Роватввш itevllka HM 0,19
Uprava Klagenfurt, Poetfach 116 f Uredništvo v Klag*nfurtu / Naročnina (bo plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naročbe
tega lista za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec
etev. 38.
Krainburg, 31. decembra 1941.
1. leta
Ipoh zauiet po Japonskih bojnih silah
Pohod na malajski polotok - Južni izhod Manile zaseden - Podmornice pred zapadno ameriško obalo
Tokio, 30. decembra. Ipoh glavnp knesto malajske province Perak, so Japonci zavzeli. Celokupno ozemlje ob izlivu reke Perak je trdno v rokah japonskih čet. Tudi utrdbe na južnem bregu reke Perak so si Japonci osvojili. Sovražne čete na južnem bregu Peraka se v nerednem begu umikajo, japonske čete jih močno zasledujejo. Z zasedbo Ipoha je prišla Japonska v posest največjih kositrnih rudnikov na svetu. — Nadaljnji veliki u^h je zasedba južnega Izhoda pred Manilo (Luzon), ki je Tsled tega v največji nevarnosti.
Nadaljnja napredovanja Japoncev izhajajo iz najnovejših poročil od vseh vzhodno-aziatskih front. Tako je vojaški in mornariški oddelek cesarskega glavnega etana sporočil, da so na jugozapadu britanskega Bornea izkrcane čete dne 28. decembra zavzele Kučnig, glavno mesto eultanata Sa-ravank, in neko važno sovražno letalsko oporišče. Pri pohodu v centralno Kitajsko
go Japonske bojne sile zavzele za Kitajce važni strategični kraj Kaoan. Druge skupine so, tudi v nedeljo, vdrle v ozemlje Vuning in zasedle Liki. Cuhgkingike bojne sile se umikajo proti zahodu, in jih preganjajo.
Uspehi Japonskih podmornic
Tokio, 30. decembra. Mornariški oddelek' cesarskega glavnega stana je prvikrat priobčil podrobnosti o delovanju japonskih podmornic, ki med Havajem in amerikanskim kontinentom operirajo proti trgovinski plovbi USA. Do 25. XIL so japonske podmornice potopile 10 trgovskih ladij s skupno 70.000 brt in tri nadaljnje s skupno 30.000 brt težko poškodovale, pet nadaljnjih ladij g skupno 40.000 brt. je bilo tudi več ali manj težko poškodovanih. V uradnem poročilu izjavljajo, da se bodo ta podvzetja nadaljevala.



Iznenađena prisluškovalna straža Nek bolševik je ležal v snegu kot prisluhkpvalna straža, ko ga je nek nemški vojak nenadoma pozval, naj se vda. To so vedno ponavljajoči se dogodki v zimski vojni na vzhodu.	(PK. Aufnahme: Kriegsberichter Etzold, Sch., Z.)
Velenapad na Manilo
Japonska napredovanja na Luzon
Tokio, 30. decembra. Na vseh frontah filipinskega otoka Luzon so v teku silni boji, kakor je bilo to v nedeljo poročano iz Manile. Sedem mest province Tarlca so izpraznili. Japonci stojijo le še osem milj se-verozapadno od pokajinskega glavnega mesta Jucene na južni obali Luzona.
Japonske čete so se presenetljivo izkrcale v Ramonskem zatoku južnovzhodno od Manile. To izkrcanje na najožjem mestu otoka Luzon dovršuje strategično obkolitev ame-rikansko filipinske armade. Na vzhodni strani zaliva Lingayon so se izkrcali nadaljnji japonski odredi. Napad na Ramon-eki zatok po močnih japonskih formacijah pride armadam generala Mac Arturja v hrbet in neposredno ogroža Manilo.
V nekem položajnem poročilu iz Manile javljajo, da obdaja mesto gost plašč dima v mestnem delu Pandacam gorijo večja skladišča olja, nad katerimi se valijo visoki stebri dima. Veliki požari razsajajo
že 36 ur v Cavite. V severnem delu zaliva v Manili.gori ve5 ladij.
Kapitulacija Hongkonga
Tokio, 30. decembra. Vojaški in mornariški oddelek cesarskega glavnega stana javlja: 25. decembra ob 17.50 (10.50 nemškega časa) je sovražnik, ki se je Se držal na Hongkongu, ponudil kapitulacijo, ker se ni mogel dalje upirati trajnim japonskim napadom. Čete empira so ob 19.30 (1.30 nemškega časa) dobile ukaz za ustavitev etreljanja.
S kapitulacijo britanskih čet na Hongkongu je dovršena učinkovita zmaga japonske oborožene sile, katere so deležne vojska, zračno in morsko brodovje. Severni vogalni steber poveličavanega britanskega >3trategičnega trikota« se je zrušil, ne obstoja več »odskočna deska proti Japonski«, kakor so Hongkong prej imenovali prevzetni Britanci, neovirano se lahko proti Malaji In otočju izdejstvuje premoč japonske mornarice.
Churcliiil in Eden gresta prosjačit
Stockholm, 30. decembra. V spremstvu tehničnega štaba je Churchill dospel v [Washington k razgovorom z R o o s e-
V	611 o m, medtem ko se je Eden podal
V	Moskvo. Smoter obeh teh konferenc je spričo sedanjih razmer preveč prozoren, da bi se moglo še kaj zastretl: vojna nadhuj-skača čutita popolnoma razumljivo potrebo, da ae zabavata o svojih težkih porazih v Pacifiku. Posebno očitno izhaja to iz činje-
nice, da piše Reuterjev diplomatski kore-spondent o sestanku v Washingtonu, da je opažati vznemirjenje o vojnih izgledih na Tihem oceanu in da upajo, da bo ministrski predsednik ob vnovičnem sestanku spodnje zbornice v položaju dati pojasnila na veliko v zadnjem času stavljenih vprašanj. Mogoče je pa, da bo Churchill spodnji zbornici rajši v tajni seji dal zaželjena pojasnila. Churchill prav zares ne more imeti prijetnih poročil, ko že danes domnevajo, da se bo umaknil v temo tajne seje.
Edenov obisk v Kremi ju osvetljujejo skrbi in želje glede vzhodne Azije, ko je general Wawell v Cungkingu pozval kitajske plačance, naj banijo empire, medtem ko avstralski ministrski predsednik zahteva vojaško zvezo z USA in s tem priznava bojazen pred japonskim napadom; kajti spoznal je bluf angleSko-amerikanske zračne in pomorske nadmoči v vzhodni Aziji. Dejanja so tudi tukaj Britance postavila na laž.
Pri obiskih v Washingtonu in Moskvi ne gre za nič drugega nego za beračenje Churchilla in Edena, ki v vojni, katero sta si farna nakopala, ne vesta več nobenega izhoda.
Obrambni boji na vzhodu še trajajo
Topniški zadetlil na sovjetski bojni ladji - Protinapadi v severni Afriki
Iz FUhrerjevega glavnega stana, 30. decembra. Vrhovno poveljstvo, oborožene sile je dne 29. decembra naznanilo:
Navzhodnifronti trajajo obrambni boji še v nezmanjšani trdoti. Pred Leningradom je težko topništvo vojske doseglo zadetke na neki sovjetski bojni ladji.
Pri ponovnih napadih iz zraka proti premikanjem sovražnih čet in ladij v prelivu pri Kerču je bila potopljena ena sovjetska ladja. Sest nadaljnjih prevoznih ladij in številna vozila pa so bila poškodovana.
Vseverni Afriki je pričel sovražnik z napadi proti nemško-italijanskim postojankam v prostoru pri Agedabiji. V uspešnem protinapadu je bilo pokončanih 58 britanskih oklopnih bojnih vozov ter večje število izvidniških oklopnic in avtomobilov.
V Kirenajki so bila bombardirana sovražnikova letališča in zbirališča čet,
Vmorski krajini severno od Tobruka ao nemška bojna letala dosegla več zadetkov na nekem britanskem rušilcu in neki v konvoju ploveči trgovski ladji. Nemška podmornica je v višini MarsaMatruka napadla nek vojaški konvoj, potopila dve in s torpednim zadetkom poškodovala neko britanski prevozni ladji e skupno 9000 brt. nadaljnjo ladjo.
Na otoku M a 11 i so nemška bojna letala po dnevu in po noči z dobrim uspehom napadla britanska letališča in pristaniške naprave.
Britanski bombniki so v noči na 29. decembra napadli kraje v zahodni Nemčiji in na severno nemškem obrežju. Civilno prebivalstvo zlasti v Emdenu je imelo izgube na mrtvih in ranjenih. Devet napada-jočih britanekih bomWhoT )e bilo seetw-
Ijenih. Neko nadaljnje britansko letalo je poskušalo prileteti po dnevi v zasedena ozemlja, a je vsled zadetka strmoglavilo.
Pri obrambnih bojih zadnjih dni se je v posebni meri odlikoval Oberleutnant M U g g e kot vodja nekega pehotnega bataljona. Z zelo slabimi močmi svojega bataljonskega štaba je iz lastne pobude vrgel veliko močnejšega sovražnika, ki je vdrl, s protinapadom nazaj, osvojil po so-vražniku zaseden kraj in ga držal proti nadaljnjim močnim napadom. Fiihrer je Oberleutnantu Miigge-ju podelil vitežki križec železnega križa.
Uspešni zanosni protisunki
Iz FUhrerjevega glavnega stana, 30. decembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 28. decembra naznanilo:
V	južnem odseku vzhodne fronte smo sovražnika, ki je bil dosegel mestoma nekaj vdorov v naše postojanke, z zanos-nimi protinapadi vrgli nazaj. Nemške, italijanske in slovaške čete ter iz danskih, nemških, finskih, flamskih, nizozemskih in norveških prostovoljcev sestavljena divizija »Wiking« so se ponovno obnesle v borbi.
V	srednj^n odseku vzhodne fronte so bili v težkih bojih ustavljeni močnejši sovražnikovi napadi. Odbiti so bili tudi slabe jši napadi nasprotnika v severnem frontnem odseku.
Zračno brodovje je v vseh frontnih odsekih z učinkovitimi napadi podpiralb boje vojske na nasprotnikove postojanke v pripravljenosti, priprave v zaledju in železniške naprave.
V	prelivu pri Kerču so močne skupine bojnih letal in strmoglavcev nadaljevale
[^Nadaljevanje na 2. etrani^
Premena leta
Dr. o. s. Krainburg, 30. decembra.
Zopet se nagiba leto svojemu koncu, da se pogrezne v brezdanjo večnost, v kateri ne pomeni več nego kratek dihljaj. Kako drugačnega pomena je pa za nas to leto, ki se nam je v viharni zaporednosti svetovno zgodovinskih dogodkov zdelo tako kratko. Hvaležni in utrjeni v boju, prestopimo prag leta 1942. Zahvaljujemo se Vsemogočnemu* da je v izvenečem 1941. letu našo domovina obvaroval pred f uri jo vojne, zahvaljujemo se našemu Fiihrerju, ki je v genialnem vodatvu in ravnanju dal nastopiti nemškp armade in bojne sile zaveznikov proti bol-ševizmu, kojega bojna moč je bila v najhujših udarcih razdejana, ki sicer še ni dokončno premagan, ampak vendar taka zadet, da se ne ho mogel več pobrati bi kakšnemu odločilnemu dejanju.
In ne kot zadnjim se zahvaljnjejmo našim vojakom, ki so si korak za korakon* morali priboriti zmage, ki so kljubovali vsemi nadlogam in premagali vse težave, vedoč, da bo od njih odvisna usoda Nemčije ira Evrope v prihodnjih stoletjih. To, kar ЛО! oni v tem letu 1941. na jugovzhodu in predvsem na vzhodu storili in še storijo, eet ne more, kakor je to povdaril že Fiihrer v svojem predzadnjem govoru, z besedami izražati in o tem domovina ne more imeti pravih predstav. Borili so se ne le proti živinskemu in zverinskemu sovražniku, ampak prenašati so morali tudi brezkončne daljave, vročino in mraz, dež, sneg in led, in pretrpeti še nešteto drugih muk, ki 80 bile združene z vojno na vzhodu.
Toda naše hvale nočemo razložiti vi praznih besedah, ampak ta zahvala naj bo izpoved dela, ki nas bo kakor v pretečenemi tudi v novem letu našlo na odkazanih nami mestih v domovini. Imajoč pred očmi njihov svetel vzgled, hočemo tudi v 1. 1942, z veseljem in pripravljeni za službo do konca izpolniti naše dolžnosti in prevzeti na nag male neprilike, ki so nujne posledice vojne. Hočemo зе izkazati vredne junaških čino'V! naših bratov na fronti, in v zvestobi do Fiihrerja in naroda nadaljevati našo vojnow S tem sklepom stopamo v leto 1942.
Leto 1941. bo šlo v zgodovino kot odločilno leto, kajti vihar dogodkov, ki jih je sprožil 22. juni, in njihovi učinki so merodajn| za bodočnost Evrope. V kratkih mesecilj najhujše borbe proti premoči ljudi in materiala so nemške in zavezniške čete uničujoče pogodile sovjetsko Rusijo. Odpravljena je nevarnost za Evropo, ki so jo pomenjal« rdeče armade, koje voditelji so bili mnenja, da bodo preko Nemčije zavojevali celi ze-meljeki del. Kajti Stalh^H od njegove prvot#
stran 2. — Stev. 38.
KARAWANKEN-BOTE
Sreda, 31. decembra 1941.
1¥а koncu stoji popolna zmaga
Relchsaussenmlnister pl. Rlbbentrop španskemu novinarja
Berlin, 30. decembra. Državni minister za zunanje posle p 1. Rlbbentrop je epejel zastopnika španske poročevalne agen-ture E f e, novinarja A r 11 з a, in z njim razgovarjal ter se v poteku tega razgovora Izjavil na novinarjeva vprašanja o tem, ali je Roosevelt kriv vojne, o skupnem delovanju sil osi in o vojni.
Uvodoma je poudaril državni minister za zunanje posle, da je izključno Roosevelt zakrivil razširitev vojne, ker je — kakor je poprej Churchill skupaj z njim hotel zadrgniti Nemčijo in Italijo — poskušal Japonsko odrezati od naravnih virov surovin in jI predpisati zakon milijonarjev iz Wall-Streeta. Vsled priboritve prevladovanja na morju in v zraku je Japonska Roose-veltu že v prvih dneh vojne prizadejala pač tak udarec, od katerega se zlahka ne bo mogel opomoči.
O sodelovanju sil osi z Japonsko je izjavil državni zunanji minister, da je popolnoma napačno trditi, da bi se Nemčija, Italija in Japonska združile v svrho napada na demokracije. Kot odločilno za združitev je označil nepremostljivo nasprotje med nacionalnim socializmom in bolše-vizmom. Iz idejne skupnosti med Nemčijo, Italijo In Japonsko, ki so se kot redoljubne
države obrnile proti bolševifikim smotrom, je sledila v letih 1936/1937 v antikomintem-ski pogodbi združitev proti komunizmu z izrečnlm določilom, da tej skupnosti lahko pristopi vsak protibolševiško misleči narod.
K splošnemu vojnemu položaju in h govoricam o nemških mirovnih tipalnicah v Moskvi je Izjavil državni zunanji minister, da sedaj ni čas za to, da bi govorili o miru. Sedaj se pravi bojevati in še enkrat bojevati. Vojna bo od Nemčije, Italije in Japonske in zaveznikov z brez-primemim junaštvom in fanatizmom dovedena do končne zmage. V tej zvezi je državni zunanji minister označil govorice o nemških mirovnih tipalnicah v Moskvi za bedasto blebetanje. Na Ruskem bo boj šele talcrat ustavljen, kadar bo enkrat za vselej izključeno ne samo vsako ogrožanje, ampak tudi vsako resno vznemirjanje Evrope od vzhoda. To bo ena poglavitnih nalog nemške oborožene sile in zaveznikov v letu 1942. Državni zunanji minister je končal svoja izvajanja napram španskemu novinarju s sledečimi besedami:
»Tako gotovo, kakor se zemlja suče okoli sonca, bo stala na koncu te velike borbe le popolna zmaga Nemčije in njenih zaveznikov. <
z našo zmago do
liru
Berlin, 30. decembra. Reichsminister dr. Goebbela je na božični večer imel govor po vsenemškem radiu- Kot govornik domovine se je pri tem obrnil predvsem na naše vojake in posebej še na vse one, ki so ob tem vojnem božiču 1911 odsotni od doma. Ce domovina tudi sedaj znova v tretjič lahko praznuje vojni božič, sicer bolj pičlo in veliko bolj skromno kakor drugače, a vendar zaščitena in obvarovana pred ogrožanji naših sovražnikov, se mora za to zahvaliti onim, ki jo branijo, svojim možem, očetom In Binovom, ki stojijo zunaj. Z besedami najtoplejšega priznanja se je dr. Goebbels obrnil na številne svoje izven Nemčije bivajoče poslušalce; Živijo često v popolnoma tujem, da ne reŠemo, sovrainem svetu. Zato se nam ne sme zdeti čudno, da mi, danažnji Nemci, ki branimo naše življenjske pravice, zunaj nismo vedno priljubljeni. Tam obdaja naše rojake večkrat nevoščljivost in zavist, sovraštvo in preganjanje.
S posebnim poudarkom je govoril dr. Goebbels o veliki obveznosti, ki jih Ima spričo vseh teh žrtev izpolniti domovina. Vsem tem, ki stojijo na bojišču, ali ki so z nami zvezani po eterskih valovih, vo-
Britanski bombniki eo v zadnji noči napadli zahodno Nemčijo. Civilno prebivalstvo je imelo izgube na mrtvih in ranjenih. Po dosedanjh poročilih so nočni lovci in letalsko obrambno topništvo sestrelili 10 so^ raž-nih bombnikov.
jakom in Nemcem v inozemstvu, pa je mogel minister dati pomirljivo zagotovilo, da pri današnjem nemškem narodu ne bodo doživeli one sramote, ki so jo doživeli v novembru 1918.
Danes ve domovina, tako je poudaril doktor Goebbels, kaj dolguje onim, ki ji z vso silo služijo. Ne bila bi vredna trdih in težkih Žrtev, ki jo za njo doprinašajo milijoni ljudi, ako si ne bi vedno znova prizadevala, da se jih izkaže vredno. Moramo biti hrabri in stalno biti pripravljeni. Zmage nam nihče ne podari, moramo si jo le zaslužiti.
Pač nikogar ni med nami, tako je nadaljeval dr. Goebbels, ki ne bi danes obračal svojih pogledov navzgor: vojna nas ni le .	da emo' mošnl (jr«d- ilovrainlkoni.
ampak tndi, da smo ponižni pred našo usodo nad nami.
Misleči na Fiihrerja, se bomo postavili okrog očetnjave- Iz te vojne mora ta postati večja, lepša in veličastnejša. Mora postati za naa vse ponosna in prosta domovina. To hočemo v tej uri obljubiti Fiihrerju. Lahko se zanese na svoj narod na fronti, v domovini in na širokem svetu. On naj nas vodi, mi mu sledimo.
Nov zločin Churchilla
Berlin, 30. decembra. Britanski bombniki so v luki Puerto de Carino na severnem Španskem z odiTženimi bombami potopili nemško trgovsko ladjo »Benno«. Obstreljevali so s strojnicami tudi nemške
mornarje, ki so se spravljali na varno in ^ luki ležeče Španske ribiške čolne. Več španskih civilnih oeeb je bilo pri tem brutalnem zaskoku angleškh zločincev ranjenih. Od nemške posadke samo enega moža niae mogli rešiti.
O tem, k'ako зе je vršil ta primer, ki Je enak onemu z »Altmark», javljajo še sledeče podrobnosti: 2e v sredo dopoldne je bil parnik »Benno«, ko je plul po vodovjih španske vladarske pravice, predmet naskoka angleških letal, ki ga pa niso mogla pogoditi. Ladja se je nato zatekla v luko Puerto de Carino. Sovražni izvidniki so zasledili njeno bivališče in nekaj ur pozneje je bil v velikem slogu ponovljen napad na nemški parnik, ki je bil zasidran v zaprti španski luki. Po večkratnih poletih so Angleži dosegli Sest bombnih zadetkov. Metali so pa še bombe na ladjo, ko se je že potapljala. Nato so obstreljevali posadko, ki se je v svojih čolnih reševala na kopno. Španski mornarji so pa, ne oziraje se na sovražni' ogenj, takoj prišli na pomoč. Njihovim tovariškim naporom gre hvala za to, da bo se mogli nemški mornarji z eno izjemo rešiti-
Višek angleške cinične kršitve španske vladarske pravice je bil v tem, da so Angleži s svojimi strojnicami streljali na španske, v luki zasidrane ribiške čolne, čeravno 80 španske posadke dajale signale d sirenami in zastavami. Več španskih civilnih oseb je bilo zaradi tega ranjenih.
S tem naskokom na nemški parnik sredi španske luke, ki se roga vsem obveznostim mednarodnega prava, je Angleška zopet enkrat pokazala, da prezira cinično in brutalno vladarske pravice držav, ki na vojni nttm udeležene. Postopanje angleških letalcev na-likuje popolnoma onemu rušilcu »Cossaka«, ki je po Churchillovem povelju v noči od 16. na 17. februarja 1940 v Joessinge-fjordu navalil na »Altmark« in s svojimi strojnicami streljal na mornarje, ki so se reševali po ledu. Takrat so kazali na to, da izkazuje britanska zgodovina več podobnih pravn'h prelomov, njim na čelu leta 1807. obstreljevanje mesta Kopenhagen v miru. Tudi med svetovno vojno se Anglija niti najmanj ni brigala za mednarodno pravne obveznosti in pri tem je ostalo navzlic vsem hinavskim in svetohlinskim zagotavljanjem demokrat-
«1гЉ V«URAlAO'tt АЖГГмЖа. .	..............
Prostaškl naskok na parnik »Benno« je zahteval sedaj celo šipansJto kri. Churchill, ki so ga najnovejši porazi v Pacifiku In v Atlantiku spravili v največjo zadrego, se ne zgrozi tudi ne nad najpodlejšlm zločinom proti mednarodnemu pravu v obliki kršitve nevtralnosti, če le najde kje kak objekt, nad katerim lahko strese svojo mržnjo zoper vse, kar je nemškega. Tako zavrženo dejanje sicer na vojno ne more vplivati, spozna se pa iz njega, kako zelo Churchill občuti, da so ga ugnali v kozji rog, in kako malo sta mu sveta in obvezna pravica in prostost vseh narodov, o katerih vedno govori.
Vt-iiuB uiid Urui k: NB-Uuuveiiug uiid Lfruclterel Kilrnien. GmbH., Kliigenturt, - Verlagslelter: Dr Emil Heitjan. — Hauptschriftlelter: Dr Otto Schedl.
Zurzeit Ut Aiizelgenll.4te Nr I gOItlg
ne vojaške sile Se razpoložljivi ostanki niti Edaleka ne zadostujejo za uresničenje njegove nakane. Tako je leto 1941., kakor že marsikatero v dolgi zgodovini našega zemeljskega dela, postalo usodno, kajti v njem je šlo za biti ali ne biti, za nadaljnji obstoj že nad 2000-letne kulture, ki je zopet enkrat morala odvrniti silovit naval aziatskih plemen.
V tem letu pridobljeni uspehi se morajo v bodočem razširiti in zavarovati. Na tla pobiti komunizem je treba do konca ugonobiti. To je ena največjih nalog, katero nam je zgodovina naložila., od njene rešitve" je odvisna naša bodočnost.
Novo leto nas bo spravilo bližje velikemu cilju, z edin jeni Evropi in na novih temeljih izgrajenemu svetovnemu redu. To, da smemo pri tem sodelovati, naj nam bo največja izpodbuda za delo bodočih mesecev. Pot k našemu cilju ne bo vedno lahka, vendar so naše žrtve male in niti omembe vredne napram temu, kar stori dnevno in vsako uro vojak na fronti, ki tvega svoje zdravje in svoje življenje. Nadepolno stojijo na koncu te poti na široko odprta vrata, skozi katera bomo vkorakali v novo bodočnost, v dobo pravičnosti In časti.
Uspešni zanosni protisnnki
(Nadaljevanje s 1. strani)
napade proti sovražnikovim ladjam. Potopile 80 tri prevozne ladje s skupno 2.800 brt. in poškodovale nek topniški čoln ter štiri nadaljnje ladje.
Na angleški vzhodni obali so bojna letala v noči na 28. decembra potopila neko trgovska ladjo s 6.000 brt.
Britanske pomurske bojne sile so dne 27. decembra poskušale na dveh oddaljenih točkah norveške obale naskoku nalikujoče početje. Po kratkih silnih bitkah s krajevnimi stražniml oddelki vojske in vojne mornarice so bile britanske izkrcane čete pregnane. Umaknile so se na svoje ladje. Nemška bojna letala so iz bežeče skupine vojnih ladij potopila nekega rušilca in poškodovala neko križarko kakor tudi nekega nadaljnjega rušilca. V bojih v zraku in po letalskem obrambnem topništvu je bilo sestreljenih 10 sovražnih bombnikov.
Ko se je približal sovražnik, je bil nemški predstražni čoln »Fohn« napaden po številnih britanskih bombnikih. Predstražni čoln je sestrelil neko sovražno letalo in potem v junaškem boju proti močnejšemu ognju neke britanske križarke In več ru-šilcev Sel v izgubo. Britanci so naakočili in pqtoplli nekaj norveških trgovskih ladij, ki 60 bile zaposlene z mimo obrežno vožnjo.
V severni Afriki so Izpodleteli britanski napadi proti nemško-ltaJijanskim postojankam. Skupine nemškega zračnega brodovja so uspešno napadle britanska letališča, avtomobilske kolone in šatorišča v Kirenajkl.
Pri bombnih napadih na letališča in pristaniške naprave na Malti so spremljajoči nemški lovci sestrelili tri britanska letala.
E.T. A. Hoiimann
fkeiskt ршеа Skcm
POVEST	14
Vsa pametna prigovarjanja mladega advokata in ostalih, ravno navzočih oseb niso niti najmanj zalegla. Mojster Straža je vzrajal pri svojem naziranju, čeprav Je bila podoba, da mu je za hip šinila v glavo misel, da pač nikoli noben človek ni dal darila z bolj radostnim srcem nego grofica, ko je bila njena stvar tako nepričakovano ugodno rešena in da je, kakor Je to hotel Jetemik čisto natačno vedeti, mladi advokat sam zakrivil, da plačilo nI bilo večje In da nI Izpadlo v sorazmerju z dobičkom; vseeno je ponavljal stare trmaste besede: »Kakor hitro je govora o pravici, nI zanjo nobenega plačila na zemlji.«
»Res je,« je ponavljal Straža po prestanku nekoliko mirneje, »da je pri tem prigodku veliko okolnosti, ki te pač lahko opravičujejo in ki so te mogle zavesti v ostudno sebičnost; toda meni na ljubo molči o grofici, o oporoki, o deset tisoč tolarjih; moglo bi se ml sicer zdeti, da ne spadaš na mesto, ki ga zavzemaš pri moji mizi.«
»Oče, zelo ste trdi, zelo ste nepravični proti meni,« je rekel mladi advokat z glasom, ki se mu je tresel od otožnosti. Ančka je na tihem pretakala solze; Jetemik, okreten, dnr mož, je hitro obrnil pogovor na П' , n p... :i'; ija v cerv' sv. Gangolfa (v katoliški cerkvi v Bambergu).
Laho fli pač nredstavljamo, v kako nape-
tem razmerju je živela Stražina obitelj. Kje je bila svoboda pomenka, kje vse veselje do življenja, kje vsa dobra volja? Ubijajoča zgaga je počasi glodala na Stražinem srcu. z njegovega obraza se je to moglo razbrati.
O Boštjanu Engelbrehtu ni dospela niti najmanjša vest, in tako se je zdelo, da je propadlo tudi zadnje slabo upanje, ki je mojstru Straži lebdelo pred očmi.
Simen, Stražin prvi pomočnik, je bil zvest, pošten, prostodušen človek, ki je bil mojstru vdan, da hikoli takega. »Mojster«, je ta rekel nekega jutra, ko sta ravno skupaj odpenjala bruna, »mojster, ne morem več prenašati, srce mi trga, ko vidim, da toliko trpite! Mladenka Ančka! Ubogi gospod Andrej«
Tu je mojster Straža hitro vegel zadrgu-Ijico v kraj, pristopil k Simnu, ga zagrabil za prša in vzkliknil: »Človek, ako moreš izdreti iz tega srca po večni sili z ognjenimi potezami vanj začrtano prepričanje o tem, kaj je resnično in pravično, naj se zgodi to, kar imaž v mislih!«
Simen, ki ni bil za to, da bi se mogel spuščati v kakšna zatrjevanja mojstra, se je popraskal za ušesi in namuznivši se v zadregi je dejal; »Potemtakem bi pač tudi kakšen jutranji obisk nekega visokega gospoda v delavnici ne imel posebnega pomena?« Mojster Straža je hipoma začutil, da je nameravan nanj naskok, ki ga bo najbrž vodil grof KSsel.
Ko Je ura odbila devet, je prišla v de lavnica Ančka, ki ji je sledila stara Bar-јзага z malico. Mojster je občutil neugodje,
da je prišla Ančka, ker to ni bilo v navadi in se je že iz tega videlo, da se nekaj plete.
Ni trajalo dolgo, ko se je tudi v resnici liki punčka; sledil mu je za petami pleskar prikazal domicelar, načičkan in naličkan in pozlačevalec monsieur Tomaž Jetemik, zelo pisano oblečen in precej podoben hrošču. Straža se je delal, kakor da ga obisk močno veseli, omenjajoč, da bo vzrok obiska bržkone ta, ker hoče gospod domicelar videti njegove najnovejše modele.
V	resnici pa je bilo mojstra Stražo strah poslušati govorance, s katerimi bi domicelar brez prida poskušal omajati njegov sklep glede Ančke in Andreja. Slučaj mu je prišel na pomoč, ki je nanesel, da je ravno v tem hipu, ko so domicilar, mladi advokat in pleskar stali drug poleg drugega in se je domicelar že dotaknil najslajših življenjskih spon, debeli Gašper za-vpil: »Sem z lesom!« z druge strani pa veliki Peter tako krepko porinil, da se je domicelar, zadet ob rami od silnega sunka, prekopicnil na gospoda Jetemika; ta je pa treščil na mladega advokata in, kakor bi trenil so vsi (rije izginili. Za njimi se je namreč nahajala visoko nakopičena grmada tršic, žaganja in si.
V	tem kupu so bili nesrečneži pokopani, tako da od njih ni bilo videti nič dmgega nega štiri čme in dvoje zamiškobarvnih nog; te zadnje so bile praznične nogavice gospoda pleskarja in pozlačevalca Tomaža Jetemika. Spričo tega ni bilo kaj drugega pričakovati, kakor da so vsi pomočniki in učenci izbn hnili y bučen smeh, čeprav je
mojster Straža velel, naj bodo resni ia mirni.
Najbolj strahotna je bila podoba domici-larja, kateremu je žagovina drla v vse gube obiske in celo v kodre lične frizure; osramočen je pobegnil, kakor da ga nese veter, in za petami mu je sledil mladi advokat; le monsieur Jetemik je ostal vesel in pri« јадеп, četudi zamiškobarvne nogavice niso bile več uporabne, ker so hudobne treščice popolnoma uničile krasne kožice. Tako je po smešnem naključju izpodletel naskok, ki so ga tvegali na Stražo.
Mojstra ni obhajala niti najmanja slutnja o tem, kakšna grozovitost se mu bo še ta dan pripetila.
Mojster Straža je bil pokosil in je ravnokar stopal po stopnicah navzdol, da bi se poda Ina delovno dvorišče; tu je slišal pred hišo nekoga, ki je vpli s surovim glasom j »Hola! ali ne stanuje tukaj stari,, malopridni lopov, tesarski mojster Straža ?< Nekdo z ulice je odgovoril: »Tukaj ni nobenega starega, malopridnega lopova, pai pa je to hiša častitega meščana in tesarskega mojstra, gospoda Janeza Straže.«
V tem trenutku je nekdo z močnim udarcem vpahnil hišna vrata in dolg, močan hmst divjega pogleda je stal pred " mojstrom. Cmi lasje so prebadali preluk« njano vojaško čepico in razcapani jopič nI mogel povsod prikriti ogabnega, vsled nesnage in vremena porjavelega telesa; na nogah je imel obute vojaške čevlje in modre proge na gležnjih so prikazale ele-, dove, da je bil nosil verig^e.
KPalje prihodnjič^ ]
Breda, 81. decembra 1941.
KARAWANKEN-BOTE
Stran 3. — Stev. 3",
! Podmornice so potopile 37.000 brt.
Iz FUhrerjevcga glavnega stana, 30. de-jcembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 27. decembra naznanilo:
Obrambni boji na vzhodu še trajajo. Na mnogih odsekih fronte so bile razbite ali vsled protinapadov uničene sovjetske v pripravljenosti stoječe čete. Močne skupine bojnih letal in strmoglavcev so v morski ožini pri Kerču potopile štiri sovražne ladje za prevoz čet s skupno 7.000 brt. Pet nadaljnjih prevoznih ladij je bilo z bombnimi zadetki poškodovanih ravno tako številna mala vozila. Sovražnik je pri tem utrpel težke izgube na ljudeh in na materialu. Na karelski fronti so strmoglave! dosegli bombne zadetke na tvomici avtomobilov severno od Kandalaške.
Podmornice so od že težko zadetega sovražnega konvoja vzhodno od Gibraltarja potopile štiri nadaljnje ladje s skupno 13.000 brt. Tako je bil po večdnevnih trdih napadih dosežen sledeči skupni uspeh: en nosilec letalskih čolnov, devet trgovskih ladij s skupno 37.000 brt je bilo potopljenih, dve trgovski ladji pa sta bili težko poškodovani. ,	,
V	morski krajini okrog Anglije so bojna letala v pretekli noči z bombnim zadetkom poškodovala neko večjo trgovsko ladjo.
V	severni Afriki so bili odbiti sovražnikovi sunki proti nemško-italijan-skim postojankam. Nemška bojna letala so razdejala britanske letalske naprave na Ki-lenajki. Več letal je bilo pri tem na tleh uničenih ali poškodovanih.
Na Malti so skupine nemškega zračnega brodovja metale bombe težkega kalibra na pristanišče Luka in pristan La Valetta. V mnogih napravah so nastali veliki požari. Sovražnik je v bojih v zraku izgubil en bombnik in dve lovski letali.
Sovletski napadi krvavo odbiti
Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 30. decembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 26. decembra naznanilo:
V	loku Doneča so bili ob visokih iz-№bah nasprotnika odbiti močni sovražni Napadi. Uspešne obrambe so«se v odlični %0ri udeležile tudi italijanske in elovadke čete. ,
V	srednjem odseku vzhodne fronte še trojajo trdi obrambni boji. Veliko število sovjetskih oklopnic je bilo uničenih.
Pred Leningradom je izpodletel poeku-Seni izpad, ki so ga pod vzele močnejše sile ®b podpori 30 oklopnic. Sovražnik je pri tem Izgubil nad 1000 mrtvih in 19 deloma težkih deloma najtežjih oklopnic. Sest nadaljnjih oklopnic je zgorelo. Skupine zračnega brodovja so se v srednjem odseku fronte kakor tudi na fronti pred Leningradom z bombami in krovnim orožjem borile proti sovražnim kolonam, stanovali-ščem čet in železniškim napravam. Bojna letala so dosegla bombne zadetke na dovozih na murmanskl progi. Na nekem drugem mestu vzhodne fronte so italijanski lovci sestrelili štiri sovjetska letala.
V	boju proti britanski preskrbovalni plovbi je zračno brodovje v pretečeni noči pred angleško vzhodno obalo potopilo neko tovorno ladja s 3.000 brt. Štiri nadaljnje velike trgovske ladje so bile po bombnih zadetkih deloma težko poškodovane.
V	severni Afriki boji še trajajo. Benghasi je bilo po načrtih izpraznjeno in po sovražniku zasedeno brez boja. Nemška bojna letala so bombardirala vojaške naprave na severni obali Kirenajke.
Močna bojna delavnost na vzhoda
Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 30. decembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 25. decembra naznanilo:
Na vzhodu je bila tudi včeraj močna bojna delavnost. Pri obrambi sovjetskih napadov na srednjem odseku fronte so čete nekega armadnega zbora postrelile 21 sovjetskih oklopnic. Skupine bojnih letal, str-moglavcev in lovcev so v srednjem in se-vernem odseku napadle v pripravljenosti stoječe čete in razpršile soražne kolone vseh vrst orožja. Vzhodno od Tihvina In na mur-'"anski progi je bilo po zračnem brodovju več sovjetskih prevoznih vlakov težko zadetih.
Neka baterija vojne mornarice za boj na daljavo je v zadnji noči obstreljevala nek sovražni konvoj pred D o v e r o m.
V	severni Afriki potekajo premikanja naših čet po načrtu. Skupine nemških bojnih letal so v Kirenajki napadle zbrane britanske avtomobile in na nekem letalskem oporišču med odstavljenimi le tali dosegla bombne zadetke. Pred Libijsko Pbaio je neka nemška podmornica potopila
nekega sovrainega ruiilca. Na otoku Malti so nemška bojna letala podnevi pod zaščito lovcev bombardirala pristaniške naprave v La Valetta.
V	času od 17. do 23. decembra je britansko zračno brodovje izgubilo 54 letaj, od teh 19 nad Sredozemskim morjem in v severni Afriki. V isti dobi smo v boju ич»е'-Veliko^Britanijo izgubili 16 lastnih letal.
Zračno brodovle nad sovražnikom
Iz lihrerjevtga glavnega stana, 30. dc-cembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 24. decembra naznanilo:
Na vzhodu je nasprotnik tudi včeraj nadaljeval svoje napade, ki jih je izvajal ob visokih krvavih žrtvah. Posamični krajevni vdori so bili odpravljeni z nasprotnimi udarci. Na drugih mestih so bile pripravljene sovražnikove postojanke razbite zaradi našega sunka.
Na severovzhodni obali Črnega morja so bojna letala zapalila skladišča olja in železniške naprave v luki Tuapse in izvedla uspešne napade na sovražne železniške transporte v južnem delu vzhodne fronte. Močne sile brodovja, so posegle v boj na tleh in sovražniku prizadejala znatne izgube na ljudeh in materialu. Na sovjetske kolone po ledeni poti čez Ladoga-jezero smo noč in dan metali bombe. Visoko na severu so skupine bojnih letal z bombnimi zadetki onesposobile sovražne baterije za boj in uničile dovozne vlake na murmanski železnici. Nočni napadi zračnega brodovja so bili naperjeni proti Moskvi.
V	boju proti Veliki Britaniji so podmornice potopile štiri sovražne trgovske ladje — med temi tudi neko veliko prevozno ladjo —s skupno 23.000 brt.
Po podmornici KapitSnleutnanta Bigal-ka potopljena britanska vojna ladja je, kakor se je med tem ugotovilo, nosilec letal »Unicom«. Je to najnovejša, šele med vojno dogotovljena ladja te vrste, ki je v britanskem spisku brodovja zapisana kot nosilec letalskih čolnov.
V	severni Afriki se boji nadaljujejo. Nemške čete so v odločnih protinapadih uničile dve britanski bateriji in osem oklepnih bojnih vozov. Nemška bojna letala so razpršila zbrane sovražne čete v eevenii Kirenaj'kl.
Nad Malto sta bOa т bojih т zraku sestreljena dva britanska lovca, na nekem drugem mestu v prostoru Sredozemskega morja pa nek večji letalski čoln.
Britansko zračno brodovje je r pretečeni noči odvrglo razstrelne in zažigalne bombe na nekaterih krajih zapadne Nemčije in zasedenega zapadnega ozemlja. Škode so neznatne. Sovražnik je izgubil dva bombnika.
Odbiti napadi na srednji front!
Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 30. decembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 23. decembra naznanilo;
Težki boji v srednjem odseku vzhodne fronte še trajajo. Naše čete so na več krajih z uspehom odbile močne sovražnikove napade in pri tem uničile 19 sovjetskih oklopnic. Skupine bojnih letal in strmoglavcev so podpirale boje na zemlji. Pri-zadjale so sovražniku visoke krvave izgube, uničile številne oklopnice in vozila vsake vrste, ter onesposobile več baterij za boj.
V	vodovjih pri Sebaetopolu je zračnb brodovje s polnim bombnim zadetkom poškodovalo neko sovjetsko vojno vozilo. Vzhodno od Fischerjevega polotoka so bojna letala potopila neko tovorno ladja srednje velikosti. Neka nadaljnja trgovska ladja pa je bila z bombnim zadetkom poškodovana v zalivu Kola.
Kakor je bilo objavljeno že v posebnem poročilu, je neka podmornica, ki jo je vodil KapitSnleutnant Bigalk, v Atlantiku napadla nekega britanskega nosilca letal, ki je imel varnostno službo nekega konvoja. Podmornica je s torpednim zadetkom nosilca letal onesposobila za manevriranje. Po dveh nadaljnjih torpednih zadetkih v (prednjem in srednjem delu se je nosilec del.
letal pogremil, postavivšl se na prednji
V	severni Afiriki so se včeraj v prostoru vzhodno od Benghasija videli boji, ki še trajajo. Nemška bojna letala so raz-gnala v zapadni Kirenajki britanske zbrane čete in kolone tovornih avtomobilov.
Vojaške naprave na otoku Malti so bile noč in dan bombardirane. Nemški letalcf so pri tem sestrelili dve britanski letali.
Britansko zračno brodovje je v prete čeni noči v slabimi silami odvrglo pičlo število razstrelnih in zažigalnih bomb na stanovanjske četrti nekaterih krajev v Nemškem zalivu. Mornariško topništvo je sestrelilo en sovražni bombnik.
Z b T zim i čolni proti sovjetski mornarici Kar je od sovražne posadke še ostalo, prepeljejo na nemških brzih čolnih v ujetništvo.
(PK. Aufnahme: Kriegsberichter Schwarz, HH. Z.)
'&J'	'	J
• , . ' • ! ^t' •; t' "*•*!&
L/^Ж /#
*#№»#4W
N a nekem uradu vojne poite	Brezuspešna četniška vojna
Le vzorna oganizacija in veliko pridnih	Kakor dokazuje ta slika, so pritegnili za
lok lahko zmorejo ogromno delo. Tukaj	obrambo angleške kronske kolonije Hong-
sortirajo роШјке vojne pošte po številkah	konga tudi civilne osebe in jih izveibali v
vojne pošte.	strojnicah. Vendar brez uspeha!
(Scherl, Z.) (Press Hoffmann, Zander Multlplex-K.)






,#.%%.t. -...'> ••' W&kt' .\ i-iKW!,»tvt jV*i

Kako nastane л1 g I ош MoStvo đriavne delovne službe zgradi na visokem severu arktične koče iz zlo$enih Aufnahme: Kriegsberichter Serr, RAD. Z.)leđemh ploSč.	(рк.
: /f -. .s	(f. -........1'







Tukaj so podpis лИ pogodbam e d Japonsko in dr lavo T »i V narodnem svetišču države Tai, r tako zvani kraljevski kapelici Wat Pakaio r Bangkoku so slovesno podpisali zavezniško pogodbo med Japonsko in driavo TaL
stran 4. — Stev. S8.
h /t « Л vv ■ v ■ .: '	< jv
Srpda, 31. decembra 1941.
9ospodafsti>o
IzboljSanfe pololaiev delavcev In nameMentev
Nova ureditev mezd in plač v zasedenih polirallnali Mrnten in Krain
Ob priliki pozdrava šefa civilne uprave, Gauleltcrja in Reichsstatthalterja doktorja Rainerja dne 19. ХП. 1у41. leta v Asslingu je ta kazal na to, da bo od evoje strani vse storil, da v vsakem oziru podpre prebivalstvo, ki posveča svoje moči obnovi zasedenega ozemlja. Pred vsem je šef civilne uprave izjavil, da bo v kratkem uvedel novo uredbo mezd in plač. Se istega dne je podpisal novi uredbi o nadajnjem izenačenju delovnopravnih predpisov v zasedenih ozemljih Kdmten in Krain z Altagau Kamten.
Nove uredbe majo veljavo od 1. ХП. 1941, leta odnoano z mezdtiim tednom, ki pričenja po 1. XII. 1941. lota.
Splošni pogoji zaslužka delavcev in nameščencev v industriji, rokodelstvu in trgovini, so deloma bistveno izboljšani. Pred vsem so predvidene za delavce dajat-vene doklade k mezdi za uro od povprečno 10% v primerih, v katerih storjeno delo presega običajno mero. Nadalje je zvišana postavka za akordno delo od 15 do 20%. Pri nameščencih, ki Se niso pet let v obratu, se bo v bodoče izplačsvalo popolno plačo tudi za mesec, ki sledi mesecu smrti, po petletni pripadnosti k obratu pa za oba sledeča meseca.
Poleg splošnih '^čil vsebuje uredba tuidi razdelitev področij in redov za mezde in plače.
V posamičnih primerih je bila podana možnost povišati mezde do 25%. V splošnem s- poda povprečno povišanje mezde 5 Rpf na uro.
Bistveno povišanje plač Je nastopilo tudi pri - m e S č e n C i h, posebno pri onih, ki že dolgo deluleio v poklicu. Predvidena so povišnja do 50% prejšnjih plač. Isto-
tako so bistveno povišane tudi plače za mojstre z velikim Številom poklicnih let.
Urefba o ureditvi delovnega razmerja pri kmetijstvu ustanavlja splošne deloviie pogoje in daje tudi mofoost, da se za posebno dobro delo plačujejo doklade. Pri ureditvi mezd se opaža posebno izboljšanje predvsem za osobje molzačev. Določena je tudi ocena stanovanja, oekAe in deputata.
Iz uredbe o ureditvi delovnega razmerja v zasedenih gozdovih je treba pogcbno pov-dariti, da se mora plačati hoja od bivališča do delovnega meSta in nazaj, če' presega dnevno dve uri. Tudi plačilo nadurnega dela je urejeno. Za akordna dela pri sekanju je ustvarjena pos-bna ureditev, ki se ozira na . posebne težkoče in nevarnost dela pri sekanju.
Ako je šef civilne uprave s temi novimi uredbami ustvaril temelje za bol.iže pogoje dela in zaslužka, je to storil v pričakovanju, da se bodo uslužbenci v zasedenih ozemljih izkazali hvaležne za to s povečanim delom In izpolnitviio do'žnosti.
Dobave železa In lekla^v Silđbarnlen ' In od tam
Državni poverjenik za železo in jeklo je dne 16. decembra 1941. izdal objavo (RA Nr. 296 z dne 18. decembra 1941. leta), s katero je s pristankom generalnega pooblaščenca za gospodarstvo z. železom in jeklom odrejeno, da se imajo za dobave na Spodnje Štajersko in v zasedena ozemlja K&mten In Krain kakor tudi za prejeme iz teh pokrajin uporabiti določbe 26. navodila, ki so v navedenih pokrajinah ž; stopile v veljavo. Ta uredba velja tudi za priključena vzhodna ozemlja in za pokrajine Eupen, Malmedy in Moresnet.
зи puvie : ija uu ииуо prejen.iin piac. iBio- . iviaira«ay ш ivioreBueu
Mcmško pravo o davka na poslovni promsl
Merilo za odmero davka
(Plačilo)
Kot merilo za določitev poslovnega davka pri dobavah in drugih opravflih služi prejeto plačilo. Tujs vrednote se obračunajo po vrednosti državne marke po kurzih, ki jih je določil državni minister in so objavljeni v državnem ob javnem in državnem lavčnem listu. Plačilo je protidajatev za dobavo ali kako drugo opravilo. Ta proti-dajatsv odgovarja praviloma vrednosti do-t T. ve, je pa vendar po poslovno davčnem l^ravu brezpomembna, če je tudi to stvarno Blučaj. Merodajna ni pogojena plača za neko opravilo, pač je pa bolj važen resničen prejem plačila. Pod plačilom je razumeti ' vse, kar mora prejemnik dobave ali drugega opravila uporabiti, da dobi plačilo. Sem spada tudi to, kar da kdo drugi razen prejemnika poslovnemu podjetniku za dobavo ali neko drugo opravilo tudi takrat, če dodatek ni v koristi podjetnika dotične dajatve. Predpogoj je le, da obstoja notranja povezanost med dobavo ali drugo dajatvijo in med dodatkom, ki ga tretja oseba, to se pravi, dodatno od tretje osebe izvršeno planilo se mora prilagoditi obsegu posameznih dajatev. Primer: Neka gospodarska zveza plača dobaviteljem svojih članov gotove dodatke z namenom, da obdrži cene dobavljenih stvari na gotovi višini (ureditev tržnih cen). Taki dodatki izpopoln'r^ojo cene in so notranje povezani z vsako posamezno'dobavo. Ne smatrajo se pa Z" plačilo dodatki brez pričakovane protidajatve n. pr, podpore poljedelcem za napravo gnojišč. Nasprotno se pa smatrajo običajne napitnine, ki jih dajejo neobvezno obiskovalci gostiln natakarjem, po poelovno-davčnem pravu kot plačilo od gostilničarja, brez ozira na to, ali se vrSe potom njegove blagajne ali ne. Prištevajo se v isto vrsto, kakor od gostilničarja prejeta na-plačila za postrežbo (odplačila za napitnino), ki se Izplačajo postrežnemu osebju šele po sprejetju.
Nova vrtanja za kamenim oijtm na Hrvaškem, Po poročilih zagrebškega tlaka so v vasi Cukovac pri Lubdragi.v glo-bočini 100 metrov navrtali kameno olje. Isto '"^»-*ajo tudi rMde nekega drugega ne natančneje označenega kraja v bližini Lubirage. Nfi'' Ijnja vfrtanja se bodo vrlila v bližini Koprivnice. O izdatnosti dosedanjih najdišč š6 ni natančnejših po-datlkoy.
te dodatke všteje v ceno ter stavi v račun z enim zneskom.
Je torej opravičeno, brez ozira na označbo plačanih dodatkov iz stališča enakomernega obdavčenja, da se smatrajo kot plačilo. Nasprotno se pa morajo izločiti kot plačilo vsi zneski, ki jih ne plača prejemnik posla ali tretja o oseba, torej plačilni odtegljaji vsake vrste.
Najpogosteji odtegljaji so:
1.	s k o n t i, to 80 oni zneski, katere odtegne od plače prejemnik posla pri predčasnem izplačilu;
2.	diskontni zneski; diskont se imenujejo v naprej plačane obresti pri cd-premi menic zaradi plačila ali namseto plačila pred zapadlostjo.
(Dalje prihodnjič)
Konec anyle^ke svciovne gosiiodarske nadoblasli
Odlični italijanski, gospodarstvenik in brv"' finančni minister Aleksander de Štefani se bavi v turinski »Stampi« s član-' kom, ki ga je objali angleški tednik »Economist« o nujni potrebi nove gospo-darslce organizacije v Angliji.
Ta članek v ugledni angleški gospodarski reviji dokazuje, da tu3i v Angliji računajo z možnostjo nove gospodarske organizacije, ki bo različna od sedanje, sloneče na svobodnem gibanju zlata v mednarodnem svetu in na svobodnem oblikovanju cen. Drugače rečeno: Anglija si pripravlja gospodarsko organizacijo, ki bo poiiobna tisti, ki sta si jo ustvarili Nemčija in Italija. Članek v »Ekonomistu« јз sicci napisan z dobro vero, toda dvomljivo je, kakšen vtis bo napravil v Ameriki, kajti Amerilta ima danes v pesti vse zlato na avetu in v Ameriki nikakor ne bodo zadovoljni s tem, če se odpravi mednarodni način prometa z zlatom.
Amer'Ski monopol zlata ni nevaren Evropi in njenemu gospodarstvu, ker se . je Evropa že otresla zlatega gospodarstva in sicer na polju notranjih in zunanjih cen. Ta gospodarska politika bi bila nevarna samo za Anglijo in njen imperij. V Loiv donu so zelo vznemirjeni, ker odhaja vse zlato v Ameriko, kajti s tem je šla tudi angleška gospodarska neodvisnost po vedi.
Sedaj je Anglija — tako nadaljuje Štefani — pred izbiro, da se pridruži evropski organizaciji gospodarstva ali pa se podredi ameriškemu načinu. Ng. vsak način pa bo Anglija vojno izgubila in sicer ali proti Evropi ali pa proti Ameriki. To pa za Nemčijo in Italijo seveda ni tako važno kakor za Anglijo, ker sta obe državi že krenili na zdravo pot. Temelji novega gospodarstva se bodo ustvarili tudi za Anglijo, kakor se je to zgodilo za druge premagane države; kajti poraz bo Angliii prin(»sel konec njene svetovne gospodarske naloblasti.
Poslovno davčno plaSHo je v tem в-тШи. kosmati sprejem brez vsakršnih odtegljajev na stroških, kakor nabavnih stroškov in Btoškov na ležarini, mezd itd. z izjemo onih dopustnih odtegljajev, ki jih določno omenja § 5. odst. 4. U. St. G. (glej spodaj). Tudi oni poelovnl davek, ki se ima vračunati v ceno posameznega predmeta je del plače, ki 86 ne sme prezreti. Izvzeti so samo primeri, ki jih omenja § 10- odst 1. stavek 2 U. St. G. (§ 59. U, St. B), v katerih davčni dolžnik poslovni davek lahko zahteva ločeno poleg obstoječega plačila, ki izvira iz postavno odmerjenih pristojbin n. pr. odvetniške pristojbine po pristojbinskem pravilniku. Ravno tako se smatrajo za plačilo davki uporabljivih predmetov (n. pr. tobačni davek, občinski davki n. pr. davek na pijačo, davek od zabav in druge Javne dajatve, ker na enak način tvorijo del onih protidajatev, ki se imajo uporabiti kot dobavni sprejem od strani prejemnika dotičnega opravila. Izdatki, ki jih je plačal odjemalec poslovnemu podjetniku, se smatrajo za plačilo, če ti Izdatki niso tekoče postavke. Take pa niso takrat in v toliko ne, če jih podjetnik Izda v svojem imenu. Ce plača n. pr, naročnik poštne In radijske pristojbine, do-etavnlne, vozne stroike itd., se smatrajo ti plačani zneski kot plačilo, ker nastopa podjetnik napram pošti in železnici v s v o j e m imenu ter nastanejo s tem pravni odnošaji le med njim in pošto ali železnico, ne pa med njim in naročnikom. Ravno tako ne more podjetnik skrajšati provizij, ki pripadajo njegovemu potniku (agentu) za izvršena posredovanja, ker obstojajo pravni odnosi le med podjetnikom In agentom. Te provizije se ne morejo odtegniti kot poslovni stroški, nekvamo, da so pri agentu kot plača za delo, podvržena davku, Ce dobavi ali opravi delo podjetnik proti poznejšemu plačilu, se odjemalcu praviloma zaračunajo dodatki pri plačilu. Te dodatke imenujemo dokončne (namembne) dobave, če se plačajo pozneje in če Je to dogovorjeno v pogodbi, ki tvori podlago za dotično storitev (delo). Pri dokončnih obrestih In pri nepredvidenem prekoračenju običajnega ali pogojnega plačilnega roka, jih imenujemo odložljive ali zamudne obresti, če se je prekoračenje izvršilo pač v obojestranskem sporazumu Bil ne. Iz gospodarskega vidika je pač vseeno, če računa poslovni podjetnik že v na-frrej Ж zavlačevanjem plačila, in vsled tega
in ffoSie

Ixredna važnost pravilne molže
»Mlečnost je sad vaje in klaje«, pravi že star pregovor. Uspeh na/tečnejše Irme in najboljših dednih lastnosti bo le polovičen, alco ne bomo znali pravilno molzti.
Izkušnja uči,, da se skoraj polovica mleka, ki ga kaka krava da, tvori šele pri molži sami. To najbolj Jasno predočuje važnost pravilne molže.
Neposredna tvornica mleka je vime in sicer žleznati del vimena. Le-to je razdeljeno na dve polovici in vsaka polovleai Je
pregrajcna zopet na pol. Pregraje v vimenu so tako popolne, da deluje žleznati del vsake četrti vimena popolnoma zase in zaradi tega ni potrebno, da zbolijo tudi ostale četrti, ako slučajno ena četrt oboli.
Med žleznatim delom, v katerem se i z krvi sproti ustvarja mleko, in med seskom se nahaja prazen prostor, katerega imenujemo cisterno.
Da torej dobimo z molžo iz vimena vedno dosti mastnega mleka, je najpreje s pravilnim masiranjem pospešiti dotok kn'i v vime in dalje dotok mleka v cisterne. Kakor znano, molzejo v večjem delu alpskih dežel le možkl, ki imajo več moči y rokah in kateri lahko obielavanje in gnetenje vimena izvršijo z večjo močjo in večjim uspehom. Seveda je tudi vpoštevati, da. Je krava živo bitje in je torej izvajati molžo ne samo z molžo in ročno spretnostjo, marveč tudi z občutjem. Krava mora molžo občutiti kot prijetno ugodje. Le v tem primeru bo dala žival dosti mleka.
Pri molži mora dalje mleko teči v nepretrganem curku in se mora peniti.
Molzti Je vedno tako, da najpreje mol-zemo prednja dva seska in potem zadnja dva, ne pa mogoče istočasno seska z leve strani, potem pa seska z desne plati in obratno.
Velevažno Je dalje, kako molžo v čisto tehničnem pogledu vršiipio. Tu bi moralo veljati načelo, da se poslužujemo le a 1-gajskega načina molže, ki obstoja v tem, da molzemo s celo roko oz, pestjo, seska le stiskamo, ne vlečemo, in molzemo v »suhem«, torej ne mogoče mokre seske.
Kvarna in deloma škodljiva Je v splošnem tudi molža, pri kateri vlečemo les prsti za seska ali molzemo z upognjenim palcem. Zadnja dva načina molže sta na mestu izjemoma pri zelo kratkih seskih, sicer ta načina le kvarita vime in molznost. Ker Je zadnje mleko najbolj mastno, pri algajskem načinu vime h koncu molže še posebej g n e t e m o in obdelujemo vsako četrt vimena posebej z obema rokama. Naravno pa praktično Izvajanje molže nikdar ni mogoče tako dobro opisati, da bi mogel kdo mogoče že na podlagi samega opisa naučiti se v vsakem pogledu pravilno molzti.
Kei: je. zadnje mleko najbolj mastno ta
ker se mleko večji del tvori šele pri molži sami, je silno važno, da molzemo temeljito, do zadnje kapljice.
Točni znanstveni poskusi v Kiel-u so pokazali, da je mleko, ki so ga namolzli prvo minuto, vsebovalo le 0,65% tolSče, mleko, namolžcno vendar v petih minutah molzenja pa je vsebovalo 7,35% masti.
Ce vime ne izmolzcmo vedno temeljito do zadnje kapljice,,ne .dobimo, torej samo тТб^гг, tpnrvlč oobfmo" ttrai snrtjse;
manj tolsto mleko. Razen tega pa molznost pri kravah, katere slabo izmolzemo, stalno nazaduje. Cim namreč žleze vimena v določeni molzni dobi nehajo ustvarjati, je kravo zelo težko ali pa sploh nemogoče spraviti kljub najboljši krmi zopet k mleku. So sicer tirdi primeri, da je dober molzač kravo, ki je bila vsled slabe molže ža čisto ob mleko, spravil zopet k molznosti do 10 litrov na dan.
Pa ne samo zaradi tega, da bi nam krave stalno več in boljše molzle, je temeljita molža potrebna. Nič manj ni važna tems-llita molža tudi zaradi zdravja vimena. Ni pretirano ,ako rečemo, da je 75% vseh vnetij vimen pripisovati le slabi, nepovoljni molži. Cim namreč ostane še nekaj kapljic mleka v cisterni oz. praznem prostoru vimena, se to le prečesto začne razkrajati in vsled glivic, ki pridejo skozi sesek, kvariti. In to lahko povzroča vnetje. Zaradi tega je potrebno, da tudi ob nedeljah in praznikih in tudi sicer, ako bi Imeli kako nujno delo, z enako temeljitostjo do zadnje kapljice molzemo, če ss hočemo obvarovati vnetij in pešanja molznosti ter s tem tudi gospodarske škode. Krava je pač živo bitje, ne stroj, s katerim je mogoče več ali manj poljubno brez premisleka in brez občutja delati.
Ako hočemo namolzti dalje snažno, zdravo mleko, je pri molži Se prav važno, da je molzač vedno snažen, da so najskrbneje osnažene mlečne posode, da je ob molži snažen zrak v hlevu (ne torej v tem času nastiljati ali kidati gnoj!) ia da je snažna žival sama.
F. W e Г n i g.
KMboi M kiom^ ж
Breda, 31. decembra 1941.
KARAWANKEN-BOTE
stran 5. — Stev. 38.
Nad 40.000 Igrač
WHW je Ob božiču obdarila tudi otroke v SUdkamtnu
Kakor v vsakem letu se je WHW v KSmt-nu tudi ob letošnjem božiču posebno spomnilo otrok oskrbovanih. V svrho, da se jim pripravi zdarili obložena miza, so bili že več tednov pred slavnostjo naročeni mede-njaJfl in igrače. Nakupili so 42.752 igrač, in sicer vojaške igre za male dečke, punčke za deklice, knjige za slikanje in družabne igre za vse. Največji del igrač je prišel iz pokrajine Tiiringen in iz sudetskih dežel, kjer so sedeži nemške industrije igrač. Povrh je WHW iz Hamburga naročilo 12.000 kilogranjov medenjakov, da je lahko razveselilo male sladkosnsdneže.
Božična obdaritev vojne zimske pomoči je obsegala ne le staro pokrajino Kiimten, ampak tudi Sudkarnten in seveda tudi MieCtal. Oi medenjakov in igrač ste bile dve tretjini razdeljeni v AltkžLmtnu, ena tretnna pa v novih pokrajinah.
Za otroke v Karntnu določene Igrače iu rrd^^'iake so izročili nekaj dni pred božičem staršem, da so jih ti mogli položiti na mizo z rodbinskimi darili; kajti na nobon način niso hot " z darili WHW kvariti božični čudež otrok.
Izgradnja 1VSDAP v Sudkarntnu
Od 1. lanuaria važne izpremembe v vodečih krogih v Stidkarntnu
Vrednostni Izliazi WHW na vidlliu
^'ažna navodila za trgovce in oskrbovane
Kakor znano, je v SUdkamtnu že pred ne-кз-ј tedni pričelo oskrbovanje po WHW, ki bo *3 ojačeno, ko bo v januarju oficielno in popolnoma vpeljana zimaka pomoč. S tsm pa bo prišlo vedno '• * vrednostnih izkazov WHW CWHW = \!^€rtgut3cheine) v c'-'-ok in sicer bodo to izkazi za Ш1 O 50, 1.—, 5.— in 10.—. Ker se zaradi gospodarstva z življenjskimi potrebščinami ne morejo dajati naklonitve v naravi, bodo revni rojaki, upoštevaje njihov goapoi.darski po^ loSaj, dobili večje ali manjše število takih vre&iostnih izkazov ali bonov, ki jih lahko iiporabijo za plačilo živil, obleke, kuriva, najemnine, plina in električnega toka. Za nakup drugega blaga se vrednostni izkazi \VHW ne smejo uporabiti, vsarka zloupo-raba bo kaznovana po kazenskem zakonu. Važno je tudi, da se	ne sme vrniti
v gotovini- Ako na pr. kak oskrbovanec v trgovini z živili nakupuje z vrednostnim izkazom WHW za RM 5.—, mora za vso Vrednost prevzeti živila, czen ako je trgovec v položaju, da mu za manjkajočo vrednost lahko zopet da nazaj vrednoetni izkaz WHW.
Trgovec mora paziti na to, da se smejo vred-'stni izkazi le do 31. marca 1942 dajati namesto plačila. Povr.iitev protivrednosti trgovcem se bo izvršila do 30. aprila pri vseh bankah, hranilnicah in kreditnih 2аг1г1др:аћ, torej pri vseh plačilnih mestih spadajočih v državno skupino »bank«. Kdor odda več kakor 100 vrednostnih izirizov, mora vsp'-Hi sto komadov zaviti v sveženj. P'-'^ilna mesta od svoje strani zopet predajo izplačane vrednostne izkaze do 15. maja 1942 njihovim centralnim mestom, ki do 31. maja O'bračunajo z državnim poverjenikom za WHW Berlin S O 36.
Posebno se ~-ra paziti na to, da morajo vrednostni izkazi vsebovati na določenih mestih predtiska na zadnji strani lastnoročni podpis in naslov oskrbovanega, pečat izdaj-nega mesta ter pečat tvrdke ali lastnoročni podpis trgovine. Nezadostno izpolnjeni vrednostni izkazi niniajo veljave. Vse te do-lr"'.3 - -a ob^h straneh vrednostnih izW-zov tfVino zabeležene, vzakdor, ki ga oskrbuje WHW in vsak trgovec je dolžan, da jih temeljito upozna.
Gauleiter je z veljavnostjo od 1. januarja 1942 odredil izgraditev nacionalno-socia-listične nemške delavske stranke (NSDAP) v SUdkamtnu.
Za Kreisleiterja v Radmannsdorfu je postavil Bereichsleiterja dr. Franca Hradetz-kyja iz Hermagora. Za političnega Kreisleiterja v Krainburgu je bil postavljen Kreisamtsleiter Leo Kuss iz Klagenfurta in za "'vlitičnega komisarične^a Kreisleiterja v Steinu Kreisamtsleiter Wilhelm Pilz iz St. Veita an der Glan.
Občine Gutenstein, Prevali, Miess in Schw-rzenbach je Gauleiter podredil Kreis-leiterju v Včlkermarktu in občino Unter-drauburg Kreisleiterju v Wolfsbergu.
Hkrati je Gauleiter Kreisleiterju dr. Francu Hradetzkyju v Radmannsdorfu izročil celokupno vodstvo K VB v SUdkilmtnu. Komisar'!na Kreisleiterja v Steinu in Krainburgu je poveril z vodstvom K VB v njunih okrožjih.
Gauamtsleiter Wilhelm Schick, ki je kot BundesfUhrer dovršil izgraditev K VB in s tem izpolnil dani mu -"log, j" Ml vpoklican nazaj v Gauleitung Klrnten; namenjene
so mu širše in večje naloge.
*
Pg. dr. Franc Hradetzky Je rodom iz Klagenfurta. Tukaj je obiskoval tudi ljudsko šolo in realno gimnazijo, ter študiral potem na univerzi v Grazu, kjer je bil leta 1928. promoviran za doktorja prava. 2e v času sistema je bil med najvnetejšimi pr-voboritelji pokreta Adolfa Hitlerja, zavzemal že leta 1930. častni posel Zellenleiterja NSDAP v St. Martinu pri ^Hagenfurtu, pozneje je bil vodja organizacije pri Orts-gruppe Greifenburg, potemi Krelsorganisa-tionsleiter in končno Kreisleiter v Leibnltzu na Štajerskem. Zaradi svojega p'"tičnega delovanja za NSDAP je bil 2 meseca Interniran v pridržalnem taborišču in za časa sodniškega uradovanja je bil nič manj kakor desetkrat premeščen. Po prevratu se je dr, '"fradetzky kmalu popolnoma posvetil političnemu delovanju In postal Kreisleiter NSDAP v Hermagoru. Po zasedbi ds" *-
njega SUdkimtna je bil postavljen za političnega komisarja v Laak a. d. Zaier. Dr. Hradetzky je SturmbannfUhrer.
Pg. Leo Kuss je rojen 1901. leta v Scheif-lingu na Štajerskem in je doraSčal kot sin IfoV"?'- '^a mojstra v Karpel am Krzpp-feld. Ze zgodaj je vrtopil v Treibacher Chemische Werke in se zaradi svoje sposobnosti naglo povzpel do ugled- "a položaja. Ze v času sistema je bil Kreisleiter N2DAP v St. Veit an der Glan, zaradi aktivne udeležbe pri puču v juliju 1934. leta je moral kakor veliko drugih koroških nacionalnih soc''al'4ov pobegniti v Reich, Od leta '""9. je bil Pj. Kuss Krcisbcauf-tragter T)' v Klagenfurtu, začasno tudi GmmroT)agandawalt r DA? K&mten. Pg, Kuss je pokrajinski govornik NSDAP.
Pg. Wilhelm Pil?, : ' " rojen 1C12. leta v Goisem v Oberdonau in od 1931. leta učitcli v Oberdonau ter pozneje v Wienu. Od 1932. do 1934. leta je bil š"'ski zaupnik N?^.-B v Wienu in je moral 1934, Ic+i zaradi udeležbe pri julijskem uporu zt'*ati v Altreic^. kjer je ravno tako deloval kot uč:' 'i in hkrati kot političn' vodja. Od julija 1938. mu je bilo poverjeno vodstvo okrožre o-^^nizacije in okrožne propagande v St. Veit an der G'"-.
Pg. Wilhelm Schick se je rodil leta 1906. v Cleve am Niederrhein. Od leta 1923. je član NSDAP in bil že leta 1925, Ortsgrup-penleiter v Mindenu. Njegovo politično delovanje ga le spravilo v številne neprilike. Po znani bitki v dvorani v Gemrode, ki se je je on aktivno uđ?'?žil, se je moral kolčno z begom odtegniti zaporu. Potem je Pg. Schick prišel v Karaten, kjer je deloval kot govornik NSDAP in leta IDS'", postal Gau-geschaftsfUhrer, 1933. leta je bil izgnan, postal adjutant Landesloit—'i. NSDAP v MUnchenii in je del:val pozneje na različnih vodečih položajih za VDA, Dne 20. marca 1938 je Pg. Schick prišel zopet ^ Kttrnten, kjer je zopet vodil	Gau-
leiterja. V pretečeni enomlPdi je bil postavljen za BundesfUhrerja Kamtner Voll'~'"iid4.
Središče zims! ega športa v Wocheinski d-lini je okolica Wocheinskega jezera, ker ae tukaj najlažje preskrbijo prijetna stano« v ■ :ja tudi za večje število ljubiteljev špor« ta, ki eo na razpolago dobro opremljeni hoteli. Nadaljnemu razmahu zimskega športa v Wocheinu bodo pripomogle že postojcče prometne možnosti, lepo ležeča avtomobilska cesta in le šest kilometrov oddaljena železniška postaja Fe'^'ritz Wocheinersee.
Raj zimskega športa
Zimski dnevi v Wocheln - Velike možnosti razvoja v bodočnosti
Prvo pobiranie za WHW v SUdkamtnu dne 3. In 4. januarja 1942
Marinske cv«.4ic-> se prod ijo kot zraki
Dne 3. in 4. januarja 1942 bodo v SUdkamtnu prvikrat po njegovi priključitvi v 8kunr"'?t usode z nemško državo doživeli (.pofj za vojno zimsko pomoč, bodo nabiratelji z rdečimi škatli-cami tudi prebivf'stvo v SUkamten pozivali, daruje za WHW, Pn" tem pa ne pr'*i! prodnih rok. Od kar p nve-d'' stna pobirrn 'i za WHW, je v Rei-chu v navadi, da nabiratelji ponujajo male znake za ^^\un, in t' znaki, ki enkrat ''■-ij'—•* Tirivfpki.	zonet
igle za natikanje, Imajo vedno lep pomen in 80 tudi I-"'- ■■"ielani, tako da »o v 'M, da se jih skani za epomin. Pri prvem po-blr8--M Г" cestah v Si'^karntnu bodo dajali 12 različnih z roko poslikanih lesenih gnako^', ki bodo predstavljali planinske
Wocheinska d'^'ma e povprečno morc'io višino pri"" o 500 m izkazuje po svoji legi — obdana je po gorskih grebenih, ki dos":;:j" viš'no 2000 m in čez — nadpovprečno višino padavin, Le-te se porazdelijo ta'*J, da -> paxiavinske količine v pozni jeseni in pozimi največje. Dolina 'e pr cej izpostavljena rrzlim vzhodnim vetrovom, ker ima izhod »rolj r—4 vzb'"^'i. To ' pa ugodni podnebni predpogoj za zimski Šport. K temu pride še zelo priprav-ni o^i'-ka krajine V -eposredni bližini po-danka ležijo lahko dostopni gorski -»rhovi z ra.7S0Ž"i'Tii visokimi planotami, so posebno pripravne za izvrševanje planinske31 sr skcgi 'ta.
Gorski vrhovi in t,3r:ka slemena, obdajajoča to dolino .prehajajo po prostranih b 'h v dolino. To g.ičevje daje z izhodi-Г'''5т - ^ St. Johanna am Wocheiner- 1 proti Wocheiner Feistritz in proti Wochei-nrr Mitterdorf možn-?" "i' -nj,*- -M daljša smu2ar?^r« izlete, ki so bogate menjav in niso težavne. Vsakogar, ki obvede ta sončni svet, Dogosto ■'	■ dojmijo za-
cvetlice koroške domc .lne, K tej seriji spadajo planika, slišč, ravS, iglec, kokorik, po-г"''"са, ključalnica, gor-' i Mlinček, teloh, podlesek, vres in vulfenia, od katerih zadnja, razen nekaj redkih drugih mest, raste samo v KiLmtnu in sicer v Karniških Alpah. Veliko rojakov v Reichu že dc?^ zbira 1 WHW,kakor drugi zbirajo pisem-se znamk^ In se trudijo, da bi vedno pri" dobi'" celo serijo. Gotovo se bo ta ' t navad" г-''-~1п?Па tudi v Sildk&mtnu pri marsikaterem strastnem Airatelju,
Рг;^,гсптг, r>4 bo prvo cestno pobiranje za WHW v Slidkftmtnu jasno pokazalo, koga je prištevati k dostojnemu in obnove voljnemu delu prebivalstva in koga ne. Šele pred kratkim smo v našem članku »Kaj je zimska pomoč?« obrazložili, in večina prebivalstva v SUdk&mtnu ve to že iz lastnega zaznavanja, kaj vse opravlja WHW in NSV v vsej državi in tudi v SUdk&rntnu. Sedaj Imajo priliko, da t svojimi darovi za WHW dekaiejo, da še taupajo vwftvii Reicha in da se tudi oni hočejo potegovati n m»$o ki nic s njihovi (kmovini.
sneženi gozdovi in nad njimi goli, bleščeče beli gorski vr'"-vl, nred vsem pa skupina Triglava. Manj izvežbani smučarji, ki se ne morejo ude''*'t,i izletov v planine, pa vzlic temu ne ostanejo brez zimskega sonca in snežnega veselja.
Tudi za ljubitelje gladkega drsališča je narava poskrbela. Wocheinsko jezero vabi v svojim nežnem zimskem spanju s svojim svetlim lediščem k različnim prireditvam, igram in zabavam.
Višek športnega doživetja pa nudijo številni zelo hvaležni izleti v planine. Sicer je večkrat treba dve- ali Se večumega vzlaza, ki pa ni težaven, da se doseže na meji rastlinstva razsežne hribovite visoke ravni. Do metra visoke snežne plasti irpre-mlnjajo svet v komaj pregledno valovito snežno morje, ki je za navdušenega zimskega štKirtnika pač najboljša nagrada za vzlaz. Človek ima tam občutek, da se nahaja v raju zir"-'-ega športa,
Zaželjeni in obiskani cilji z izhodiščem od Wocheinskega jezera sta na jugu ležeča zavetna koča na Voglu (1548 m) n na za-padu ležeči hotel Komna (1552 m), ki sta oba pr'pr-''ma tudi za daljše zimsko bivališče. Raz teh točk P" nudi brezprimeren razgled. Neštevilni gorski vršiči kžiio nred očmi gledalca. Od Krna, Bogatina (2008 m) in ritupine Triglava (2863 m) gre do Karavank In Se daljo, dokler ne obvisi zopet v dolini r.a tisoč metrov pod nogami ležečem Wochelnskem jezeru. V času, v katerem ste zgoraj omenjeni planinski koči odprti, se lahko od njih opravijo najlepše tu - navzgor k v''"Vim planotam obdaja* Jočih jih gorskih vrhov skozi dolino Triglavskih jezer in od planinske ''"*e v Tri-glavniskih Jezerih (1683 m) dalje v področje Triglava z raznovrstnimi variantami, Sestop se vrši najč« šče v ameri na "Alt-hammcr in Wocheiner Mitterdorf. Kakor povsod v planinah, tako imajo tudi tukaj obiskovalci do pozne zime Ir ' "'ije najboljšo priložnost uživati športno veselje v sončnem zraku. In kadar je v dolini vege« tacija že pričela s svežo, mladostno aUo, Se vedno vrhovi, k' Jih pokriva bleSčečl večni sneg na planinah, zapeljivo vabijo, d« izkusimo dmelko reetijob
Nov otroški vrtec v Holmo
Dragocena naprava za okraj Stein
Novi otroški vrtec v Holmu, v steinskem okra,"U, ki bo v prihodnjih dneh otvorjen, so po dovrSitvi pregledali Beairksfilhrer Just, Šolslti svetnik Prasch, predstavniki NE"'" in številni gostje,
V l"tu 1848, zgrajeno poslopje je za svoje nove svrho odlično pripravno: v pritličju ima poleg kuhinje in čumnate za jedUa prostor, v katerega bodo otroci, prišli jest, dočim se v prvem nadstropju nahajajo shramba za obl ko, prostor za umivanje, dve Igralni sobi, spalnica in stanovanje za učiteljice otrošk?ga vrtca, NSV Je vse prostore priprpsto, toda kleno in okusno opremila. Stoli in mize so prilago-deni velikosti otrok, tako da človek misli, da vstopa v kraljestvo palčkov. Do jem prijetne-" stanovanja povečajo Se lepe peči, dobro izoblikovane svetilke, vaze s c .-tli-cami, svetli zaatori na oknih in slike Flih-rerja na stenah, tako da je prav umeven izrek nekega kmečkega očaka, »da obžaluje, da ni £"m sedaj otrok«. Navzočim otrokom se Je zdelo v najkrajšem *času, kakor da so doma, in popolnoma brez strahu so se pred gc^sti zaposlili z igračami.
T"-" otroški vrtec bo ves d-n odprt in otroci bodo proti le majhnemu prispevku dobi" Topolno oskrbo. Ta vzorn^. naprava bo gotovo še bili povečala povezanost prebivalstva tega kraja z Reichom.
Ifz domovine
Kralnburg. (Naprava Javnega
zvočnika.) Nedavno je bila pred sodnim poslopjem postavljena in obratu izročena naprava javnega zvočnika. Ta je dobrodošel ne le mladini, ki rada postoji pri zvočniku In ponavlja pesmi, ki se jih uči v Soli, ampak tudi za odrasle, ker imajo tako priliko slišati poročila, tudi ako ne morejo biti doma.
Krainburg. (Prijeti tatovi.) V Unterwessnitzu pri Krainburgu je bilo v preteklem tednu več vlomov v razne hleve; tatovi so tam pokradli pet svinj, kar na kraju samem zaklali in iztrebili ter meso vzeli s seboj, Orožništvo Je izsledilo tri tatove in jih zoprlo. Tudi celo ukradeno meso so ^e dobil. Pri hišni preiskavi so izsledili razen tega še drugo ukradeno blago.
Krainburg. (Vlak ga Je prijel,) Na božični večer Je bil na cestnem križišču v Kreuzu karambol med nekim državnim poštnim avtobusom in železniškim vlakom iz. proge Krainburg—Neumarktl, Vodnik om-nibusa Suppan Je hotel prehiteti v isti smeri vozeči železniški vlak, njegovo vozilo, ki je hotelo prečkati tir, Je lokomotiva v4ka prijela in odrinila. Karambol Je bil k sreči brez težjih posledic. Potnike, ki so dobili Isžje poškodbe, eo prepeljali v bolnišnico Gallenfels.
Weeenitz bel Krainburg (Poučni tečaj,) Tukaj se je vršil danes gospodinjski tečaj, katerega se je udeležilo nad pričakovanje veliko število žen in deklet. Na tečaju Je BezirksfrauenfUhrerin Pgn. Ebe-nau obrazložLa več raznih kuharskih umetnosti, zlasti pri zelenjadnem kuhanju in pecivu, Tečaj je dokazal, da se da iz navadnih sočivij pripraviti zelo okusna Jed,
Wessnitz bel Krainburg. (Poprava cest.) Zanemarjene ceste, ki v Wessnitz že več let niso bile v redu popravljene, se sedaj temeljito izboljšujejo. Povsod se pozna nov red in napredek. Tako bo Wesshičanom tudi tem oziru ustreženo-
Kropp. (Marljive roke na delu.) Fraue. ^ ippe KVB prireja redne ure za š'van.^e, ,v katerih se Izdelujejo copate vsem onim otrokom, kojih matere so ves dan zaposlene v tovarni. Pri ver T- s':- ' m delu je bilo doslej izgotovljenih 20 parov copat.
St. Veit an der Save. (To vari Ski večer Wehrmannichaft Sturm a.) Nedavno ee je v dvorani gostilne Mrzar vršil tovariikl večer Wehrmannschaft Stur-ma. Ko Je Stuhnfilhrer Reichmann goste pozdravil, je odred predvajal nekaj pesmi a
l^eUwnnJt M & itrwLS
stran в. — Ster. 38.
KARAWANKEN-BOTE
Sreda, 31. decembra 1941.
Dr. F. J. Lnkae
Izzeiitel Hraoitel
ПИе^шЈЈпа mjpiiuLiinć^ in praktična n)tuhjeh mjdlwdhjek uiul p^cddheli
35. LEKCIJA
LGaungder Aufgabe
1. Der >Blaue Hirsch« war an Diphtherie erkrankt. 2. Der groGe Kriegerait solite in Klirze den neuen HS,uptlmg w&hlen. 3. Fritz hatte die *M&chtige L5wentatze« an den Marterpfal geechlagen und ale gezwungen einen lebenden Frosch zu verzehren. 4. Das Gesprach beim Mittagessen kam auf den Marillenbaum. 5. Das Marillenbaum stand liinter dem Hauae. 6. Die Mutter triump-hierte, Weil der Marillenbaum zum ersten Male Friichte trug.
Das Zeitwort »sein«
Gegenwart
In4ikativ ich bin — sem du bist — si er ist — je wir sind — smo ihr seid — ste sie sind — so
Konjunktiv ich sei — da scm du seiat — da si er aei — da je wir seien — da smo Ihr seid — da ate lie seien — da so
Mitvergangenheit
Indikativ ich war — bil sem du warst — bil si er war — bil je wir waren — bili smo ihr wart — bili ste sie waren — bili so
Konjunktiv ich w&re — bil bi (da sem bil)
du wSrst — bil bi ( da si bil)
er wfire — bil bi (da je bil)
wir w&ren bili bi (da smo bili)
ihr waret — bili bi (da ate bill)
file waren — bili bi (da ao bili)
Vergangenhelt
Indikativ ich bin geweaen — bil sera du bist geweaen — bil ai er let gewesen — bil je wir sind geweaen — bill smo ihr aeid gewesen — bili ate sie aind gewesen — bill so
Konjunktiv ich sei geweaen — da sem bil du seiat geweaen — da ai bil er aei gewesen — da je bil wir seien gewesen — da amo bili ihr aeid gewesen — da ste bili sie seien gewesen — da ao bill
Vergangenhelt
Indikativ ich war gewesen — bij aem (bil)
du warst gewesen — bil si (bil)
er war gewesen — bil je (bil)
wir waren gewesen — bill amo (bili) ihr wart gewesen — bili ate (bili) eie waren gewesen — bili so (bili)
Konjunktiv ich w&re gewesen — bil bi (bil) (da sem
bil)
du w&rat gewesen — bil bi (bil) (da ai bil) er ware gewesen — bil bi (bil) (da je bil) wir waren gewesen — bili bi (bili) (da
smo bili) bili bi (bili) (da smo bili)
■ bili bi (bili) (da ate bili)
Zukunft
ihr waret gewesen ihr w&ret gewesen
ich werde sein — bom du wirst sein ;— boš .
er wird sein — bo wir werden sein — bomo ihr werdet sein — bote eie werden sein — bodo
Vorzukunft
ich werde geweaen sein — bom du wirst gewesen sein — boš er wird gewesen sein — bo wir werden gewesen sein — bomo ihr werdet gewesen sein — bote eie werden gewesen eein — bodo
Bedingungsform (Konditional)
ich wUrde sein — bil bi du wiirdest sein — bil bi er wiirde sein — bil bi wir wiirden sein — bili bi ihr wiirdet sein — bili bi sie wiirden sein :— bili bi
ich wiirde gewesen sein — bil bi (bil) du wiirdest gewesen sein — bil bi (bil) er wiirde gewesen sein — bil bi (bil) wir wiirden gewesen sein — bili bi (bili) ihr wiirdet gewesen sein — blli bi (bili) eie wiirden gewesen sein —' bili bi (bili)
Befehlsform
sei! — bodi!; seien wir! — bodimo! seien Sie!— bodite (Vi)!; seid! — bodite!
Nennform
sein — biti;, gewesen sein ^ (daje bil) Mittelworter
seiend — bodoč; gewesen — bivši, bil, -a, 0-; gewesen seiend — bivši, bil, -a, -o
Die Marillen meiner Mutter
1. Fortsetzung
Die Freude meiner Mutter, als heuer der Baum Friichte t nig, war unbeschreiblich. Die Marillen bekamen meiner Miitter gegeniiber einen ganz eigenen Wert — man hatte sagen konnen, sie sei auf jede einzclne von ihnen eifersUchtig.
Es war bereits beschloeeen, dalJ die Friichte mit ganz besonderer Scr;;falt ein-gelegt wiirden; man wollte sie nur noch einige Tage am Baum lassen, damit sie noch schmackhafter und goldiger wiirden.
Da kam mir wahrend des Essens, zwischen Loffel und Kompott, wie ein Blitz-schlag ein groSartiger Gedahke, ich wurde derart aufgeregt, daS ich nicht mehr essen konnte. Sie muSten mich zum Hau5)t-ling macHen? Ein ganzer Baum Marillen!
GlUcklicherweise hatte heute mein Bru-der aus der Schule schlechte Noten gebracht und dufte nicht nach dem Abend-essen zur Strafe nicht mehr spielen gehen. Ich eilte auf den Kirchplatz und fand nahezu den ganzen . Stamm versammelt. Mein Vorschlag fand begeisterte Aufnahme und die »grline Natter* bemerkte, daU es ein Zeichen besonderen Heldenmutes sei, die eigenen Marillen zu stehlen.
Die AusfUhrung meines Planes liefi nicht lange auf sich zu warten, und wir schlepp-ten zwei groBe Korbe, mit Beute gefUllt, in unser Lager im Walde ...
(Forsetzung folgt)
Aufgabe
Beantworten Sie solgende Fragen; 1. Worauf war die Mutter eifersUchtig? 2. Was war bereits beschlossen? 3. Warum lieB man die Marillen noch einige Tage am Baume? 4. Was bemerkte die »grline Natter«? 5. Wohin schleppten sie die Beute?
Wbrter
aufgeregt werden — razburiti se AusfUhrung (w) — izpeljava, izvedba bekommen, ich bekam, ich habe bekommen
— dobiti, dobil sem bemerken (eine Bemerkung machen) —
-pripomniti, omeniti beschlieBen, ich beschloB ich ha^ beschlossen — skleniti, sklenil sem Beute (w) —plen, rop Blitzschlag (m) — tresk, udar strele derart (dermaBen) — tako eifersUchtig — ljubosumen, -a, -o ■eilen — hiteti
einlegen (Friichte) -— vložiti (sadje) Fortsetzung (w) —nadaljevanje Freude (w) — veselje grUcklicherweise — na erečo goidig — zlat; -a, -o groIJartig _— ■ veličasten, sijajen Heldenmut (m) —junaštvo Kirchpiatz (m) — cerkviš6e, semnjišče Kompott (s) — vkuhano sadje Korb (m) — koš, jerbas nahezu — malo d& ne Natter (w) — kača, gad Notte (Zeugnisnote ) (w) — red, ocena Plan (m) — načrt, namen schleppen — vlačiti . ,
Sotefalt (w) — dobljlvoBt, prizadeivno»t
Зж đomavinc
(Nadaljevanje s 5. strani.)
svežimi in zvočnimi glasovi. Sturmfiihrer Reichmann je nato govoril o službi odreda v eplošnem, podčrtal naloge moštva in v tej zvezi dal jasne in sploino razumljive podatke o odločitvi na vzhodu. Po nekaj veselih in zabavnih urah je bilo slavje zaključeno.
Radmaauisdorf. (Izvrševanje notariata v celem okraju.) Novi notar in pravni zastopnik izvršuje svoj urad ne le v Radmannsdorfu, ampak v določenih dnevih tudi v Neumarktlu, Asslingu in Wocheiner-Feistritzu.
Veldes. (Nezgoda zaradi malomarnosti.) Te dni se je pri stavbi novega grajskega hotela pripetila večja nesreča. Kljub izrečni prepovedi je pet delavcev izkoristilo materialno dvigalo za lastni. privez do 3. nadstropja. Iz še ne pbjasnj lih vzrokov je pločnilr dvigala v 3. nadstropju strmoglavil 12 metrov v globino. Težko poškodovani so bili Ciril Koželj, Ivo Smid, Franz Zupančič in Peter Gorkin. Valentin Mužan je odnesel le lahke poškodbe. V.s"'! pet delavcev je bilo pre-peij--'h v bolnišnico v Gallenfelsu.
Goriach. (Pecivo za 280 otrok.) S skupnim delom je Frauengruppe K VB pripravila pecivo za 280 otrok.
Ratschach. (TJ č i j o se nemških p e-'S m i.) V Ortsfrauengruppe K VB ' žei>e dvaJirat na teden sestajajo, da se naučijo nemSkih pesmi.
Mamisburg. (Zverinski umor zaradi zavrnjene ljubezni.) V večernih urah 22. decembra so med krajema Dolenje in Schize na neki poljski stezi našli 19 let staro Marijo Ficko mrtvo zadavljeno, odnosno zadrgnjeno z njeno lastno vezalko za čevlje. Po stvarnem položaju je storilec na kraju dejanja prežal na njo, jo tam napadel, jo z davljenjem spravil v nezavest in jo v tem stanju spolno zlorabil. Ficko je bila izredno lepo dekle, ki so jo njeni služ-bodajalci poslali iz Dolenje v sosednjo vas Schize. Na povratku okrog 18.45 jo je v daljavi kakšnih 500 korakov od njenega službenega kraja napadel očitno kak zavrnjeni ljubimec in jo umoril na že opisani način. Zločestnik, ki se je opravičeno bal, da bi se Ficko zopet mogla obuditi, je svoji
irtvi zamaiil usta. в prgiStem nabranega
nastilja. Pod nujnim sumom storllstva so zaprli 22-letnega pri istem službodajalcu zaposlenega poljedelskega delavca Janeza Stražarja.
Domschale. (Predavanje o žensk e m d e 1 u.) Bezirksfrauenfiihrerin Pgn. Gregori je v Ortsgruppe Domschale in Steiner Feistritz v okviru apela sotrudnic predavala o ženskem delu in voditeljicam oddelkov ter ž;nam celic in blokov razložila naloge, ki jih pripadajo.
Domschale. (Nevarnaoseba.) Antonijo Gregorinovo, ki je bila brez stana, so te dni zaprli zaradi grožnje. Grozila je bila posestnici Antoniji W. iz Aicha, ki ji ni hotela dati prenočišča, da ji bo zažgala hišo. Razen tega je Gregorinova pokradla več kokoši v vasi.
Domschale. (Pregled carinske obmejne straže.) V izobraževalnem taboru na gradu Kreuthberg pri Domschale se je ob koncu vršil pregled tretjega izobraževalnega tečaja carinske obmejne etraže. V pičlih tednih je moštvo iz pokrajin K&mten in Steiermark pridobilo po svojih učiteljih pripravo, ki jim je potrebna za njihovo težko službo. Odposlanec višjega finančnega predsednika v G r a z u, vladni evetnik S p e r 1 i n g, ki je bil prišel k pregledu, je izrazil moštvu popolno priznanje. H koncu je bila prirejena priprosta božič-nica, pri kateri je bilo navzočih mnogo povabljenih gostov. Vladni svetnik doktor Ernst, vodja ukazne stanice v Krain-btt sru, se je v svojem nagovoru zahvalil nipštvu za njegove storitve v izpolnjevanju njegovih nalog. Vsem so žarele oči, ko je govornik sporočil pozdrave Gauleiterja in njegovo zahvalo za storjeno ^^o.
unbeschreiblich — nepopisen versammeln — zbirati Vorschlag (m) — predlog Wert (m) — vrednost, cena Zeichen (s) — znamenje, znak
Littai. (Pobiranje ivočnlK
plošč.) Sledeč pozivu Reichsm' '"tra dr. Goebbelsa se je prebivalstvo v Littai marljivo in z veseljem udejstvovalo pri pobiranju zvočnih plošč. Zaboj s 60 zvočnimi ploščami je bil razveseljiv uspeh tega dela. Naj bi te zvočne plošče sporočile našim hrabrim vojakom na fronti najprisrčnejše pozdrave od najjužnejše meje Reicha in jim hkrati pokazale, da tudi tukaj s hva-ležv ■ "1 srcem gledamo na njihove storitve,
MorSutsch. (Smrt najstarejšega občana.) Nedavno je umrl v Morautsch Anton O r e h e k, bivši klobučar in posestnik. Rojen je bil leta 1843. v Drittai, kjer živi še njegova 80-letna sestra. Pokojni Orehek je bil mož stare korenine, spoštovan in priljubljen daleč naokoli. Krepak in čil do zadnjega, je vedel povedati mnogo zanimivega iz starih časov.
iRazna
Dmakniena tožba
Pred ogrskim okrožnim sodiščem blizu Budimpešti se je vršila ta-le čudna sodna obravnava.
Toženec je bil lastnik mlekarne v neki vasi, tožil ga je pa njegov najiboljši prija^ telj in vinski bratec, vaški pek, češ da mu je slabo stehtal kilogram masla. Ta kilo« gram masla je tehtal v resnici le 900 gr. »Gospod sodnik«, je dejal tožitelj, »ali ni žalostno, da začenjajo pri nas že po vaseh slepariti? Maslo, ki sem ga kupoval vsak dan pri tožencu, je tehtalo v resnici samo 900 gramov, kar lahko dokažem s pričami.<
Priče so njegovo navedbo potrdile. Potem je spregovoril toženec; »Res nisem hotel slepariti,« je dejal odkritosrčno, »toda moja kilogramska utež se je nekam izgubila, mord^ so jo zapravili otroci, tako da je nisem mogel najti. Tedaj sem si izmislil, da bi namesto nje uporabljal kilogramski hleb kruha, ki ga kupujem vsak dan pri tožitelju. Ce je ta hleb tehtal le 900 gramov, tedaj to v resnici ni moja krivda.«
Tožitelj je tiho zažvižgal skozi zobe in.. — tožbo umaknil. »Ce je tako,« je rekel, »potem res ni nihče kriv.« Kjer pa ni to-žitelja, tudi ni sodnika. Sodnik je ustavil postopanje, mislil pa si je seveda svoje.
Redewendungen
jeder einzelne — vsak posebej
zur Strafe — za kazen
begeisterte Aufinahme finden — navdušeno
sprejet biti auf sich warten laaeen — zavleči se
človeško srce - najpopolnejši motor na svetu
Človeško srce je tako popoln motor, kakršnega iznajdljiva tehnika še ni izumila in ga tudi ne bo. Narava je namreč nekaj tako skrivnostno popolnega da je prepad med vsemi tehničnimi iznajdbami ter čudovito popolnim naravnim »strojem« še zelo, zelo velik.
Srce osrednji organ aparata, ki skrbi za krvni obtok, je najmočnejša in najodpor-nejša mišica v človekovem telesu. Je pa tudi obenem najpopolnejši in najmočnejši motor na svetu. Kateri drugi motor namreč more delati, ne da bi se kdaj ustavil, celih sedemdeset ali osemdeset, včasih celo do sto let? Vso to dolgo dobo poganja v enakomernih presledkih kri po človekovih žilah, ki temu primemo utripajo 65 do 75 krat na minuto. In ravno zaradi teh utripov je možen krvni obtok, ki daje telesu vedno novih moči, oziroma daje človeku sploh življenje.
Srce je votla mišica, ki je približno toliko debela kakor človekova pest. Vanjo se pretaka kri iz stotin tisočev drobnih žilic. Skozi srce gre na dan 10.000 litrov krvi (če bi bila tista, ki gre skozenj vedno'nova), ali z drugimi besedami četrt milijarde litrov v dobi povprečne človekove starosti.
Ta naravni in najpopolnejši stroj, ki si ga moremo misliti, pa Је razmeroma zelo lahek. Tehta namreč nekaj nad 300 gramov pri moških, pri ženskah pa kakšnih 20 gramov manj.
Dočim postajajo vsi drugi človekovi or-lani z leti starosti vedno manjši in lažji, je srce tem večje, čim starejši Je človek. Kdor je star recimo sedemdeset let, torej lahko upravičeno trdi, da »ima več srca« kot pa kak petdesetletnik ali celo mlajši.
Večina ljudi najbrž tudi ne ve, da srce kljub temu, da vedno bije, v resnici stoji nič manj ko dvajset let pri človeku, ki doseže povprečno visoko starost, kajti po vsakem utripu se ustavi za približno šestinko sekunde.
am
'Moderne Auganglflfcr'
OipL'Optiket C. KronluB
Ml #ф#Ж^ЖР&,
r
a»ei«
Sreda, 31. decembra 1941._
KARAWANKEN-BOTE
Stran 7. — SteT. *8.
Spar- und Darlehensttasse Krainburg
G. m. unb. H. (СоеШер1а<г)
FOhrung von laufenden Konten. - Entgegennahme von Einlagen auf Sparbuch.
Darlehen aller Art.
Amlstnndea von 8-12 Dhr. • Uradne ore za itranhe od 8—12. ore
Vodimo tekoče račune. - Sprejemamo hranilne vloge na hranilne knjižice.
Dajemo posojila.
Herstellunj;
tolgender Gerbstoffes
Pinoian N, Pinoian CC, Pinotan
__CC Sp, Fiditenrindencxtrakt, Ke-
-ZWISCHENWSSSERN, motan TF u. TC, Summach ctz.
Laufender Einkauf jedes Quanta ms Fiditenrinde
Leinenindustrie A. G.
JARSCHE
POST DOHSCHALE


ranz
BuMiuei
St. Ve if a. d. Save
Srečno novo leio!
Josef, KosAier Miihle
Laak a. d. Zaier
Universale
Stroh- Filz^ hut und Stumpen-
Erzeugung fiir Damen und Herren
Domschale
2Гит .,3Virs<fien" lohann Zaletel Branniweinbrennerei Wisdimarjc 60, St. Veii a. d. S«ve	Њкм. мт Ша! * Jos. Košir ARHng v neiem listu so ustaoisni!		ftUM ЈвВВЖ t 1II41\[]\SBIIRG
l€SEf SENICA 1Ссифкш - VofHselutU		ifpielwaren Kinderwaoen Kinderbetten # GRDNER Klagenfurl, Bahnhofstr. ,	
%f/# Srečno novo leto Џјјј^ KRONE lililK	VELIKO SREČE V NOVEM LETUl ^ЛшИшм Dampibeckerei Laak bel Krainburg		Srečno noTO leto %% želi Gastbaus beim Otto - Deteta Laak
UaasluiteHdec t дшсШ Uotedac mz mz Der in slowcnisdier Spradie er- V slovenskem jeziku izhajajoči s^cinende Hauskalender 1942 : domači koledar 1942 za Siid-fiir SUdkiirntcn kornten Preis 50 Rpf. cena 50 Rpf. kommt am 5. Jčinner 1942 heraus. izide dne 5. januarja 1942. diesem Tage an erfolgt die Od lega dne naprej se vrši do-Auslieferung durch denNS.-Gou- bava po NS. - Gauverlag und verlag und Druckerei Karaten, Drudterei Karnten, Zweigveriag ZweiQVerlag KrRinburg« Krainburg« Weiterc Bestellungen sind zu Nadaljna naročila naj se naslovijo richten an NS.-Oauverlag und na NS.-Gauverlag und Druckerei Druckcrei Karnten, Zweigveriag Karnten, Zweigveriag Krainburg Krainburg in Kraintjurg. ; v Krainburgu. t		KHIDeiLIF BiRYMHIliCifl Hutsdinetti - PHekeus Krainburg, Valvasor-Platz	
		Raiffeisen - Zenfralkasse Karnfcii cingetragenc Oenosscnschaft mit bcschriinkter Haftung Klagenfurt, Stuttgarter Platz 5 Geldausgleichstelle dcs landw. Genosscnschaftswesens.	
Stran 8. — Stev. 38.
K A R A W A N K E N - B O T E
Sreda, 31. decembra 1941,
Praktische Geschenke
wWagdmHx*,
der Volks-Waechautoinat, w&scht volllcommen selbst-t&tig, ohne Strom umd ohne кбгрегНсће Arbeit, mit Biedender Lauge. Keln Vor- oder Nachwaschen. Kein Relben, Zerrem oder BUrsten, daher vielfache Haltbarkelt der wasche ErmKHIgšc Prelaei Or»Be I RM 18.90 ОгбВе И RM 20.40 franko Klagenfurt — S Jahre Garantie
nlleleixSdmellkodi**
ermegUcbt geeUnderes und blUlgeres Kochen, apart 50% Brennstoff.
Preie der Garnitur samt Kochbuch:
fUr Tepfe von 16 und 20 cm Durchmeaser RM S.—, fUr TOpfe van 25 cm Ehirchmesser RM S.40; fUr TOpfe von SO om Durchmesser RM 3.70.
heute beeondere wertvoU, verhindert tJberlaufen kochen-der MMch und anderer schaimiencT^r FlUselgkeiten
Prek RM 1-SO
Alexander Orinschnig
Koch-, Helz- und Beleuchtungeappaxate Haus- und KUohengerate Klagenfurt, Wienergasee 11
AVGUST KLABUS, ASSLING
EISENHANDLUNG
Telefon Nr. 639 Eisenwaren, Kil4heii^er&le, Farben u. Ladke
Ihr r#lck torliarfet Lag«r an: El SEN WARE N, GLASWAREN, PORZELLAN, L ACKEN und FARBEN •mpfieKii
IK dni/ill M A
IllllllmViy ш lil IШМШ
G. m. b. H. Krainburg - Огођ* u. Kleinverkauff
Srečno in mirno novo leto
želi
Hcifi W
ASSLING
JOSEF DEISIMSER
IZDElOVANjiB
HARMONIK
JOS. FLE 1 s s
i
Spezerei - Kolonialwaren - AllcoKol - OrofjverUilung
LAAK, SUDKARNTEN
Benzintanksfelle
m

ШШша1о1ен
BELEUCHTUNGSKOKPER
Installationen von
F. Czernowsky
iitktro neister - Klagen'urt
Srečno novo lelo!
*
Manu/akiuT; Mode- und Qalantariewaren
Ifltatiin Savni^
Laak
w
Johann Bernik
Fielschbanerel — Selctaer
Kr«liili«re .
PUl HOTHETER
KLAGENFURT
Kernseifen, Waichpulver
Einheits- und Rasierseifen
Schmelx-Hargarine
(Margarine-Schmalz)
Taiel-Margarine
Waschin Extra
Bezugscheinffreies
stark schSumendes Waschmittel
• T€tUM^cUcc
Kristallsoda, Glaubersalz, Biflersalz
Ammoniak-Soda. Wasserglas Aetznatron
Izdelovanje damskih torbic in kovtegov -Lederwaren
M. šipic
Kramnhurg
Josei Vidic
Mode-, Mannlaklur-
mi
Slridcwarengesdiait *
Radmannsdorf
Hinderwagen
Herb)t
Klagenfurt, Fleischmarkt 16
Srečno novo leto želi S a i r a di
Slaallldie Obersdinle inr Jungen in Krainburg
(Frllher Staatsrealgymnasium in Krainburg)
Der Beginn des ordentlichen Unterrichtes an der Oberschule in Krainbui« muB neuerdings verschdben werden. Der Zeitpunkt des Unterrichtsbegina®s wird rechtzeitig im »Karawanken Bote« verlautbart werden.
Get. Gatterer,
mit der Leitung beauftragt
Slaallidie Obersdiule fttr Jnngen in Krainburg
(Preje Državna realna gimnazija v Krainburg)
Začetek rednega potika na zavodu ae mora ponovno odgoditi. Cas, ko bo pričel pouk, se objavi pravočasno v *Karawanken Bote«.
Ravnatelj; G a 11 e r e r, 1. r. \poverjen z vodstvom zavoda