npi _ a * : «^ M Ca o , i 4 0 • A IZDAJA Z A Let« XXV., št. 7« Medu phfim v NARODNE PIONIRJE Ljubljana,, petek 3®. marca 194s • O >0 j^Mx tt/UVS Zf, %4Ci h ii i A. 1... vi; v •Cj Of j l l/AMUjv % .ušivo. Ljubljana, 1'uccinijeva aL 5. f t r>a št. 31-22. 31-23, 31.24 .i idaeiek Ljubljana. Puccinijeva -> Telefon št. 31-25. 31-26. Novo mesto LJubi.ianßKa c. zastopstvo za oglas- 12 I tali J p ln inozemstvo: UPI S. A., -lilano, Računi umisa< ter s podr;£ja. juizno od Kcfolenz^ proiri vzhodu, s:o naleteli r.a naraščajoč odipor ter so v trolia iboj-ih. z nemškimii silami, kr napa-daj"o zveze z zaledjom, napi Jih je pmi|;itia.!o nepoakodovainih. Tuidi ,piri jpJ.ttarfOJ. se žitevitaai prevoznia leitafia* vsiled nltoke mnegas raizMa, ker so treščiiila v hiše M', na möcftaijene Skupine dreves. Borbenost nemške mladine ženeva, 29. aniarca. Na podfiagS raizgo-viqi'a z nf|kj:lm 201eitnim nai*« dMm e fcšujli-sitom,. klJ priseči v ujeMäbvo na iLtori-jan-slkecn, (bojisöu. p jdcajja vojtni;. porcčevaf.sc Fiearce v Ixiiu »Da-ily Herald« p:a-oč:'il! 1 o neemajncimi zaupb'miui in n-sBlomi!jiv11 fcojiii vciijji. ne'-r.ske mEiaidCqe. Nemöija bo /to v!!"-o drtbra, čeipraiv šeCfe čez dteuTj äasa. je iz.lau i ta rr.aa.di Nemec. NToc-in eaiv^DrfSto'j vojak aa ne bo öutSfi, va-.mega t ta aie;a:i3kii zem!:!Jl. rziajaitcev soi\»raiziaiilk med Nemci n12 Uhr Blatt« piše, da pretiravajo Angloameričani svoje uspehe onstran Rena ne samo zato, da bi pred lastnimi narodi upravičili ogromne žrtve, marveč tudi zato, da bi dosegli zmešnjavo v nemškem narodu ter da bi imeli od te paruiee korist. Sovražnik si brezdvomno brez agitacije ne upa doseči uspehe. Nemški narod pa ne bi mogel iz.vojeva.ti te vojne s tolikšnim junaštvom in vztrajnostjo,-če bi se,pasti k varati. z živčno vojno in grožnjami. Namesto z zmešnjavo, tako poudarja list na koncu, je odgovoril sovražniku z ogorčenim odporom, namesto s paniko z odločno pripravljenostjo za boj. Moskva sistematično ruši jaltsko zgradbo Samovoljnost v nastopu proti Turčiji — Poostrena nasprotstva med Anglo-Američani in Sovjeti v poljskem vprašanju Bern, 29. marca. Turški listi še vedno ne komentirajo sovjetske odpovedi prijateljske^ pogedbe s Turčijo. Ravno tako tudi ni nobene izjave iz ust kakega odgovornega- turškega, politika., pač pa soglašajo vsa. poročila iz Ankare in iz Carigrada, da vlada v turški javnosti potrta vznemirjenost. Vsi se boje. da bodo 'sovjetske zahteve zelo trde in da Turčija ne v Angliji, ne v Ameriki ne bo dobila' zadostne opore, da bi eo jim uprla. Po öo sedaj znanih vesteh se zli izključeno, da bi sovjetska vlada, odpovedala pogodbo s Turčijo po prejšnjem sporazumu z angleško in ameriško vlado. Nasprotno, vse celo kaže, da: jui o svoji nameri ni niti obvestila. Njen korak je zato smatrati za novo kršitev jaltskega sporazuma in tako gledajo nani cčividno tudi v angleški in severnoameriški javnosti. TamoSnj; tisk 'si seveda ne upa Moskve odkrito kritizirati, kaže pa", svoje ne z ad; vol j st vo s skrajno rezerviranim poročanjem. Nekateri ameriäki listi že tudi izražajo miSel, da se »Sovjetska zveza pripravlja za napad na Turčijo«, ne zavzemajo" pa, k temu nikakega stališča. Tudi švicarski listi so mnenja, da je cdpovel prijateljske pogodbe le prvi korak v izsilievalni ipolitüki Sovjetske zveze napram. Turčiji. Oni ugotavljajo, da so se motili tisti, ki so računali, da. bo M10-skva po jaltski' konferenci popustila v svojih stremljenjih po nadvladi v Evropi in Prednji Aziji. Da v Kremi ju nimajo volje držati Se jaltskih dogovorov, kaže tud? poljski primer poleg neštetih drugih pojavov po vsej Evropi. V Jalti s;< 'se 1 ogovorili, naj se sestavi nova poljska vlada, v kateri bodo enakopravno zastopani, pristaši lublinske in londonske poljske vlade. Mcskva sestavo te kompromisne vlade sistematično sabotira. obenem na: je T>o njenem nalogu lublinska, vlada, že postavila zahtevo, da ■ona sama odpošlje poljsko zastopstvo na konferenco v San Francisco. Sovjeti podpirajo to zahtevo, čeprav je v nasprotju z jaltskim sporazumom. Kakšno. oUupnci razpoloženje vlada zaradi. tega položafa med Poljaki v emigraciji, zlasti pa med vojaki, ki se bero na ličnejših predelih Anglije v roke ameriškega kapitala. Razbohotenje Zedinjenih držav v britanskem gospodarstvu stalno narašča, ugotavljajo v dobro poučenih britanskih krogih z veliko skrbjo. V gospodarskih krogih so mnenja, da so ti poizkusi notranje izdolbitve mnogo bolj nevarni: kakor pa napadi sä strnii l , .1 .........J - L 1 strani Angležev in Američanov, kaže po. rcčfio ameriškega lista »Time«. Ta list je porečal 19. t. m. iz Rima, da Se pri| poljskih četah po jaltskr konferenci vznemirjajoče množe primeri samomora.. V prvi polovici marca, je samo v Italiji izvršilo samomor več ko 30 poljskih oficirjev in vojakov, po večini sami stari be-ci izpred Töbi uka, Monte Casina itd. Nov razdor se kaže v najnovejšem, času tudi glede Albanije. Tam se je sestavila vlada, lci je docela, pod komunističnim vplivom. London je tej vladi odrekel svoje priznanje, Moskva pa demonstrativno zahteva za njo pravico udeležbe na konferenci v San Franciscu. " Novo angleško prmaiije letalskega tefarja Canterburyjski nadškof označuje morilski teror kot potreben. Stockholm, 28. marca. »Zavezniki se ne morejo ozirati na stanovanjske predele in kulturno spomenike,« piše dopisnik ameriške agencije »United Press« ter nato z zadovoljstvom, ugotavlja, da Oo nemška mesta »temeljito razrušena«. Ni bila potrebna še ta ugetevitev ameriškega depisnika, da bi se podčrtal sistematični angloameriški IbomlbniškL teror proti nemškim stanovanjskim četrtim in kulturnim spomenikom. Ameriški dopisnik Samo petrjuje morilski sistem, ki gu sovražnikovo vojno vodstvo odkrito priznava. Prav tako nikogar ne preseneča, če can-terburyjäki nadškof, torej edem najvišjih dostojanstvenikov angleška cerkve, odobrava teroristične napade. V svojem, škofijskem listu označuje umor nemškega ci-vilnega p ebdvalstva kot »potreben« ter odločno nasprotuje temu, da bi se i ozirali na nečloveško in grozovito trpljenje« nemškega civilnega prebivalstva. Nadškof s tem ponovno potrjuje, da je angleška cerkev zvezana z onimi1 zločinci ob Temzi ter v Beli hiši, ki imajo izfbris nemškega naroda za svoj vojni cilj ter uporabljajo mno. žični umor brezbrarntonih. kot metodo, da bi dosegli ta cilj. Vdiilsa ekspltadja v Ki® de Janeiro Madrfci, 27. mtarca. Kakor javGJmd tekne, ričike agtpciej, .je ekHpioidira^o v iuiki Rio de JlaneiiteA velika Skflad äöe toetoctoa. Pet močnih ejkspiozij je untöüillo vse zgraxäje v oko- iöcU, &t£vü9 zxMvüiM ittojetottt ie nt bo&Jqj& Izhaja vsak dan razeD ponedeljka» Mesečna naročnina 32 Ur. (Jredniätvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica fit. & Telefon «t. 31-22, 31-23. Si-24. Rokopisi se ne vračajo. „Kompromitirani" Kakor so se včasih polit iiki( dn državniki do .Izčrpanosti ukvarjali z definicijo »napadalca«, tako se sedaj ukvarjajo ti-iovsk?' kemunlstrj s pojmom »kompromitiran«, Ta pojem je namreč poslal za nje posebno iiniteresanten po krimski konferenci, ker so jim na (tej- svetovali, naj svoj AVNO.J razširijo s pn'ltcgnitiv'ijo tistih politlčn-ih ljudi iz bivše Jugoslavije, ki se »niso k« ►mpromitirali po sodelovanju z okupatorji«. Komun i sitom gre sedaj za to, da pojem »kompromitiran« tolmačijo čim bolj raztegljivo., tako da se lahko že s sklicevanjem nanj otresejo vseh neljubih jim ljudi in, j4m ni treba v* vseh primerih pokazati svoje (brutalne pra\e barve. Koga vse smatrajo komunisti za. »kom-promitiranegat. se je pokazalo .že pri poslovanju njihovih »ljtudskiih sodišč« v Srbiji Pi-ed nje postavijo vsakogar, ki se ga h oče jot otresti. Zadostujete samo dej-slvo, dn,' ni komunist. Se hujše pa je 7 onimii, kii so se fizično ali moralno ,uprl zlorabi najhujše narodove stiske za izvedbo komunistične revolucije. Tako kličejo komunisti v Srbiji pred svoja sodiitšča vsa-kc\i'ssr, kii so rte kt^jnCajmi gnnvšdčrr udoj: ivoval na: katerem koli področju javnega ali zasebnega življenja, doma al'i v inozemstvu. »Slovenski poročevalec« dne 3. februarja t 1. je izrecno, napisal, da »ne bo ušel kazni nrhče, četudi se skriva v Rimu, Londonu ali Berlinu«. Komunisti ornsijo v'forej že sedaj za »narodne izdajalce Vojne zločince itn nj;jih pomagače« —- saimc te (baje kličejo pred svoja sodišča — tud. vse triste jugoslovanske emigrante, ki sc se oib izbruhu vojne umaknili v inozemstvo. pa; se tam upiral r al i poskušali upirati boljše\ri2aciji -civšo Jugos'a\--'je. Ret ioaot-Vi^toi» TS'i&K**, WT»» J&ig-^.-t. i «-je svej-lažuoe 2. topji^i. afa/j^ v. s&trjofAiiü -€itloij». Zižl - tsd£.. ü iiJöJia Bc'uxiar}ö »i^eeer jfefiwpngga & iKiimnüH'i.TnH» aaimitiiaiiwt ^ Razsiin na emigrante pa so kanwiniotii razšriiiii pojem kompromiliranja tudi. na seiljo drugih Ijudu in na čas pred zlomom Jugosiavije. Tako pravijo, da sc kompromitirani vsi tkti, ki so »odgovorni za zlom Jugoslavijeu ocu krivdo. Topaloviču in njegovi sociajifltičn;. stranki očitajo »reaifod'kmarstvo in izdajstvo«, prav tako bivši hrvatski eeljaJčSc franki z dr. Mačkom na čelu. O vodikrat Jfiudeh te stranke v s\rojih lisjtiih n* govore drugače kakor o »izdajalski!; Mačkovi! -MSkli« ali »Mačkofvih reakckxnaamü knogih«. V isti sapi jim očitaijo sodelova»j< z »okupatorji« in z ustaši, -kakor sodekr^-nje s srt»£kimi četnSki. Tako skušajo komunista »kompromitirati« vse tiste bi-vše politike in dTH-'ge j^lvns1 delavce, ki. bd jih utegnili ovirat ii pri holj^ ševizaeijL Srbije Na enak način 'bodo pre ali slej pos.'oipöli tudi s svojimi sedanjim pomagači, kakor hitro ne bedo več raial; njihovega okrasa Ako bi ostali na otblaSti ne bi dcvolüd. udejstvovanja nobena; drug-' skupini, ker se predobro zavedajo, dei b. to- p.-omenilo konec njihpve oMastil Sedanje »sodelovanje« z nekaterimi nekomu-•r.rtst,i ij'im je potrebno le kot sletp^lo z£. domačo in inozemsko javnost in le tolike, časa. da bi zamorec izpolnil svojo dolžnost na kar iblil prejel »nagrado«, kakršne sk: pri komunistih običajne. Kar ve3ja za bivše politične lju