in varne. Instalacije za vodo in kanalizacijo morajo biti združene v enem sanitarnem vozlu. Na eno stanovanje sme biti po en navpični dovod in odvod. Kjerkoli je to mogoče, naj se vodovodna instalacija naredi znotraj ob zidu. Za odpadne cevi je mogoče uporabljati tudi izdelke iz plastične mase. Druge naprave V volilni enoti št. 17, v kateri je bilo izvoliti enega odbornika, je bil en kandidat, in sicer: Sbrizaj (Prane) Danilo, Ljubljana, Runkova 8, ki je dobil 544 glasov. Neveljavnih je bilo 5 glasovnic. Za odbornika je bil tedaj izvoljen kandidat: Sbrizaj (Franc) Danilo. Štev. 02/1-08-1/6-59. 26. člen Zbiranje smeti mora biti koncentrirano v hiši ali izven nje v poseb- Datum: 23. febr. 1959. Predsednik obč. volilne komisije: Mira Cepuder, 1. r. presegati do 10 % površine iz 16. člena tega odloka. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Poročilo Sveta za kmetiistvo in gozdarstvo *za leto 1958 (Nadaljevanje — 1. del poročila je bil objavljen v Glasniku št. 21/59) Zavodu za gospodarsko ureditev Barja je velika pomoč Vodna skupnost za melioracijo ljubljanskega barja, ki je izvrševala naloge, postavljene na letnem zboru Barja-nov. Na podlagi teli nalog je Vodna skupnost vložila največ truda v ureditev drobne odvodne mreže in v regulacijo'Iščice. Odvodnih kanalov je bilo urejenih v skupni dolžini 27.866 m ali 12*/« postavljenega plana, Iščica po na dolžini 1200 m ali 90®/« plana. Pri teh delih je bilo izkopanih 117.191 ms zemlje, splnni-ranin pa 129.452 m\ Poleg tega jc bilo še planiranih 81.259 m* brežin, izvršena sečnja grmovja na 24/356 m1, košnja na 128.146 m* ter odstranjenih 1090 štorov in 92 mostov. V primerjavi z letom 1957 je bilo izkopane zn 7®/« več zemlje in za 34®/« več od vodne mreže. Zo vsa navedena dela je bilo potrošenih 43 milijonov 55.743 dinarjev. spektivni petletni plan razvoja kmetijstva naj bi služil kot smernica za uspešen nuduljnji razvoj, kmetij-Za ki ostane tudi v bodoče glavna kultura, zu 63®/o, pri krmskih rastlinah ske proizvodnje. 'Zato je Svet dal smernice, po katerih jc potrebno povečali vzrejo bekonov in perutnine, da bodo krite potrebe zu novo hladilnico in klavnico v Zalogu. Penite predpise iz kmetijstva, ki bodo v pomoč pri izvršitvi planu. Osnovni leg tega jc potrebno nakazati zako-pogoj za izpolnitev planu je organizirana proizvodnja privatnega sek- torja v kooperaciji s kmetijskimi ■iliMMM I MM Petletni perspektivni plan Posebno pozornost pa je Svet posvetil predlogu petletnega perspektivnega razvoja kmetijstva in gozdarstva. O njem Je razpravljal na Štirih sejah in sklenil, da se mora plan kmetijske proizvodnje približati republiškemu planu. Per- zudrugumi. Spopolniti je tudi vred nostno in številčno proizvodnjo v prašičereji ter nakazati v planu tesnejše sodelovanje s planom predelovalne in živilske industrije itd. Plan je potrebno dopolniti ter dati poudarek na bodočo smer razvoja Kmetijske proizvodnje nn živinorejo in s tem v zvezi na povečanje krmskih rastlin. Pri ostalih poljskih kulturah se površine bistveno ne bodo spremenile, pač pa se bodo z večjo uporabo umetnih gnojil, s sistematično izmenjavo sortnega *e-mena v okviril sortne rnjonizacije ter s povečano sodobno mehanizacijo povečali hektarski • donosi do leta 1961 pri belih žit)h zn lOOVe, pri koruzi za 72®/«, pri krompirju. pa zu 75®/«. Predvideva se uporabo umetnih gnvjil na hektar orne zemlje 840 kg ali 575®/« in 272 kg na hektar obdelovalne zemlje ali 377®/« nasproti letu 1956. V sadjarstvu sc predvideva izvršitev rnjonizacije in nsanacija obstoječih nasadov ter obnovo na 2058 hektarih. Obnova bo izvršena * glavnem na privatnih zemljiščih, vendar le v okviru sadjarskih skupnosti. V živinoreji ho povečana proizvodnja količinsko za 46®/e, vred-onstno im zn 59®/o nasproti leto 1956. Glavna smer proizvodnje bo meso in mleko ter plemenska živina. Predvidena je rnjonizacije živinorejske proizvodnje, kar narekujejo tudi tržni pogoji. Z boljšo odhiro živine« s povečanjem stnlržn kot tudi z boljšo prehrano se bo povečala proizvodnja mleka zn 85®/«. Pri klanje govedi se bo dala prednost mlad’ živini. Predvideno je, da se bo odstotek st a leže mlade živine za zakol povečal od 15,3 •/« v letu 1956 no 30.1®/« v letu 1961. Delno se bo p°' večal tudi stalež števila prašičev: v glavnem pa bo le poudarek nf eprhmembi kvalitete. Največji eko» v kmetijski proizvodnji bo izvršen vzreji perutnine in se predvideva produkcija v letu 1%1 na 1000 ™n klavne perutnine. Po istem kri-‘eriju je razpravljal Svet tudi o Perspektivnem razvoju kmetijstvo v bivšem 01.0 Trbovlje in je tge-nik da je ta plan potrebno vskladiti 2 ®stulim okrajnim plaiunn. Korist-ne pobude, ki jih je dal Svet pri "uravnavi perspektivnega plana raz- . v°ja kmetijstva, so služile za do-Poluitev plana, tako da je bilo mož-n° dokončno to delo zaključiti. V zvezi s stabilizacijo cen no Svet za kmetijstvo in gobarstvo skupaj s Svetom za tržišče fa,;Pravljol o prepovedi zvišanja cen mliistrijskih proizvodov, živil. obrt-n'h storitev in uslug na območju ®bčin mesta Ljubljane, ki ne smejo rll' višje od cen. ki so veljale . • .septembra 1958. Trgovskim podjetjem na drobno in trgovinam no Območju mesta Ljubljane so bili do-,)čeni najvišji stroški maloprodaje z° kmetijske proizvode, pri katerih ?* bile dogovorjene odkupne cene, , °t so krompir, čebula suhi fižol " jabolka, dočim so bile zn suhe FCim. sveže goveje in svinjsko meso »ločene najvišje prodajne cene. Z« vse ostale kmetijske proizvo-j," l>u s.lzv°dnjo v bližini mesta in z.a-n. 1 yse iržne viške. Svet je bil zn Pn, R j.1.11 kmeti iški zadrugi stalnost tk0v "most odkupa vseli tržnih vi-koljč,V Vc*" ‘»rez pogleda na v tP n°" Vidnost naj bo predvsem po •' 1 , K<’ mleko sproti plačuje bi 8vctnski-lo1SM,i »• fiKtofi- Mest-Pove,!„i rnzPravl jal in pre- _ * illfil ti n wl<> i o jn\it I! * er i i.ii .wn 0 »bdi nrodaio nenastirizira-sn ".".'"‘ka v Liuhliani. V letu 1958 ?° bilek in in K7. odkupile v okra- 2.830 litrov mleka. nzRoma 1937 |, *lov. bli 4*/o več kot leta 1957. Pove* ■ n za leto 1958 predvideval ♦5 l;j.nn,a Ranio zn 1*/« ali nn kravo 1 i„kXi **'* ,a Presežen zn I */». Pile ^anske mlekarne so odku- tr0v „ ms v okrnili 9.221.676 li-l»tm, ' i 1 izvpn okrain pn 2.485 191 legg 8 , .?°j 1L706767 litrov Od litrn. , , ° Predelanega 1,909.162 y mleka. planšarstvu je bilo predvideno po planu, da bo mellorlranib 200 ha površin melioracije so sc izvršile na 467 lia pašnikov in je bil plan presežen zn 133°/«. Melioracije obstajajo v iztrebljenju grmovja in gnojenja z umetnimi gnojili ter živim apnom. Nii Limovski planini jo bil zgrajen hlev za 70 glav Živine. Svet je razpravljal tudi o pritožbah pašnih upravičencev glede plačevanja pušnine za Gojško in Veliko planino in je bil mnenja, du jje višina pašnine 1000 din na glavo odrasle živine, nn katero so se pašni upravičenci pritožili, celo prenizka. Prilike in pogoji, ki so na omenjenih pašnih obratih, zahtevajo, da bo potrebno pašnino prilagoditi višini, ki jo plačujejo na. planini Biba-Menina in Lipovec, kjer se plačuje lOOOdin za odraslo govedo. Le na ta način bo K7 prišla do sredstev za ureditev in zboljšanje planin, kor bo prvenstveno v korist samim upravičencem. Razpravljalo se je tudi nekaj primerov za vrnitev zemljišč, odvzetih po zakonu o agrarni reformi, veiular za ugodno rešitev tega ni bilo zakonite osnove. Za spopolnitev in izboljšanje kmetijske in veterinarske zakonodaje. na jfoillagi katere bo možno uspešneje vršiti kmetisko službo in hitreje dvigniti kmetijsko proizvodnjo, je Svet razpravljal tudioosnut-ku republiške odredile o proizvodnji in nadzorstvu nad prometom razmnoževalnega sadnega in trstnega materiala, nadalje o osnutku zakona o organizaciji in delu veterinarske službe v LRS. o republiški odredbi o veterinarskih ukrepih, ki se onravljojo na stroške lastnikov živali in o uredbi o posejinih dodatkih za uslužbence veterinarskih ustanov in veterinarskih inšpektorjev. Na vse navedene osnutke je dal Svet tehtne pripombe. Svet je razpravljal tndi o predlogu družbenega plana zn leto 1959 ter ugotovil, da je v skladu s perspektivnim planom z razvojem kmeti istva in dn se bo celoten bruto dohodek kmotiiske proizvodnje dvignil od 15.945,600.000 din v letu 1958 na 17.674,100.000 din ali za 10.8*/o. Predvideva se da sc bo močno povečal bruto dolmdek državnega sektorja. in to yd 1.261.515.000 din v letu 1958 nn 1.751,000.000 din ali za 18°/o. No splošno povečanje bruto dohodka bodo vplivali predvsem višji hektarski donosi pri najvažnejših kulturah, kol so: pšenica in ječmen od 15 na 19 mtc na ha. koruza od 20 na 24 mtc nn lin krompir od 194 do f95 mtc na lin. detel ja od 41 nn 50mtc nn ha in travniško seno od 21 nn 10mtc na ho. Povečan je bo možno doseči v privatnem sektorju le z organizirano proizvodnjo, to jr s tesnim sodelovanjem in s pogodbenimi odnosi med pridelovalci in KZ. Kmetijske zadruge so že sposobne nuditi kmetom strokovno pomoč in potrebni reprodukeijski material, kot so seme rodnejših sort pšenice in koruze, krompirja in ostalih kultur, nadalje zagotoviti zadostne količine umetnih gnojil, strojno obdelavo ter odkup vseh tržnih viškov itd. 2e v letu 1958 so kmetijske zadruge sodelovale v proizvodnji s kmetovalci, še bolj pa sc bo to 'sodelovanje razširilo v letu 1959. Predvideva se, dn se bo v pogodbeni proizvodnji posejalo 18*/e vseh površin pod pšenico, 16*/o vseh površin pod koruzo, in to s hibridno koruzo, 19*/o vseli površin pod kromniriem ler negovalo po sodobnih metodah. 2000 ha travnikov in drugih krmnih posevkov V letu 1958 so prevladovale najenostavnejše oblike sodelovanja, sedaj pa se prehaja k višjim oblikam sodelovanja. Pri višji obliki sodelovanja zadruga nudi kmetu vso strokovno pomoč, daje umetna gnojila, semena in stroje ter izvede vse agrotehnične ukrepe,• ki so potrebni zn dosego visokih donosov. Proizvajalec daje svojo delovno silo, vprege, delno seme in organska gnojila. Pridelek si obn kooperanta delita po vrednosti vloženih sredstev. Glede na to, ker je le v kopera-ciji podano jamstvo, da bodo doseženi pri nekaterih poljskih kulturah največji možni pridelki, so umetna gnojila prvenstveno zajamčena za koojieraeije po nižjih cenah in >,a vrtičkarje v večjih industrijskih krajih. Pri živinoreji se predvideva večji dohodek pri proizvodnji mleka in mesa. Ocenjeno je, du se bo z zboljšanjem krmske baze in s stimulativno odkupno ceno mleku v mlečnem rajonu povečala povprečna letna molznost na kravo od 1700 nn 1800 litrov mleka. Tudi vzreja plemenske živine, pitanja mlade živine, bekonov in perutnine bo znatno vplivala na povečanje dohodka. V družbenem sektorju je planiran naibitrejši razvoj v živinorejski proizvodnji; predvideno je, da bo perspektivni plan razvoja živinoreje v družbenem sektoriu dejansko že dosežen v letu 1959, in to pri goveii živini s spremembo strukture črede in s povečanim številom krav od dosedanjih 2909 kom. na 4407 kom. ali za 51 */o. Močno se bo povečala nroizvodnja mlade'živine in prašičev. Mlade živine (baby beefl se bo zredilo 2000 kom., pra-šič»v pn za 2751/« več kol v letu 1958. Posejien poudarek bo na vzreji bekonov ter se predvideva proizvodnja 8000 kom. Pri proizvodnji perutnine bo povečano število rac na Dolskem od 4000 v letu 1958 na 10.000 kom. ali 150”/« več. dočim bo perutninarska farma v Zalogu vzredila 500.000 po-huncev. Nekatera posestvo, n. pr. Boš ta n j, Jesenkovo, Križ itd. bodo morala preusmeriti perutninarsko proizvodnjo potrebam valilnice po valilnih jajcih. Zn racionalnejšo proizvodnjo mleka in mesa bodo posestva uredila 275 ha čredinskih pašnikov ter nie-liorirala 780 lia zemljišč' na Burju In v Kočevju. Izvršitev vseh po planu predvidenih nalog v kmetijski proizvodnji bo mogoče le če bodo pravočasno na razpolago finančna sredstva. Occe njeno je, da je potrebnih za zgraditev gospodarskih zgradb, nabavo strojev, opreive in živine, za nasade. melioracije in družbeni standard itd. 2.487711.000 dinarjev. Svet ie razpravljal tudi o delitvi nrienevkn iz dohodka in ie šklenil da se Obl.O priporoča, dn odstor>:io celotni prispevek iz dohodku kmetijskim gospodarskim pj-gnnizneiinm zaradi okrepitve njihovih skladov osnovnih sredstev. V pomoč Svetli ie bilo več komisij, od katerih je večina delala periodično. kot n. pr. Komisija za arondacije posestev, Komisija zn na-nngrndno tekmovnnie v kmetiistvn. Komisija zn pregled gospodarjenja nn posestvih. Komisija zn usmerjanje osemenjevalne službe. Komisija za obnove sadovn lakov itd. Stolna je samo Komisija za investicijske programe s področin kmeti istva in gozdarstvo, ki v letu. 1958 obravnavala 44 investicijskih programov. Od teh ie pet primerov za izgradnjo poizkusnih nifališč za krmljenje Živine s pesnimi rezanci, s peso, s krompirjem in krompirjevo pulpo, šest primerov za nabavo traktorjev s priključki, osem za gospodarske zgradbe, šest za melioracije, šest za nasade, štiri za nabavo živine, dva za ureditev čre-dinskili pašniknv, eden za destilarno za eterična olja, eden za gradnjo gozdne ceste, pet za razne gradnje. Od navedenih programov je bilo 40 potrjenh, štirje pa so bili zavrnjeni zaradi nepristojnosti ozir, predrage investicije. Po predloženih investicijskih programih predvidene investicije znašajo 756,218.781 din. Komisija se je pri razpravi investicijskih programov ravnala po veljavnih predpisih in danih smernicah Sveta. Komisija je v nekaterih primerih ugotovila, da posamezni investitorji - posestva sestavljajo programe površno, zlasti glede podatkov o rentabilnosti in ekonomski utemeljenosti investicij. Zaradi tokih pomanjkljivosti je bilo treba večkrat investicijske programe vračati investitorjem v dopolnitev. Pri obravnavi predloženih investicijskih programov je bilo tudi ugotovljeno, da vsa družbena kmetijska posestva nimajo še celotnega gospodarsko ureditvenega načrta. Kljub temu je komisija v izjemnih opravičljivih primerih predloženi investicijski program potrdila. Težava je bila ravno v tem. da nimamo načrtov za tipizirane hleve, ki ne bi bili predragi. Po dosedanjih investicijskih programih ie stalo eno stojišče okrog 200.000 din. Investicijski program pa sc odobri, če stojišče ne stane več kot 120.000 do 110.000 din. V izdelavi je načrt takega enostavnega hleva, jiri katerem bo stalo stojišče nekaj nad 100.000 din. Tudi za stanovanjske objekte so načrti tako izdelani, da so za posestva taka stanovanja predraga in du ne ustrezajo razmeram na posestvu. Potrebno bi bilo. da bi se tudi za stanovanje izdelali tipizirani in ceneni načrti, s katerimi bi^bilo možno z manjšimi sredstvi priti do prepotrebnih stanovanj. Pri obravnavi investicijskih programov za plantažne nasade se je komisija ravnala po navodilu Sveta, nni strokovna komisija zn obnovo sadovnjakov OLO pri ogledu terena in dajanju nasveta za sestavo investicijskih programov upošteva prvenstveno površine ozir. lege, ki so najbolj primerne za sadjarstvo in da naj pri tem ščiti kar največ orne površine. Komisija je pri svojem delu upoštevala tudi priporočilo Svetu, da se investicijski programi zn melioracije potrdijo le, če je za področje, ki pride v pošto* za melioracijo, ustanovljena Vodna skupnost, ki ima potrjena pravila. Ce pa je melioracija ozir. regulacija hudourniškega značaja, tako dn ne pride v poštev ustanovitev Vodne skupnosti. naj se pa lastnike zemljišč, ki bodo imeli ml te melioracije ozir. regulacije koristi, preko kmetijske zadruge zaveže, dn bodo meliori-runn zemljišča racionalno obdelali po sodobnih agrotehničnih ukrepih. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo jc obravnaval tildi prošnjo kmetijskih gospodarskih organizacij za izdajo poroštvenih izjav. Nn predlog Sveta je Okrajni ljudski odlmr izdal 24 poroštvenih izjav za posojila navedenih organizacij v skupnem znesku 156.566.580 din. in sicer: pri Jugoslovanski investicijski banki zn najetje posojil v višini 240.907.550 dinarjev zn nabavo 71 trnkloriev za melioracijska drla. pri Zadružni hranilnici in posojilnici po v višini 115.659 010 din za nabavo kmetijske opreme Zadružništvo V kmetijskem zadružništvu so se jr preteklem letu napravile bistvene organizacijske pa tudi vsebinske spremembe. Z izpolnitvijo zadružnih svetov se je uvedla novo oblika upravljanja, ki zagotavlja hitrejši razvoj kmetijskega zadružništva s tem, da so v upravljanje s premoženjem zadruge pritegnjeni tudi njeni delavci in uslužbenci. Vse leto se je delalo na tem, da se kmetijske zadruge reorganizirajo in usmerijo od splošne vaške organizacije v organizacija kmetijstva, ki naj prevzame skrb za kmetijsko proizvodnjo, oskrbo kmetijstva z reprodukcijskim materialom, promet s kmetijskimi pridelki, predelavo kihetijskih pridelkov itd. Prilagoditi poslovanje kmetijskih zadrug predpisom je zahtevalo, da KZ oddajo vse nekmetijske dejavnosti (trgovine s potrebnim blagom, obrtne delavnice, razjte druge službe, ki nimajo neposredne zveze s kmetijstvom), kar je bilo v glavnem tudi opravljeno. Tako so kmetijsko zadruge v teku leta 1958 oddale od 279 nekmetijskih dejavnosti, ki so jih imele, 260, 19 KZ pa jih je še začasno, sporazumno z Okrajno zadružno zvezo in pristojnimi občinskimi ljudskimi odbori obdržalo, 7 trgovinskih poslovalnic in 10 ostalih manj pomembnih obrtnih dejavnosti, za katere ni bilo še možno najti rešitve. Z oddajo nekmetijskih dejavnosti in prilagoditvijo poslovanja kmetijskih zadrug novim predpisom se je ugotovilo, da je v okraju precej KZ, ki v nastali situaciii nimajo ekonomskih pogojev za obstoj. Zaradi lega se je od skupnega števila 155 K7, v okraju združilo v močnejše zadruge 55. 5 pa so se likvidirale, tako da je bilo številčno stanje zadrug konec leta 1958 — 115 kmetijskih zadrug. Proces združevanja šibkejših zadrug v ekonomsko močnejše edinice pa še ni končan iipbo treba še nekaj zadrug združiti, zlasti v občini Ivančna gorica in Rudnik. Zadružni sveti so bili izvoljeni v vseh zadrugah, razen v zadrugi Šmartno ob Savi. kjer ni bilo potrebnega števila članov (tudi ta zadruga se likvidira oziroma spoji s sosedno). Z reorganizacijo pa se je skušalo čimbolj usmeriti kmetijske zadruge V reševanje kmetijsko-proiz?odnih problemov. V večini zadrug so bili Izdelani perspektivni načrti razvoja kmetijsko proizvodnje v skladu z okrajnim in republiškim planom. Proučevale so sc^nožnosti organizirane proizvodnje, ustvarila se je potrebna evidenca kapacitet in s konkretnimi akcijami skušalo vključevati zadrugo v proizvodno sodelovanje z zasebnimi kmetovalci. V kooperaciji, Čeprav v manjšem obsegu, so sodelovale že skoraj vse kmetijske zadruge, v glavnem v bolj enostavnih oblikah, tako je bilo v kooperaciji pri spomladanski setvi: 257 ha semenskega krompirja, 140 ha mcrkantilnega, 140 ha industrijskega, 85 ha lanu, 10 ha hmelja. V jesenski akciji setve italijanskih sort pšenice pa je bilo posejanih: 1092 Im italijanskih sort pšenice in 755 ha udomačenih visoko-rodnih sort. V te kooperacije se je vključilo 7676 zadružnikov. V pogodbeni vzreji in pitanju živine in prašičev pa je sodelovalo: pri pitanju mlade živine 5654 zadružnikov, ki so spitali 1800 glav mlade živine, in 2204,.zadružnikov, ki so vzredili 5656 prašičev-bekonov za izvoz, oziroma pršutarjev. Organiziranih je bilo tudi 22 skupnosti v sadjarstvu oziroma pridelovanju jagodičevja. V to se je vključilo 160 zadružnikov s 158 ha v sadjarstvu in 111 ha jagodičevja. Urejeni so bili tudi 4 Črediuski pašniki na 80 ha. Za naloge v kmetijski proizvodnji in uspešno sodelovanje v organizirani proizvodnji je bilo potrebno kmetijske zadruge usposobiti in opremiti. Nabavljeno je 92 novih traktorjev s potrebnimi priključki, s tem v zvezi bo potrebno zgraditi mrežo strojnih lop in remiz za kmetijske stroje. Tudi v blagovnem prometu s kmetijskimi pridelki se kmetjske zadruge močno uveljavljajo, saj so v glavnem odkupile vse presežke kmetijskih pridelkov, živine, prašičev itd. Prav tako se je tudi trgovina z lesom v zadnjem letu izboljšala. Z združevanjem manjših zadrug v večje ekonomske edinice se je tudi kadrovski sestav prilično zboljšal. Vse KZ imajo nastavljene uprav- nike, 11 kmeti |skih zadrug pa ima idi.......................... nastavljene tudi kmetijske strokovnjake, ostale pa si glede na pomanjkanje strokovnega kadra skušajo pomagati s priučenimi pomočniki, ki bodo pomagali upravnikom pri akcijah in sodelovanju v kmetijski proizvodnji. Vsekakor je kmetijsko zadružništvo v letu 1958 konsolidiralo svoje delo v smeri nalog, ki jih pred njega postavlja perspektivni plan razvoja kmetijstva in kmetijskega zadružništva. Finančni viri Za izvršitev nalog, ki so bile postavljene z družbenim planom, so bila na razpolago znatna finančna sredstva, in to: 1. Investicijski sklad: Za črpanje sredstev, ki so bila na razpolago za razvoj kmetijske proizvodnje, je Svet dal smernice, po katerih naj bi se sredstva okrajnega in občinskih investicijskih skladov iz dela dohodkov iz kmetijstva uporabila prvenstveno za družbena kmetijska posestva in za KZ. Sredstva naj sc uporabijo predvsem za: • . a) kritje lastne udeležbe pri najetju posojila iz splošnega investicijskega sklada; b) za kritje plačila zveznih in republiških anuitet za leto 1958; c) za manjše melioracije in adaptacije; d) za ostale investicije v kmetijstvu. 2. Sklad za pospeševanje kmetijstva: S sredstvi sklada za pospeševanje kmetijstva je upravljal upravni odbor sklada, ki je imel v teku leta pet sej. Upravni odbor sklada, kot tudi Svet za kmetijstvo sta bila mnenja, da naj se ta sredstva uporabijo predvsem zn vzdrževanje kmetijske pospeševalne službe pri poslovnih zvezah, za akcije, ki jih vodi na Barju Zavod zn gospodarsko ureditev Ljubljanskega barja, nadaljevanje vzdrževalne selekcijo krompirja, za regresiranje uvoženih sort krompirja pogodbenim razmnože valeem, za organizacijo poročanja s terena o gibanju rastlinskih bolezni in škodljivcev, za opremo osemenjevalnih centrov, vzdrževanje državnih žrebcev, za organincijo novih rejskih središč štajerske kokoši je-rebičarke, za manjše melioracije pašnikov, za arondacijo zemljišč državnih posestev, za veterinarske akcije itd. 5. Proračunska sredstva: Sredstva v okrajnem proračunu, ki so bila namenjena za kmetijske potrebe, so bila uporabljena za stroške organizacije kmetijske proizvodnje na Barju, za pedološke analize na Barju, za vzdrževanje in pomožno veterinarsko-sanitarne službe, za kritje izgub državnih posestev in za prispevek Vodni skupnosti. organizaciji pitanja teh telet 11 baby beef. Družbeni plan za Id' 1959 predvideva znatna sredstva w povečanje zmogljivosti za to vrstf vzrejo mlade živine, ter bo sedel možnost, da so bo navedena uredb« strože izvajala. V zvezi navedenega so bila v letu 1958 na razpolago naslednja sredstva: v 000 RazpoloM. lzkori6£cna Neizkori86, Viri finansiranja sredstva * sredstva sredstva Opomba din din din I. Investicijski sklad za kmetijstvo a) okrajni 29.545 28.509 1.256 brez Trbovelj b) občinski 54.792 8.600 26.192 brez Trbovelj, v neizkoriščenih sred- . st v ih so zapopa-dene investicije za ostale dejavnosti II. Sklad za pospeševanje kmetijstva 26.070 25.817 255 brez Trbovelj lil. Prorač. sredstva 54.499 54.589 110 brez Trbovelj Skupaj: 144.906 117.115 27.791 Vprašanje gradnje stanovanj |( kako dobiti ter obdržati dobre str®' kovne kadre na terenu, posebno 1 proizvodnji na družbenih posestvi!1 je problem, ki ga bo treba z skrbjo 'reševati tudi v bodoče. D* bi se to vprašanje rešilo vsaj v n»j nujnejših primerih, predvideva dru‘' beni plan za letošnje leto neko) sredstev za izgradnjo stanovati j. I’0,' trebno pa bo tudi v bodoče skrbel1 da se bo istočasno z izgradnjo in Pj® večanjem proizvodnih zmogljivost!' zgradilo tudi odgovarjajoče potreb; no število stanovanj. Strokovne®11 kadru pa je. potrebno zagotovjti de hodke, ki bodo stimulativno vpij' vali na njegovo strokovnost ter prl' zadevanje za dvig kmetijske pr°' lzvodnjc. Družbena posestva so v letu 1956 uvozila tudi nekatero visoko pr°' duklivno pasme govedi z namenoO*' za čim hitrejši dvig živalskih Pr®-izvodov, posebno pa mleka in ml®®' nih proizvodov. Ze dosedanji rez11' tati so pokazali, da je bil haki^p i®1 živali ekonomsko utemeljen, ker J1 mlečnost n. pr. pri pasmi jersev prr bližno enaka, dočim je tolŠča ri, okoli sto odstotkov višja kot P® naši domači sivorjavi pasmi. Raziif]: ljivo je, da je zaradi tolšče ti®11 cena tnleku višja in stimulativna proizvajalca. Tudi pri frizi jski pa*',1] govedi je v povprečju mlečnost ve ja kot pri domačih pasmah ter 8 rezultati zadovoljivi. Pripombe so bile tudi gl®1'* zdrnvstvenega zavarovanja kmečki ga prebivalstva. Temu problemu *,* bo moralo posvetiti več pozorno^1, posebno sedaj, ko uvajamo pop0,’ bene odnose med proizvajalcem 1 kmetijsko zadrugo. Svet je tudi mnenja, da je P°j trebno razpravljati na eni izm® naslednjih sej o obveznem zavaPT vanju živine, ki so pri nekateri KZ že izvaja, ter sprejeti sklepe, ; bodo kot priporočilo KZ za izvr«1 tev navedene akcije. Na pripombe nekaterih član°,* Sveta, da se nabavljajo traktu^ brez osnovnih priključkov, kot ® plugi, sejalnice itd., je Svet mišb® njn, da naj uvozna podjetja ■ i|u, ua nuj ii vw/,uti » i skrbijo za popolno nabavo vseh nw nujnejših priključkov, ker sl®® Pri okrajnem investicijskem skladu je ostalo 1,256.000 din, kateri znesek je bil predviden za dopolnilno udeležbo posestva Jesenkovo, ki pa Mi sredstev ni izkoristilo. DOPOLNILO K LETNEMU POROČILU V zveri z razpravo o poročilu na seji Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo dne 14. marca t. 1. so bili izneseni predlogi, da se letno poročild dopolni še s sledečim: S povečano proizvodnjo je tudi več tržnih viškov, za katere je potrebno zagotoviti tržišče. V zvezi ter na podlagi garantiranih cen za določene kmetijske proizvode, kot so zelje, krompir itd., trgovska podjetja sklepajo pogodbe. To naj bi se v bodoče še naprej razvijalo s tem, da se postavi za proizvajalca stimulativna cena. Pri zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev, ki so posebno nevarni in močno razširjeni na območju okraja, nuj sc zatiranju uši, ki prenašajo virusne bolezni na krompir, posveti večja pnžnja, prav tako pa tudi uničevanju tretje generacije koloradskega hrošča. V zvezi z uredbo o prepovedi klanja telet so bile težave predvsem v tem, da sc odkup teh ni mogel vršiti v večjem obsegu, ker sta družbeni posestvi KGP Kočevje in Črnelo šele pristopila h gradnji in traktor ne bo polno zaposlen, od n®, no rentabilen, in kar je še važnej*®' ne bodo izvršene naloge in ob*®,! nesti, ki jih kmetijske zadruge Pf, vzemajo s pogodbenimi odnosi proizvajalci. . Glede črpanja investicijskih štev, ki so namenjena za kinetij»*,,6 je Svet ugotovil, da se ta ne Črp®jv v celoti za kmetijstvo, nego jih 11 katere občine uporabljajo za n.^ kmetijske namene. Mnenje Svet« L naj bi se vsa sredstva, ki »o 'f( družbenem planu predvidena ^ kmetijstvo, ta tudi za te naih®'» uporabljala, ker so sredstvo skromna, dočim so potrebe za l|1’iji, sticijsko izgradnjo v kmetijstvu *® velike. Vsebina 164. Odlok o usmerjanju gradnje st*®1 vanjsklh hlS občine OrosuplJO' ,et Poročilo o Izidu nadomestnih vou^. v občinski zbor občine Ljubil SlRka. Poročilo Sveta za kmetijstvo M* darstvo OLO za 1. 1958 (nadaljcva1