@jMŠ8mmm3iLAS Uto XLIV - št. 100 - CENA 30 SLT Kranj, petek, 20. decembra 1991 str. 11 15 % znižanje cen do 31. decembra Nenavadno cvetje v jeseni Kranj, tel. 324-734 ^" Prodaja vozil OPEL in FORD. Prodajamo tudi na sejmu. VECTRA GL1,6i 29.300 DEM. Drevi dobrodelni ples Kranj, 20. decembra - Predsednik občinske skupščine Kranj Vitomir Gros in Odbor za pomoč Hrvaški vabita drevi ob 20. uri na dobrodelni ples v hotel Creino. Na prireditvi bosta nastopila ansambla California in Strmina. Izkupiček od vstopnine in bogatega sre-čelova bo organizator namenil za pomoč beguncem s Hrvaške, ki prebivajo v Kranju. Pregled sindikalnega dela Kranj, 19. decembra - Danes se Je sestala skupščina Sveta kranjskih sindikatov. Ta organizacija, ki združuje 73 sindikatov podjetij z okoli 35 tisoč Članov, se je preteklo leto zlasti strokovno krepila, da je lahko učinkoviteje pomagala svojim kolektivnim in posameznim članom. Izkazali so se zlasti pri sodelovanju v kolektivnih pogajanjih med sindikati in vodstvi podjetij, zaščiti pravic delavcev in zastopanju njihovih pravic (in terjatev) v stečajnih postopkih. Več o tem, kako so delegati sindikatov podjetij ocenili Omenjeno aktivnost, v prihodnji številki Gorenjskega glasa. • D. Ž. i EKONOMSKA I IPROPAGANDA0 Slovenska skupščina sprejema pomembne zakone Prihodnje leto bomo siromašnejši Skupščina bo danes sprejemala stališča do prihodnje gospodarske politike, glasoma pa bo tudi o novi pokojninski in zdravstveni zakonodaji, pa o novem zakonu o Zadrugah. Pokljuka, decembra - Konec tedna bo v gorenjskih smučarskih središčih vrsta športnih in rekreativnih prireditev. Živahno bo tako na Pokljuki, kjer bodo tekmovali snowboarderji in biatlonci, kot v Planici, kjer bodo tekmovanja v smučarskih skokih in kombinaciji, dovolj snega za lepo smuko pa je tudi na Voglu, na Krvavcu, na Soriški planini in na Straži, kjer so za božične in novoletne goste pripravili smučišče z umetnim snegom. Kot napovedujejo vremenoslovci, pa lahko te dni pričakujemo sneg vse do nižin. V. Stanovnik, foto: D. Dolenc Ljubljana, 20. decembra - Predsednik vlade Lojze Peterle Je v sredo poslancem skupščine Predstavil gospodarsko politiko za prihodnje leto in osnutek Proračuna. Kot temeljne postavke gospodarjenja je navedel lastninsko reformo, presk- trukturiranje bančnega sistema in podjetij ter vzpostavitev trž-nosocialne države. Aktivnosti naj bi bile usmerjene v zmanjševanje inflacije (zdrknila naj bi pod 10 odstotkov, v postopno gospodarsko rast, presežek plačilne bilance, v omejitveno Kranj, 18. decembra - Na javnem pogovoru po ustanovnem 2boru Demokratske stranke v Kranju je o programu in aktu-alnem trenutku spregovoril Jelko Kacin, o gospodarskem poglavju Blaž Kavčič, pogovor pa je vodil Lojze Potočnik. Na Pogovoru, ki je vzbudil precejšnje zanimanje, pa pripravljala Ustanovnega kongresa niso želeli razkriti vseh kart. politiko banke Slovenije, v uravnotežen proračun, v tržno oblikovanje cen z možnostjo posredovanja vlade v primerih večjih odstopanj. Plače bodo urejale kolektivne pogodbe, uvedeno bo socialno partnerstvo, pri družbenih dejavnostih bo največja sprememba uvedba zavarovalništva v zdravstvo, posebne aktivnosti pa bodo namenjene mednarodnemu uveljavljanju Slovenije, tako gospodarskemu kot političnemu, ter vključevanju v mednarodne organizacije. Vlada načrtuje 6,5-odstotni padec družbenega proizvoda, proračun pa bo težak 109 milijard tolarjev. To je osnova, saj rabi mlada država več denarja za zagon in delovanje. Sredstva za notranje zadeve, obrambo in ministrstvo za zunanje zadeve, ki mora vzpostaviti racionalno predstavniško mrežo, so postavljena na minimum, Slovenija mora dodatno sfinancirati svojo carino, izvoznikom mora dajati država spodbude, prav tako pa mora imeti tudi denar za intervencije v gospodarstvo. Slovenija mora prihodnje leto postaviti osnove za gospodarsko rast leta 1993. Več o seji skupščine na 3. strani. • J. Košnjek Na robu Pozornemu bralcu, ki preleti poročila o delu gorenjskih občinskih vlad, gotovo ni ušlo očitno dejstvo, da se položaj občinskih proračunov vedno bolj zaostruje in da vse težje obvladujejo položaj dejavnosti, ki spodajo v področje tako imenovane javne porabe. Stavke delavcev v nekaterih družbenih dejavnostih so samo ekscesna znamenja položaja, v katerem se na nekaterih področjih skoraj neopazno peša, nazaduje, u(od)mira, procese pa opazijo le neposredno prizadeti ali neposredno zainteresirani. Kaj se dogaja? Z odpravo SIS smo skupno in splošno porabo združili v javno porabo, ki se napaja iz skupnega - integralnega proračuna s spremembo davčnega sistema pa občinam odvzeli v celoti ali delno tudi vse pomembnejše vire. Višina občinskih proračunov se na tak način v osnovi - na podlagi povprečij - in s kasnejšimi indeksacijami določa v Ljubljani. Če se posamezni problemi v dejavnostih, ki jih je republika prevzela v svoje financiranje, dovolj globoko zaostrijo (primer zdravstva), se v republiški vreči zanje najde vsaj zasilna rešitev, v občinah pa postajajo vedno manj rešljivi. V razmerah, ko je priznane manj kot tretjina stvarne inflacije, gredo vsa zbrana sredstva v osebne dohodke (tudi po očitanem na- čelu "o lastni bradi"), manj prednostna področja: kultura, šport, otroško varstvo in celo sociala pa tonejo. Zelo podoben položaj je tudi na nekaterih področjih tako imenovane gospodarske infrastrukture, ki je ob omejenih proračunih v občinah ostala tudi brez najnujnejših vlaganj in vzdrževanj. In kje so rešitve? Vsaj za občino Kranj bo prvi potrebni korak v usposobitvi za obvladovanje in nato gospodarjenje s proračunom. Že sam material zavrnjen na zadnjem zasedanju skupščine to dokazuje. Velika volja odbornikov za reševanje vprašanj posameznih dejavnosti v dobesedno izsiljeno imenovanih odborih je druga možnost, kije doslej ostala neizkoriščena, saj je povsem gotovo, da se proračunom v prihodnje piše še slabše. In na koncu najpomembnejše: odvzemanje denarja in samo dela financiranja s strani republike, ki objektivno še zdaleč ne more upoštevati vseh posebnosti, mižanje in sprenevedanje nad nekaterimi realnimi gibanji, terja nadvse resen pogovor o odgovornosti za kvaliteto življenja, če ne celo ponekod za eksistenčno pomembna vprašanja. Napovedana sprememba komunalnega sistema po taki poti utegne preliti čez rob. • Š. Žargi V ponedeljek odločanje o novi ustavi Ustavna komisija rešila ustavo Zavrnila je nad 40 dopolnil izvršnega sveta oziroma posameznih ministrstev, ki so imela v poldrugem letu dovolj časa in priložnosti za pripombe, pa so jih posredovala tik pred sprejemom ustave, nekaj dni pred tem pa je ista vlada ugotovila, da je predlog ustave sprejemljiv. Ljubljana, 19. decembra - Nerazumljivo je, da izvršni svet po eni strani podpira predlog ustavnega predloga, po drugi strani pa prihaja s predlogi redakcijske in vsebinske narave, kar onemogoča sprejem ustave. Človek se sprašuje, ali vlada sploh želi no- vo ustavo ali ne, je na današnji seji ustavne komisije, zadnji pred napovedanim ponedeljkovim sprejemanjem ustave, dejal predsednik skupščine in ustavne komisije dr. France Bučar. Komisija se je odločila, kljub prepričevanju ministra za pravoso- Materinstvo ni poslanstvo, niti poklic, ampak moja odločitev, piše na letaku Liberalnodemokratske stranke. Prav ta svoboda odločitve bo zapisana v novi ustavi. SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ • LABORE Posebne ugodnosti ob otvoritvi obnovljenega servisa RENAULT, ŠKODA, ZASTAVA: t prodaja vseh modelov vozil RENAULT po stari ceni z dobavo takoj • prodaja vozil ŠKODA FAVORIT in FORMAN po stan ceni z dobavo takoj f 25 % popust na delo servisa na podlagi objavljenega kupona • prodaja vozil po sistemu staro za novo samo še decembra Telefon: prodaja 223-276, servis 221-031 dje dr. Rajka Pirnata, da so pripombe dobronamerne in da želi vlada čim boljšo ustavo, da bo obravnavala samo redakcijske pripombe, vsebinskih pa ne. Razen tega predlagatelj ni vlada, ampak posamezna ministrstva, vseh predlogov pa niso podpisali ministri, ampak celo namestniki. Do 13. ure, tudi po nastopu predstavnic ženskih gibanj, ki so dejale, da ne zahtevajo novih pravic, ampak samo zadržanje starih, je ostal sporen 55. člen predloga ustave, ki govori o pravici človeka, da svobodno odloča o rojstvu svojih otrok, oziroma ali naj gre to sploh v ustavo ali ne. Potem pa je bil sklenjen kompromis, da se beseda pravica izloči in ostane formulacija, da je odločanje o rojstvu otrok svobodno, država pa naj to svobodo zagotovi. Pravica je torej zamenjana s svoboščino. Ustavna komisija pripravlja temeljito obrazložitev, ki bo preprečila kakršnokoli državno omejevanje te svoboščine oziroma različno tolmačenje. Upanje, da bomo prihodnji teden le dobili, po poldrugem letu, novo ustavo, je sedaj realnejše. Sicer pa: počakajmo na ponedeljek. • J. Košnjek GLAS 2 STRAN N O V I C E I N D O G O D KI Petek, 20. decembra 1991 IZGORENJSKIHPARLAMENTOVIZGORENJSKIH Le dva zbora kranjske občinske skupščine opravila delo Po novem letu komunalne takse Kranj, 17. decembra - Zdravica osamosvojeni Sloveniji v odmoru med skupnim in ločenimi zasedanji zborov kranjske občinske skupščine je bila usodna za sklepčnost zbora združenega dela, zato sta dnevni red predelala le ostala dva zbora. Veliko nezadovoljstva je povzročilo poročilo o stanju v kulturi, saj položaj terja odločnejše reševanje nakopičenih težav. Ce se bo tudi Zbor združenega dela na ponedeljkovem nadaljevanju dela strinjal, bodo z novim letom v Kranju uvedene komunalne takse, ki naj omilijo hude proračunske težave. Zasedanje radovljiške skupščine Razdelili prvi denar od obveznic Skupščina je odločila, da prva sredstva od prodanih obveznic namenijo Iskri Otoče, Almiri Radovljica, Suknu Zapuže in hotelsko turističnemu podjetju Turizem in rekreacija Bled. Zasedanje zborov kranjske občinske skupščine se je začelo slovesno: predsednik Vitomir Gros je alpinistu Andreju Štremflju izročil v znak pozornosti za njegove alpinistične dosežke spominsko darilo, skupno zasedanje pa se je nadaljevalo z obravnavo položaja v kranjski kulturi in poslušanjem tokrat zelo temeljitih obrazložitev vsem zborom skupnih točk dnevnih redov. Informacija O delu in problematiki na področju kulture je spodbudila široko razpravo (pripravljena je bila na delegatsko zahtevo iz zadnjega /usedanja), saj materialni položaj, zlasti pa vedno večja stiska s prostori kulturnih institucij resnično terjajo večjo pozornost tej veji družbenih dejavnosti. Prostorska stiska Centralne knjižnice. Gorenjskega muzeja in dejstvo, da Kranj ne premore koncertne dvorane, je odbornike spodbudila k številnim predlogom (veliko upov je usmerjenih k izpraznjenemu Domu JLA). Da volje in odločenosti spremeniti stanje ne manjka, potrjuje sklep, da se pri skupščini ustanovi odbor za kulturo. Na ločenih zasedanjih so v Zboru krajevnih skupnosti sprejeli spremenjene kriterije financiranja dejavnosti krajevnih skupnosti in za investicijsko vzdrževanje prostorov skupne rabe (kar potrjuje kvaliteto priprave in predhodnega usklajevanja), oba zbora pa sta tokrat sprejela tudi dopolnjene lovsko-gospodar-ske načrte, pri katerih se je na prejšnjih zasedanjih pošteno zataknilo. S področja davkov so bili tokrat na sporedu kar trije odloki in dogovor, pri čemer je uvedba komunalnih taks: na igralne avtomate in druga sredstva v lokalih; na uporabo javnih površin za gostinsko, prodajno, turistično, zabavno, razstavno in drugo dejavnost; na začasne posege (grad- nje, prekope, itd.) na javnih površinah ter na reklamne napise, objave in oglase, edina novost -poskus najti dodatne vire občinskega proračuna. Družbenopolitični zbor je pri tem sklenil, da se odlok, če bo republika tako zbrana sredstva pri proračunski izravnavi upoštevala (odštela), prekliče. Brez posebnih razprav sta bila sprejeta tudi odlok o razglasitvi arheoloških kulturnih spomenikov in program razvoja demografsko ogroženih območij v občini. Obširna razprava pa se je v družbenopolitičnem zboru - tudi tokrat je za svoje delo porabil skoraj sedem ur - razvnela ob poročilu o realizaciji proračuna občine Kranj v letu 1991. Prvotni ugotovitvi, da poročilo za 9 mesecev (za družbene dejavnosti) oz. za 10 mesecev (za občinsko porabo v ožjem smislu) ne more biti osnova za celoletno poročilo, se je pridružila še razprava o tem, ali je šlo za renominacije ali rebalanse, (znana i/ republiškega parlamenta) in kritika o nepri-merljivosti gradiv s pomanjkljivimi obrazložitvami. Zato so se odborniki odločili poročilo zavrniti. Po novem letu pričakujejo dopolnjena gradiva in mnenje komisije za spremljanje izvajanja proračuna. Pri delegatskih vprašanjih pa so terjali odgovornost za škodo nastalo v praznem Domu JLA (v mrazu so popokale cevi), pojasnilo, zakaj je pred odločitvijo o namembnosti že naročena in plačana adaptacija kasarne, poskus Liberalne stranke, ki je predlagala ponovno preiskavo davčne afere iz leta 1986, pa je bil v ostri razpravi zavrnjen (delegat je predlog nato umaknil). Slabe vesti, da se pri tem, kar mimogrede, brez pravih argumentov umaže kakšno ime, pa vsaj pri nekaterih v kranjskem parlamentu, že nekaj časa ni.# Poslanec liberalno-demokrat-ske stranke Jože Dežman se ni strinjal z uradno razlago, zakaj naj hi z dnevnega reda skupščinskega zasedanja umaknili predlog usmeritev za reševanje prostorske problematike v občini, in je od izvršnega sveta zahteval, da naj tO razlago dopolni tudi s pojasnili o vse bolj očimih nesoglasjih med občinskim ministrom za prostor, upravo za urbanizem in odborom za prostor. Radovljica, 17. decembra - Ko je predsednik izvršnega sveta Jože Re-sman poročal o delu občinske vlade med zadnjima skupščinskima zase-danjima in o razmerah v občini, je med drugim dejal, da se je družbeni proizvod v občini zmanjšal približno toliko, kot se je v republiki - za 10 do 15 odstotkov. Do konca septembra so v občini registrirali 335 zasebnih podjetij, od katerih jih je 197 predložilo tričetrtletne bilance poslovanja. Čeprav ne zaposlujejo presežkov delovne sile, pa je pomembno že to, da se s povečevanjem števila podjetij krepi tudi samozaposlovan je. Zaskrbljuje podatek, da se vsak dan zmanjšuje število obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev (novembra je vrnilo obrtno dovoljenje 26 obrtnikov, v prvih dvanajstih dneh decembra pa še deset). Da bi zaustavili zapiranje obrti, izvršni svet že pripravlja nekatere ukrepe. Spodbudno je, je poudaril Jože Resman. da naložbena dejavnost v občini kljub težavam ni zamrla. Največja vlaganja so na področju trgovine, v teh dneh bo končana obnova zdravstvenega doma v Bohinju, pred kratkim so odprli novi zavod Matevža Langusa. končujejo prvi del urejanja odlagališča odpadkov na Črnivcu in se pripravljajo na zaokrožitev kanalizacijskega voda na Bledu. Odkar so pred kratkim zabrneli telefoni tudi v nekaterih vaseh krajevnih skupnosti Gorje, Koprivnik - Gorjuše. Srednja vas in Stara Fužina, v občini ni naselja brez telefonskega priključka. Zdaj je po besedah Jožeta Resma-na največji problem v Radovljici, kjer bo mogoče nove telefone priključiti šele po zamenjavi telefonske centrale. Postopek za zamenjavo se je že začel. Kar zadeva reševanje problema hrvaških beguncev v občini, je izvršni svet sprejel stališče, da centri za begunce ne morejo biti v pomembnih turističnih krajih niti ne v hotelih. Občina je ponudila republiki nekaj rešitev, vendar za zdaj na predlog še ni dobila odgovora. Pomembna naloga, s katero Skupščina je sprejela tudi odlok o spremembi občinskega proračuna, v njem pa med drugim piše. da bo občina 50 milijonov tolarjev primanjkljaja pokrila s sredstvi od prodaje premoženja, pridobljenega na podlagi pogodb o likvidnostnih posojilih in lastninjenja, ter z najetjem posojila. Ko je poslanec Marko Bezjak (socialistična stranka) predlagal, da bi političnim strankam zmanjšali sredstva za deset odstotkov, kar hi pomenilo 160.000 tolarjev pri ranka, so njegov predlog z glasovanjem zavrnili: nekateri pa so oh tem celo menili, da gre za "demagoški prispevek". se je pred kratkim začel ubadati izvršni svet, je uresničevanje zakona o denacionalizaciji. V občini so že imenovali strokovno komisijo, ki bo usklajevala delo med upravnimi organi, odločili pa so se tudi, da bodo predvidoma vsak četrtek informacijske ure za denacionalizacijske upravičence. Občina je do 12. decembra prejela 197 zahtev za vračilo premoženja v naravi oz. za plačilo ene od oblik odškodnine. Kar zadeva vojaške objekte v občini, velja republiški sklep, da naj občine preverijo, kakšno je zanimanje za prostore. V radovljiški občini so doslej pokazale interes nekatere gostinsko-turistične in izobraževalne organizacije. Ko je skupščina razpravljala o programu za vlaganje sredstev od prodanih obveznic, je član izvršnega sveta Srečo Vernige nazorno predstavil, kaj prinašajo vložki posameznim podjetjem, ki so na natečaju zaprosila za denar, za koliko se jim povečajo deleži trajnega kapitala, kaj pomeni pogoj, da se morajo preoblikovati v družbo z omejeno odgovornostjo oz. v delniško družbo; njegova pojasnila pa so dopolnili še direktorji podjetij. Ko je skupščina obravnavala razvojni program demografsko ogroženih območij v občini, je večina razpravljalcev ocenila, da je program dober, sicer pa je bilo slišati tudi nekatere predloge za izboljšanje. Zvone Prežel j je v imenu Demosovih poslancev dejal, da bi bilo program treba dopolniti s konkretnimi oblikami pomoči (olajšave, ugodna posojila itd.). Marko Bezjak (socialistična stranka.) je predlagal, da bi proučili možnosti za uvajanje nekaterih gospodarskih dejavnosti, iz zavoda za varstvo Triglavskega narodnega parka so sporočili, da je program agromelioracij v nasprotju s prostorskimi načrti in zakonom o TNP, Pavel Zerovnik t socialistična stranka) pa je dokazoval, da bi bilo ponovno odpiranje kopa krede v Rodovni iz gospodarskih, ekoloških in drugih razlogov nesmiselno. Poslanci o Žerovnikovem predlogu niso glasovali, menili so, da naj v programu ostane le kot možnost. Tisti, ki bi se odločil za ponovno odprtje kopa. pa bo tako in tako moral dobiti ustrezna soglasja in dovoljenja. Poslanci so sprejeli predlog vlade, da v prvem "paketu" namenijo denar od prodanih obveznic Iskri Otoče, ki 75 odstotkov proizvodnje proda na tuje, radovljiški Almiri, ki se skuša rešiti prevelike zadolženosti tudi s prodajo premoženja, Suknu Zapuže, ki za prihodnje leto načrtuje 70 do 80 odstotkov izvoza, ter hotelsko turističnemu podjetju Turizem in rekreacija Bled, ki bi s širitvijo igrišča za golf ustvarilo čez dve leti že blizu 370 tisoč mark dobička. Predlog za vlaganje denarja od prodanih obveznic v zasebno podjetje Legos v občini še preverjajo, pred morebitnim vlaganjem v Verigo pa občina zahteva bolj jasno stališče republike. V razpravi je bilo slišati različna mnenja in predloge. Pavel Zerovnik (socialistična stranka) je dejal, da vlaganje denarja od prodanih obveznic v omenjena pod- jetja ne pomeni spodbujanje razvoja, ampak konverzijo dolgov Ljubljanske banke. Zvone Prezelj (Demos) je poudaril, da so bila podjetja, ki so zaprosila za denar, že v preteklosti deležna raznih oblik pomoči in olajšav ; zahteval pa je tudi. da naj vodilni v podjetjih hkrati s sanacijskimi programi prevzamejo tudi odgovornost za koristno porabo denarja-Jože Dežman je povedal, da so V liberalno-demokratski strank' sprva nasprotovali programu fa vlaganje sredstev od prodanih obveznic, vendar pa so kasneje spoznali, da je vložek koristen, saj pomeni "razbremenitev bančnega vijaka, ki stiska". Zdravko Silič (SDP) je dejal, da ga najbolj moti to. da vsa industrijska podjetja, ki so zaprosila za denar, predvidevajo precejšnje zmanjšanje zaposlenih.* C. Zaplotnik Seja zborov tržiške občinske skupščine Popravljen letošnji proračun Nov delovni čas za upravo Tržič, 18. decembra - Sindikalna organizacija upravnih organov občine Tržič je dala pobudo tamkajšnjemu izvršnemu svetu, da sprejme odredbo o razporeditvi delovnega časa teh organov v skladu s kolektivno pogodbo za negospodarstvo. Na včerajšnji seji seje izvršni svet odločil, da bo delovni čas v ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure, v sredo od 7. do 17. ure in v petek od 7. do 13. ure. Uradne ure za poslovanje s strankami bodo vsak dan, razen torka in četrtka ob istem času. Ta odredba bo začela veljati dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, hkrati pa bo prenehala veljavnost odredbe iz leta 1982. • S. Saje Srečanje v Podljubelju Tržič, decembra - še enkrat v tem letu se bodo na družabnem predno-voletnem srečanju dobili tržiški prenovitelji, socialisti, liberalni demokrati in borci. Družabno srečanje bo v ponedeljek, 23. decembra, ob 16. uri v domu družbenih organizacij v Podljubelju. Nanj vabijo stranke vse svoje člane in simpatizerje. Obetajo prijeten večer. • D. D. Tržič, 19. decembra - Na včerajšnjem skupnem zasedanju so delegati vseh zborov Skupščine občine Tržič največ pozornosti namenili obravnavi spremembe odloka o letošnjem občinskem proračunu. Prvotno predvidenih 113,8 milijona tolarjev za skupne potrebe so morali povečati za 23 odstotkov, kar bodo porabili predvsem v družbenih dejavnostih. Zanimanje tudi za prilive v občinsko blagajno, kjer so zbrali le malo nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč. Izvršni svet Skupščine občine Škof/a Loka želi vsem občanom občine Škojja Loka, prav tako pa tudi sosednjim občinam, njihovim izvršnim svetom, izvršnim svetom v vsej republiki Sloveniji in republiškemu izvršnemu svetu blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto, ob prihodnjem delu pa veliko ustvarjalnosti, zadovoljstva in uspeha. To voščilo pošiljamo preko tiska namesto osebnih čestitk. Sredstva za čestitke bodo povečale naš prispevek za pomoč Sisku. IZVRŠNI SVET OBČINE ŠKOFJA LOKA S proračunom za leto 1991 so V občini Tržič prvotno namenili za javno porabo dobrih 113,8 milijona tolarjev, kar je bilo po realni vrednosti približno 20 odstotkov manj kot leto poprej. Prve težave so se pojavile po zaključnih računih za leto 1990, ko so gospodarstvu vrnili za skoraj poldrugi del mesečnega priliva vseh sredstev s poračunom plačanih prispevkov. Svoje je opravila še inflacija med letom, zaradi katere tudi z oktobrsko renominacijo popravljeni proračun na več kot 126,7 milijona tolarjev ni več zadoščal za pokritje vseh potreb. Tako so z decembrskim izračunom obsega javne porabe v občini Tržič proračun povečali na dobrih 140 milijonov tolarjev. Kot je delegatom pojasnil predsednik tržiškega izvršnega sveta Frančiške MegličE, gre večji del povečanja na račun družbenih dejavnosti, manj denarja pa bo šlo za financiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. Delegat KS Senično je verjetno prav zato opozoril, da v popravku proračuna ni predvidenih sredstev za ureditev ceste Senično - Novaki. Kot so mu pojasnili, bodo še letos končani vsi projekti za predvidene rekonstrukcije cest, stroški pa bodo zajeti v proračunu za prihodnje leto. Delegat KS Pod I ju bel j je sprožil vprašanje vračila deležev za odplačilo posojil za odkup Z1 i t o v i h stanovanj tržiškemu gospodarstvu; o tem naj bi po temeljiti obravnavi na izvršnem svetu spregovorili na prihodnjem zasedanju, že sedaj pa se kaže potreba po združeni uporabi denarja od prodanih stanovanj za nove stanovanjske naložbe. Razpravo o proračunu je zaokrožila ugotovitev predsednika skupščine Petra Smuka o pomanjkljivostih pri zbiranju sredstev v občinsko blagajno. Za primer je navedel, da so zbrali le 44 odstotkov vseh nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč, nekatera podjetja pa dolgujejo plačila za več mesece^ Zato so zahtevali podatke o koli; čini odmerjenih nadomestil, k' jih bo treba v prihodnje sproti iZ' terjati. Po sprejemu spremenjenega proračuna za leto 1991 so delegati med drugim potrdili odlok 0 začasnem financiranju proračunskih potreb občine v prvem četrtletju 1992. Z njim so dovolili, da se za potrebe uporabnikov nameni največ četrtino porabljenega denarja v letošnjem letu. • S. Saje Seje zborov skupščine občine Jesenice Jesenice, 19. decembra - Predsednik skupščine občine Jesenice dr. Božidar Brudar za ponedeljek. 23. decembra, ob 16. uri sklicuje skupno sejo vseh treh zborov skupščine občine Jesenice. Na seji bodo razpravljali o predlogu za razrešitev člana izvršnega sveta za področje industrije in o predlogu za izvolitev člana izvršnega sveta za področje turizma in športa. Po seji bo seja zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, na katerih bodo obravnavali poročilo predsednice izvršnega sveta, predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v naslednjem letu, osnutek odloka o davkih občanov, predlog odloka 0 začasnem financiranju proračunskih potreb za prvo trimesečje prihodnjega leta, o komulanih taksah, razpravljali o razvojnem programu demografsko ogroženih območij, o predlogu programa zimske službe. Na dnevnem redu je tudi predlog za imenovanje namestnika javnega pravobranilca Gorenjske. i, NAPOTNIG ji ***V B0R0VLJE, Tel.: 9943-4227-2292 t KOVINSKI IZDELKI • VELIKA IZBIRA ORODJA • BARVE • HIŠNI IN KUHINJSKI STROJI • ŠPORTNA OPREMA ZA PSE • ŠTEDILNIKI t PEČI • IN VSE, KAR JE V ZVEZI S KOVINO... ŽELIMO VAM SREČNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN ZDRAVO NOVO LETO. ZAHVALJUJEMO SE VAM ZA VAŠE ZAUPANJE LETOS IN ŽELIMO TUDI V LETU 1992 VAŠE ZADOVOLJSTVO. GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORfcNJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko VlUJaV*S| Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Danica Dolenc, Helena Jelovčan, Jože Ko.šnjek, I.ea Mencinger, Stojan Saje. Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik. D" q ca Zavrl-Zlebir, Andrej Zalar, Štefan Žargi / Oblikovanje: Igor Pokorn / Tehnično urejanje: Ivo Sekne, Mirjana Draksler, Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vo/lić; Fotografija: Gorazd Sinik / Tisk: Podjetje f>H'/ - TČR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Moše Pijadeja 1, lelefon: 211-860, 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16, telefon: 218-463, lelefax: (064) 2l5-3*f| Mali oglasi: lelefon; 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7. —13.30, ob sredah do 16.30 / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena izvoda 30SL Naročnina: trimesečni obračun — naročniki imajo 20% popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Časopis je oproščen plačila prometnega davka (Uradni list RS. 7/91). ___s I Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Danes se končuje štiridnevno zasedanje slovenske skupščine Mlađa država potrebuje več denarja Tako je dejal poslancem v obrazložitvi gospodarske politike v prihodnjem letu in osnutka proračuna za leto 1992 premier Lojze Peterle. Ker proračun letos ne bo sprejet, bo skupščina sprejela zakon o začasnem financiranju proračuna v prvem četrtletju prihodnjega leta in odlok o razporeditvi določenih prihodkov med republiko in občinami. Ljubljana, 20. decembra - Danes, četrti dan zasedanja, naj bi zbori, vsaj tako je načrtovano, sprejeli stališča in predloge h gospodarski politiki za prihodnje leto, ki jo je v imenu vlade predlagal predsednik Lojze Peterle, prav tako pa bo vlada odnesla s seje kopico pripomb na proračun, ki znaša 109 milijard tolarjev. Glavni poslanski očitki so leteli na to. da je država preveč požrešna, da gre preveč denarja za vojsko in policijo, da se mora zbrani denar trošiti namensko in da mora država svoje poslovanje racionalizirati. Glede predlagane gospodarske politike za prihodnje leto pa je bilo več pohval kot graj. Del poslancev je menil, da so vladna izhodišča dobra osnova za prehod k boljšim časom, za kar naj bi bilo po Peterletovih besedah odločilno prav leto 1992, popolnoma zadovoljen pa ni bil nihče. Glavni očitek, tudi strani zbornice, je letel na pesimizem vlade, ki napoveduje 6.5 odstotni padec družbenega proizvoda, ne kaže pa prizadevanj in načinov, kako bi padec preprečili, pa tudi sicer je vladna zasnova gospodarjenja v prihodnjem letu premalo konkretna. O gospodarski politiki in proračunu bo v parlamentu izrečenih še veliko besed. Danes pa naj bi bil v parlamentu usklajen in sprejet paket nove pokojninske in zdravstvene zakonodaje. Razprava o predlogih zakonov je bila opra-vljena v torek, sredo in včeraj. Gre za zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, zakon o zdravstveni dejavnosti in zakon o lekarniški dejavnosti. Ker teh zakonov po mnenju vlade ni mogoče uveljaviti sredi leta, jih je treba sprejeti še decembra, da bodo lahko prihodnje leto že veljali. To je pomembno predvsem za zdravstvene zakone, kjer se uva- Kdo blokira zakon o zadrugah Že v sredo je bilo načrtovano skupno zasedanje vseh zborov skupščine, na katerem naj bi sprejeli nov zakon o zadrugah. Ker morajo biti na skupnem zasedanju sklepčni vsi trije zbori, zbor združenega dela pa ni bil sklepčen, s sprejemom ni bilo nič. Vodstvo skupščine bo s sprejemom zakona ponovno poskusilo danes. V parlamentu se ie pojavljajo obtožbe o obstrukciji dela poslancev tega zbora, ki namerno zavira sprejem tega zakona. To ni napad na zbor, je dejal vodja poslanskega kluba Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke Marjan Podobnik, ampak napad na posameznike, ki nagajajo. Franc Zagožen iz iste stranke je zaradi takih in podobnih težav terjal čim prejšnje volitve. Nace Polajnar (Slovenski krščanski demokrati) pa je dejal, da bi moralo vodstvo skupščine ukrepati zoper take blokade. Gorenjski poslanci so predlagali Inž Vitomir Gros (Liberalna stranka) iz Kranja je pozval k večjemu optimizmu in opiranju na lastne sile. kamor sodi tudi kapital, ki imamo Slovenci še vedno veliko v nogavicah. Doma naj bi Slovenci še vedno imeli okrog 3 milijarde mark. v tujini pa okrog 5 milijard. To domnevo potrjujejo razgovori z ljudmi in število izseljencev in zdomcev, ki bi vlagali doma. če bi imeli programe. Domnevo potrjuje tudi stanovanjski zakon, kjer smo nenadoma dobili ogromno denarja. Tega bi se morala vlada zavedali in prilagajati programe. Namesto tega pa predlaga samomorilski zakon o spreminjanju deviznih vlog občanov v javni dolg. Ves kapital bo ostal v bankah, za državo pa bo zgubljen. Če pa bo hotela obvezo izpolnili, bo morala prodati družbeno lastnino, obremeniti proračun in varčevalci bodo še enkrat iz svojega žepa pokrili svoje vloge, je dejal. Tone Kramaru" (Demokratska stranka) iz Tržiča je vprašal, kako bo država izterjala 580 milijonov tolarjev, ki jih je zgubila, ker ni pobirala davkov od poseka lesa. Franc Erce iz Kranja in Nace Polajnar iz Ljubljane (oba Slovenski krščanski demokrati) sta predlagala, da se v pokojninsko dobo šteje tudi čas, ki so ga posamezniki zaradi političnih razlogov prebili v zaporu ali na prisilnem delu oziroma jim je bila onemogočena zaposlitev. Takšen predlog so dali še nekateri poslanci. Vlasta Sagadin (Zeleni Slovenije) iz Kranja je predlagala, naj bo prometni davek na pornografski tisk 80-odstotni. Darja Lavtižar -Bebler (Socialistična stranka) je predlagala, da ugovor vesti zdravstvenega delavca ne sme povzročiti omejevanja z zakonom zagotovljenega zdravstvenega varstva pacienta. Matjaž Peskar (Liberalno-demokratska stranka) z Jesenic je menil, naj o odprtju zasebne lekarne odloča trg. ne pa administrativna merila. Koncesijo za zasebno lekarno pa bi smel dobiti le diplomirani inženir farmacije z najmanj tremi leti delovnih izkušenj. ja zavarovalništvo in gre za novo kombinacijo obveznega in prostovoljnega zavarovanja, p^za uvajanje zasebne zdravniške prakse. Parlament pa kani danes, če ne bo nepredvidenih zapletov, sprejeti tudi zakon o prometnem davku, dopolnjen zakon o dohodnini in zakon o davku od dobička pravnih oseb. Parlament je uvrstil na dnevni red tokratnih sej tudi zakon o spreminjanju deviznih vlog občanov pri Narodni banki Jugoslavije v dolg republike Slovenije. Na-jostrejši nasprotnik uvrstitve tega predloga na dnevni red je bil poslanec Liberalne stranke inž. Vitomir Gros, ki je med drugim dejal, da gre za nacionalizacijo deviznih vlog ljudi in da so zakon napisale banke po svojem okusu. • J. Košnjek STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Ustanovni zbor Demokratske stranke Tudi Kranj ima demokrate! Kranj, 18. decembra - S tem, v naslovu omenjenim, skoraj olajšujo-čim vzklikom je Lojze Potočnik danes začel javni pogovor z ministrom za informiranje Jelkom Kacinom o stališčih in programu Demokratske stranke, ki naj bi se ustanovila v soboto na kongresu v Ljubljani. Iniciativni odbor je namreč le uro pred tem pripravil ustanovitev občinske organizacije v Kranju, ki je po besedah Jožeta Novaka, ki je vodil priprave, v celoti uspela. Stranka ima ob ustanovitvi več kot 50 članov in je danes izvolila začasni izvršilni odbor, ki mu bo predsedoval Franci Kaplar. Posebno zadovoljstvo pripravljalcev je utemeljeno z dejstvom, da so uspeli pritegniti v članstvo kompetentne ljudi (podjetnike, ekonomiste, zdravnike, kulturnike), saj Kranj po mnenju iniciatorjev potrebuje končno stranko ljudi, ki se ne bodo ukvarjali le z visoko politiko, pač pa bodo začeli reševati - in bodo tega sposobni - konkretne probleme. Kranj brez ideologiziranja nujno potrebuje razvojne načrte na mnogih področjih, saj se približuje.tudi čas. ko bo ponovno postal regionalno središče. Najavljeni javni pogovor z Igorjem Bavčarjem in Jelkom Kacinom je največjo skupščinsko dvorano skoraj napolnil, vendar se gaje zaradi službene zadržanosti ministra za notranje zadeve (ki je sicer koordinator priprav na ustanovitev Demokratske stranke) udeležil le Jelko Kacin, pri odgovorih (zlasti na vprašanja s področja gospodarstva) pa mu je pomagal Blaž Kavčič. Omenjanje ministrskih funkcij Pri tem morda celo ni povsem korektno, saj je bilo jasno, da omenjeni sodelujejo kot člani stranke v ustanavljanju.'Dvojni položaj je bilo čutiti tudi v razpravi, koje Jelka Kacina ministrski položaj (na področju informiranja!) očitno omejeval zlasti pri obravnavi vlade. Poudaril je, da želi Demokratska stranka ustvariti prostor za dialog ■n tisto sredinsko pozicijo, ki bo omogočala ob vseh pomembnih odločitvah temeljit lasten razmislek. Čas "velikih tem" se nepreklicno izteka in "trenutek resnice" nas čaka pri vprašanjih preživetja in nadaljnjega razvoja. Vsiljevanje vladnega modela lastninjenja je primerjal s poskusom "posilstva deviško (lastninsko) nedolžnih Slovencev" in izrazil prepričanje, da so sposobni v kratkem pripraviti model Postopnega, "nežnega" lastninjenja. Po mnenju Blaža Kavčiča je lastninjenje lahko le sredstvo - eno od mnogih potrebnih - za nujno preobrazbo še vedno prevladujočih socialističnih odnosov v moderni tr-^ni sistem, pri čemer mora država postati, z ustvarjanjem ustreznih Pogojev, partner gospodarstva. Oba razpravijalca sicer nista hotela razkriti vseh podrobnosti očitno dobro zasnovanega programa. Za družbene dejavnosti sta povedala, da jih razumeta kot produktivni dejavnik, čeprav je pra\ na teh področjih ogromno rezerv. Vzbuditi snimanje, celo pričakovanje ustanovnega kogresa. jima je vsekakor uspeio. • Š. Ž. Droge, zaposlovanje, štipendiranje, propaganda... Bohinj, 20. decembra - Mladi liberalni demokrati za ta konec tedna Prirejajo seminar v Bohinju. Današnja tema so droge, k besedi pa so Povabili dr. Miho Likarja in dr, Dunjo Kosmač - Piškur ter Martina ^ranica z ministrstva za notranje zadeve. Sobotni temi pa sta štipendijska in zaposlovalska politika predavajo Jožica Puhat, dr. Ivan Svetlik in Martina Trbanc • in po'itična propaganda predavatelja Andreja Verliča. Odmevna okrogla miza radovljiške SDP o turizmu Hoteli so zaprti, gostov ni Bled, 19. decembra - St ranka demokratične prenove Radovljica je minuli ponedeljek v hotelu Jelovica na Bledu pripravila okroglo mizo na temo Turizem - iz krize v razvoj. Okrogla miza. ki se je je udeležil tudi predsednik vlade v senci Emil Milan Pintar, seje udeležilo veliko turističnih delavcev in občanov ter članov stranke. V uvodu je predsednik izvršnega sveta Radovljica Jože Resman dejal, da v gospodarstvu občine turizem predstavlja četrtino družbenega proizvoda in poudaril, da ima občina z razvito turistično infrastrukturo izjemne prednosti. Jana Špec je povedala, da ima Bled 4.000 postelj, od tega več kot polovico v hotelih A kategorije, vendar je kriza v turizmu izjemna. Hoteli so zaprti, gostov ne bo niti za praznike, septembra je odšlo na prisilni dopust 921 delavcev. Bled živi od poletne sezone in tujih gostov, saj pozimi ustvarijo le 20 odstotkov letne realizacije. Zaradi vojne in političnih razmerje bil izpad gostov tolikšen, da ima turizem za 23 milijonov nemških mark posredne škode. Banke so sicer odložile plačilo anuitet, dobili so delno pomoč za sofinanciranje osebnih dohodkov delavcev, ki so doma; vendar pa se bo turistična kriza turizmu še nekaj časa poznala. Najbolj pereče je to, da so napovedi slabe. Jana Špec se je zavzela, da mora slovenska država turizmu določiti ustrezno mesto v gospodarstvu in voditi stimulativno politiko. Ne nazadnje se mora v državi čimprej oblikovati inštitut za predstavitev Slovenije, saj se še danes ne ve, kdo naj skrbi za uveljavitev slovenskega turizma v svetu. Nekaj razpravljalcev je menilo, da se morajo objekti, ki jih je uporabljala nekdanja JA. nameniti turizmu. Stanko Slivnik se je zavzel, da morajo igralnice nujno vlagati v turistično infrastrukturo, skrbeti pa bi morali za kvalitetni turizem. Mladen Berginc iz Triglavskega narodnega parka je povedal, da je anketa ADACA pokazala, da se kar 73 odstotkov nemških turistov odloča za letovanje v krajih, ki imajo ohranjeno naravo. Opozoril je na katastrofalno onesnaženo blejsko in bohinjsko jezero, onesnaženost visokogorja, nasilno ustvarjanje smučišč - Vogel in na druge probleme. Usmerjali naj bi se v apartmajsko in ne hotelsko ponudbo in prenehali z množičnimi turističnimi prireditvami. Emil Milan Pintar je prepričan, da tudi sami turistični delavci niso storili dovolj za kvaliteto in predstavil delitveni model lastninjenja. Po njegovem mnenju se bo okoli 25 odstotkov lastnine razdelilo delavcem, del pa bo ponujen v odkup domačim in tujim lastnikom. Prepričan je tudi. da bo del slovenskih hotelov kmalu prišlo v mednarodno verigo hotelskih organizacij.• D. Sedej Krščanski demokrati Škofje Loke vabijo Kako je s človekovimi pravicami pred rojstvom Škofja Ix>ka, 20. decembra - Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Skofja Loka prireja danes v petek, 20. decembra, ob 18. uri v veliki predavalnici srednješolskega centra na Podnu predavanje s pogovorom na temo Kako je s človekovimi pravicami pred rojstvom. Sodelovala bosta prof. dr. Anton Dolenc, predstojnik inštituta za sodno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, in dr. Tone Kun-stelj. pediater v mestni otroški bolnišnici \ Ljubljani • Š. Z. NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR MARKO JENŠTERLE Tantalove muke neodvisne Slovenije Kaj je storila Slovenija, da mora v teh hudih časih ob vsesplošni krizi trpeti še Tantalove muke? Vse, kar se dogaja z najavljenim (in nato v zadnjem hipu odjavljenim) priznanjem, nas resnično spominja na bajeslovnega Tantala, ki je bil zaradi izdaje božjih skrivnosti obsojen na večno lakoto in žejo. Tantal je stal pod polnim drevesom sadja in do pasu v vodi, toda vedno, kadar je segel po sadju, se mu je to odmaknilo. Voda pa je usahnila, če jo je hotel piti. Je morda tudi Slovenija izdala božje skrivnosti, pa se ji zato priznanje vsakič znova izmakne, ko ga skorajda že drži v svojih rokah? Brez dvoma Evropska skupnost slovenski greh vidi v tem, da je bila naša republika prva v Jugoslaviji, ki je javno začela opozarjati na anahronizem jugoslovanske federacije in nato s praktičnimi potezami tudi konkretno načela enotnost države. Slovenija je na začetku celo ponujala idejo konfederacije držav, ki pri drugih ni naletela na ugoden odziv. Danes bi Evropska skupnost takšno konfederacijo seveda z veseljem podprla, saj so zanjo zdaj šle stvari že predaleč. Toda ker Evropa ni zmožna reagirati hitro in učinkovito, ji stvari že nekaj časa uhajajo iz kontrole. Tako je tudi s Slovenijo in Hrvaško. Ideja konfederacije je danes za nas že mrtva, saj je vojna na ozemlju bivše Jugoslavije. Očitno narodi jugoslovanske federacije niso več pripravljeni živeti v skupni državi in je torej prišel čas nove ureditve njihovih odnosov. Teh pa brez formalnega priznanja že obstoječih držav ni mogoče vzpostaviti. Slovenija s svojimi dejanji ni izzvala le jugoslovanske države, ampak tudi Evropo samo, ki sije nekaj časa sicer še zatiskala oči pred tem, da so meddržavni odnosi že zdavnaj presegli sedanje politične tvorbe in je torej prišel čas za nove ureditve. Pokazalo se je, da po šivih ni začela pokati samo Jugoslavija, ampak tudi Sovjetska zveza, to pa so že stvari, ki sprožajo alarm. Toda očitno je evropska politika izredno toga in zaostaja za dejanskim stanjem. Tako jo je prehitela cela vrsta dogodkov od padca Berlinskega zidu, preko združitve Nemčije do razkrajanja Sovjetske zveze. Država, kije v tem kaosu zaslutila potreben kapital za pridobivanje iniciative v novih odnosih, je bila Nemčija. Še do nedavnega je bila ta država kot potencialna nevarnost za novo svetovno eksplozijo (po dveh svetovnih vojnah) pod budnimi očmi drugih velesil, potem pa jim je tako rekoč čez noč ušla iz kontrole ter celo sama začela krojiti svetovno politiko. Tradicionalni nemški nasprotniki, kot so ZDA, Velika Britanija in Francija, zdaj samo še opazujejo fantastičen nemški pohod in edino, kar jim preostane, je, da s pomočjo Evropske skupnosti v čim manjšem zaostanku capljajo za njo. Slovenija se je s svojimi prizadevanji znašla v centru kreiranja nove politike. Zaradi svojih načel in trmoglavega vztrajanja tudi postaja njen kreativni del, saj je ostalim partnerjem zdaj že jasno, da bodo v prihodnosti morali Slovenijo pri vseh njenih pobudah obravnavati resno. To pozicijo si Slovenija utrjuje ravno v teh dneh. pogosto pa za to plačuje kruto ceno izmikanja priznanja. Prestavitev le-tega za mesec dni je morda nekaterim v Evropski skupnosti prineslo olajšanje. Do tega datuma sije Evropa pripravila še vrsto »varovalk«, ki kaj lahko priznanje tudi 15. januarja spet prestavijo v kasnejši rok. Tega se je dobro zavedati že sedaj, kajti v politiki je mogoče prav vse. Toda Evropa nam z vsako prestavitvijo priznanja vendarle tudi dodeli več pravic, s katerimi hoče sicer v prvi vrsti potešiti našo razočaranost, hkrati pa so to izredno pomembni kamenčki v mozaiku, ki bo na koncu vendarle pokazal sliko samostojne in mednarodno priznane Slovenija STRANKARSKE NOVICE Priprave na konferenco SDP Prenova stranke prenoviteljev Ljubljana, 20. decembra - Ob koncu priprav na konferenco Stranke demokratične prenove, ki bo v petek v Postojni, je vodstvo v torek sklicalo v Ljubljani tiskovno konferenco, na kateri je predstavilo predlagane novosti in (tudi presenetljive) kadrovske spremembe. Stranka se poskuša približati ljudem s poudarjanjem socialdemokratske usmeritve, hkrati pa računa, da bo postala tudi sprejemljiv partner novih koalicij. Kot osrednji projekt SDP je dr. Ciril Ribičič poudaril alternativni razvojni, gospodarski in socialni program Slovenija 92, s katerim želi SDP pokazati voljo in sposobnost soustvarjati razvojno uspešno in socialno pravično Slovenijo. V časih, koje vlada, po besedah predsednika SDP, izgubila podporo ljudi in si prizadeva proti volji državljanov obdržati se na oblasti, je nujno zavezništvo novonastajajoče-ga političnega centra z levosredinskimi strankami. SDP se z organizacijskimi, programskimi, simbolnimi in kadrovskimi koraki pripravlja, zato bo najbolj razširjeno mrežo organizacij na terenu okrepljeno povezala v pokrajinskih vodstvih. Kratica SDP naj bi v prihodnje pomenila socialdemokratska prenova, vodstvo (predsedstvo) pa naj bi okrepili z znanimi osebnostmi, kot so dr. Matjaž Kmecl. Janez Koc-jančič in drugi. Za novo funkcijo namestnika predsednika stranke je predlagan Borut Pahor, namestnik glavnega tajnika pa naj bi postal Mavricio Olenik. Podatki kažejo, da se struktura članstva občutno izboljšuje: narašča število mladih, izobražencev in kot posebnost število članic, ki prehiteva število članov. Veliko presenečenje je ob koncu novinarske konference povzročila novica, da iz vodstva SDP odhajata dve znani imeni, ki sta v marsičem opredeljevali to stranko v dosedanjem delu; France Križanič. podpredsednik stranke, in Emil Milan Pintar. član predsedstva in še bolj znan kot predsednik vlade v senci. Slednji celo izstopa iz stranke Dr. Ciril Ribičič je povedal, da sicer upajo, da si bo Emil Milan Pintar premislil. Kandidat za namestnika predsednika stranke Borut Pahor pa je poudaril, da si v SDP nikakor ne bodo dovolili nalaganja zgodovinskih hipotek, saj je večina današnjega članstva in vodstva pomembno sodelovala v ustvarjanju pogojev za slovensko pomlad ter prispevala k ustvarjanju pomembnih prednosti pred drugimi vzhodnoevropskimi državami (danes, pod sedanjo oblastjo v mnogočem zapravljenih). Napočil je trenutek nujne gospodarske obnove Slovenije in vrednost tudi strankarskih programov bo v odpiranju poti za nov razvojni ciklus, za socialno reintegracijo in harmonizacijo Slovenije z evropskimi standardi dela in življenja. • Š. Ž. 2G GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Petek, 20. decembra 1991 Veselo in zastonj - Takole je bilo minuli teden, še posebno živahno pa v soboto in nedeljo, pa tudi na začetku tega tedna, na obeh zaledenelih bajerjih v Bobov k u. Turistični delavci Kokrice so postregli tudi s čajem, v nedeljo pa je nastopil na ledu celo ansambel Kranjski kvintet. Zdaj razmišljajo, da bi, če bo vreme, pripravili v prihodnje ob sobotah tudi nočno drsanje na spodnjem bajerju v Bobovku. - Sicer pa brezplačno drsanje ne bo v prihodnjih dneh le na zaledenelih mlakah. Obiskovalcem so ga v božičnih počitnicah zagotovili tudi na Gorenjskem sejmu, Programski svet sejma in Zavarovalnica Triglav - Območna enota Kranj. V dvorani na sejmu bo drsanje zastonj od 10. ure do 11.30 od ponedeljka naprej in sicer 23., 24., 27., 30., 31. decembra in 2. in 3. januarja. Kdor pa na drsališču na sejmu kupi vstopnico, dobi brezplačno skodelico čaja. Na sejmu, ki upravlja z drsališčem, pravijo, da ne bi bilo odveč, če bi za drsanje v dvorani namenila kakšen tolar tudi ZTKO Kranj. Tako pa za hokej in za drsanje prispevajo k stroškom le 50 odstotkov, razlika pa je še vedno na bremenih sejemskega kolektiva. Na sliki: minulo nedeljo popoldne v Bobovku. - A. 2. Jeziček na tehtnici Pred nedavnim je na enem od posvetov predsednikov krajevnih skupnosti na Gorenjskem predsednik večje krajevne skupnosti rekel, da bi se občinska vodstva morala zavedati, da več denarja za krajevne skupnosti v prihodnje prav gotovo pomeni tudi večje zadovoljstvo vseh v občini. Ker pa bo tudi prihodnje leto prav gotovo tako, da denarja ne bo za vse potrebe, in zato vsi "potrošniki" recimo občinskega proračuna ne bodo zadovoljni, raje vsi prej nezadovoljni, se je nenazadnje treba nad načrti resno zamisliti najprej v krajevnih skupnostih; in seveda tudi v vseh tistih dejavnostih, ki so tako bolj ali manj povezani z različnimi dejavnostmi v občinah. Kar pa zadeva krajevne skupnosti, bi bil, recimo, če bi bil predsednik občinskega izvršnega sveta, morda še najbolj zadovoljen, če bi bilo "interesentov" za občinsko blagajno čim-manj. A je praktično ni krajevne skupnosti na Gorenjskem, kjer prihodnje leto na občinsko vrečo ne bi računali. So pa med njimi, kjer bi že zdaj lahko napovedali, da občinski možje (tudi na podlagi meril za dodeljevanje sredstev) ne bodo ravno v zadregi. Ob utemeljenih programih bodo namreč lahko ugotovili, naj se v kraju najprej dogovorijo, kaj sploh hočejo. Če je strankarsko prerekanje pomembnejše od vseh drugih potreb kraja oziroma krajanov, potem naj se najprej izkaže, kdo ima na tem področju večji prav in je močnejši. Druge krajevne skupnosti, kjer takšnega merjenja moči ne poznajo, ali se ga odločno izogibljejo, ker vedo, da jim pri denarju in času na račun drugih pravzaprav samo jemlje, ne pa daje, bodo na ta način morda lažje dobile še nekaj več. Zato je treba vedeti, da merjenje moči tudi po tej strani ni nepomemben jeziček na tehtnici. • A. Žalar Dedek Mraz tudi v Tržiču - Po dogovoru z Zvezo kulturnih organizacij Tržič in Skupščino občine Tržič bo dedek Mraz obiskal vseh trinajst krajevnih skupnosti. Otroci se bodo zabavali ob štirih otroških gledaliških predstavah: Lenča Flenča. Magnetni deček. Moderna Rdeča kapica in Otroška soba. V kinu bodo zadnjo soboto v decembru vrteli Disnevjeve risanke, dedek Mraz bo obiskoval številna tržiška podjetja, otroci pa ga bodo srečali tudi na odprtem drsališču za Virjem.© B. K. Pestro v Podljubelju - Jutri, v soboto, bodo v Podljubelju otrokom zaigrali predstavo Rdeča kapica po naše v režiji Maje Ahačič. nastopila bo plesna skupina OŠ Podljubelj. manjkal ne bo tudi dedek Mraz. Ob 19. uri pa bo v gostilni Ankele tržiška lovska družina pripravila lovski krst za svojega člana Janeza Štefeta - Zavrotar-ja. • B. K. Lutke v Šenčurju - Danes, v petek, ob 17. uri bodo v gasilskem domu v Srednji vasi pri Šenčurju uprizorili lutkovno igrico Čarobna skrinja Frana Milčinskega v izvedbi skupine Lutke na vasi. Predstavo bo obiskal tudi Božiček. Gorenjski glas z Zavarovalnico Triglav - Območno enoto Kranj Na Visokem je že vse nared Na Novinarskem večeru v dvorani Doma krajanov na Visokem bomo drevi (danes, 20. decembra), podelili priznanje Gorenjskega glasa krajevni skupnosti Visoko. Začeli bomo točno ob 18. uri. Kranj, 20. decembra - Točen začetek nocojšnje kulturno-zabavne prireditve Gorenjskega glasa z naslovom Novinarski večer pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Triglav d.d. Ljubljana - Območne enote Kranj poudarjamo zato, ker bo prireditev trajala dve debeli uri, po njej pa nam bo ostalo zato več časa za veselo nadaljevanje srečanja, razdeljevanje nagrad in ples ob poskočnih vižah ansambla Gašperji. Sicer pa bodo Gašperji z nami že v programu Novinarskega večera, ko se bomo novinarji Gorenjskega glasa med posameznimi kulturno-zabavnimi točkami pogovarjali z domačini in z gosti. Kar zadeva goste, naj vam zaupam, da smo povabili najbolj odgovorne, katerih beseda, če jo izrečejo, potem vsaj toliko velja, da jih lahko držimo zanjo. Zdaj pa na kratko, zakaj bomo drevi na Visokem podelili priznanje Gorenjskega glasa. V zadnjem obdobju so na Visokem z d/elom, prizadevnostjo, prispevki in ob pomoči širše skupnosti zgradili trgovino, pošto, dvakrat gradili telefonsko omrežje in imajo zdaj najsodobnejšo telefonsko centralo, kabelsko televzijo z 235 priključki in internim kanalom, javno razsvetljavo, regulirali reko Kokro in zgradili športno-rekreacijski park ter v njem šti- ri teniška igrišča ter asfaltno igrišče, brunarico, balinišče, razširili nogometno igrišče in zgradili prizidek h garderobam, zaceli graditi otroška igrišča, uredili so severno cesto v park, obnovili zunanjost in notranjost cerkve, zgradili dva mostova čez Kokro in potok Olševnico, asfaltirali več vaških cest, na Miljah med drugim zgradili večnamenski objekt in balinišče ob Kokri in na Lužah zbiralnico mleka, obno- Srečanje likovnih samorastmkov - Kokrica pri Kranju - Jutri, 21. decembra, ob 18. uri bo v Klubu galerije Dežman na Kokrici srečanje likovnih samorastnikov Gorenjske. Beseda bo o letošnji ustvarjalni "letini" ter načrtih in možnostih za prihodnje leto. Ker bo to letošnje zadnje srečanje, bo za pred-praznično razpoloženje poskrbel tudi Slovenija Ski kvintet. • (až) Odgovor na pismo w "Crne gradnje velikega Bolteza" "Pismo z gornjim naslovom v rubriki "Pritožno knjigo po-sim" je zelo prizadelo našo družino, ki si na sedanjem prostoru že več kot deset let prizadeva, da bi s svojo dejavnostjo čimmanj motila sosede in živela z njimi v primernem sožitju. Treba pa je upoštevati, da smo vsi skupaj ob najbolj prometni vzhodni mestni vpadnici s številnimi povzročitelji hrupa in škodljivih emisij. Zato je krivično z navajanjem izkrivljenih resnic po medijih kazati samo na našo dejavnost. V pismu omenjene (že trikratne) meritve hrupa so odkrile, da število decibelov ob našem delu ne presega ravni, ki jo povzroča vožnja večjega tovornjaka ali avtobusa po Cesti VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LET01992 VAM ŽELI ODEJA TOVARNA PREŠITIH ODEJ, ŠKOFJA LOKA, KIDRIČEVA 80, TEL 064/632-251 vili so dvorano, obnavljali streho in zunanjost, zdaj pa urejajo prostore za KS in društva ter sanitarije... Ob tem in še drugih nenaštetih akcijah pa je v tej krajevni skupnosti bilo ves ta čas živahno tudi društveno življenje. Razlogov za priznanje Gorenjskega glasa in uresničenih programov torej zares veliko. Zato bo drevi v dvorani veselo in svečano hkrati. Če še nimate vstopnice, potem pohitite in jo kupite v trgovini na Visokem. Veljala bo za prireditev, za žre- Staneta Žagarja. Kljub temu smo prisluhnili težnji sosedov po večji ločenosti od našega dvorišča in že leta 1982 pristali na postavitev protihrupnega nasipa. Vendar so sosedje s podpisi potrjeno svoje soglasje s tem po nekaj dneh preklicali. Sedaj nas loči živa meja, ki smo jo vzdolž vsega zemljišča zasadili, tudi ob cesti in vsem skupaj zmanjšali njen vpliv. Da smo pri sosedih ostali v nemilosti, se je ponovno pokazalo, ko so nam preprečili ob delavnici montažo nadstreška, ki bi delavce pri delu varoval pred soncem, dežjem in snegom. Prav grozljiv obseg pa je zlasti v oddaji Radia Kranj zavzela obtožba sosedov, da na črno gradimo trgovino in bife. Kako je s tem? Oba lokala urejamo v prizidku, ki je bil z vsemi potrebnimi dovoljenji zgrajen že leta 1985. Tako torej spreminjamo samo namembnost prostora, kar pa je drugim investitorjem pogosto omogočeno zgolj s priglasitvijo del. Ker smo se želeli izogniti kakršnimkoli prigovorom, smo spomladi zaprosili za ustrezna dovoljenja in upamo, da bo postopek v kratkem končan. Radi bi še dodali, da nova betonirana poglobitev terena ni temelj za novo avtopralnico, ampak samo prestavljeno priročno odlagališče gum in drugega materiala. Ob koncu ponavljamo, da smo v okviru svojih možnosti pripravljeni narediti vse za to, da ustrežemo željam sosedov. Zato smo že zaprosili tudi za dovoljenje, da živo mejo med nami nadomestimo z 2 metra visoko protihrupno leseno ograjo. Če ne bo novih težav s sporazumevanjem o podrobnostih, bi lahko stala že prihodnje leto." • Boltez banje in za veselico. Lepa nagrada pa vas čaka tudi, če boste izpolnili naročilnico za Gorenjski glas, ki ste jo dobili z vabilom na nocojšnje srečanje, in jo boste oddali pri vhodu v dvorano. Torej drži. Dobimo se drevi v dvorani. Če pa iz kakršnegakoli razloga ne boste prišli na prireditev, potem nikar ne pozabite obrniti gumba doma na televizorju na interni kanal kabelske televizije oziroma, če imate starejši televizor, na kanal, kjer gledate Eurosport. • A. Zalar Nagrade za žrebanje na Novinarskem večeru v petek so že prispevali: Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana - Območna enota Kranj, Gorenjski glas. Ljubljanska banka - Gorenjska banka Kranj, Gorenjski sejem Kranj, Kovinska galanterija Damir Gr-gorinič - Visoko, Šiviljstvo Milena Kuhar - Visoko, Pleskarstvo Tomaž Bakovnik - Visoko, Gostilna Slavka Likosar - Visoko, Ščetarstvo Vida Tomažič - Visoko, Šiviljstvo Tatjana Tomašič -Visoko, Gostilna Šparakelj (Pri Jančetu) - Srednja vas. Rapa-commerce Bojan Ropret - Hotemaže, Volksvvagen servis Martin Vrtač - Visoko, TT Elektromehanika Srečko Lapanja - Milje, Frizerstvo Urška Mikelj - Milje, Roletarstvo Lado Nograšek -Milje, Gorazd Pelko - Visoko, Elektroinštalacije Franc Logar -Milje, Tiskarstvo Borut Bidovec - Visoko. Ključavničarstvo Alojz Pelko - Visoko, Pleskarstvo Jure Gorjup - Milje, Pizzerija Bohinc - Milje, Fotokopiranje, servis in trgovina Gregor Karun - Visoko, Avtoličarstvo Peter Kuhar - Luže, Tesarstvo in krovstvo Janko in Stane Kuhar - Luže, Avtoprevozništvo Štefan Stare - Luže, Ko-vinostrugarstvo Franc in Marica Sitar - Luže, kmetovalec Janez Pipan iz Luž, Offset Konc - Visoko, Mesarstvo Anton Čadež -Visoko, Ključavničarstvo Ivan Markun - Visoko, Avtomehanik Marko Brenkuš - Milje, Izdelava čebelarske opreme Anton Logar - Šenčur, Zupanova 1, Pleskarstvo Franc Naglic - Visoko, Podjetje za proizvodnjo kovinskih predmetov Janko Močnik - Visoko, Kovinska obrt Darko Ropret - Visoko, Staša Pavlic - Visoko, Vinko Resnik - Milje... "Žurka" na PrimskOVem - Primskovo - Krajevna skup nost Primskovo in osnovna šola na Primskovem bosta v ponedeljek, 23. decembra, ob 15. uri pripravili v dvorani Zadružnega doma na Primskovem veselo božično in novoletno rajanje za predšolske in šolske otroke iz krajevne skupnosti. Nastopili bodo pevski zborček, plesna skupina in Janez Dolinar, ki obljublja tudi nekatere goste. Tudi modno revijo za najmlajše pripravljajo. Seveda ne bo manjkalo tudi sladkarij in napitkov, starši pa bodo najmlajše lahko počakali v bifeju oziroma se skupaj z njimi veselili na "žurki" v dvorani. Vstopnine ne bo, pri prireditvi pa bodo sodelovale trgovine Biba, Kaja, Urška in druge. • (až) Potok Sovivnik v Železnikih naj bi zdaj kljuboval tudi stoletnim vodam Zadovoljivo, a ne brez težav Gorenja vas, Železniki, decembra - Odprava posledic po lanskih novembrskih poplavah v škofjeloški občini poteka na prenekaterih področjih in vrstah škod več ali manj po programu. Brez težav seveda ne gre, vendar pa so prav na cestah pri odpravi škode skupaj s krajani oziroma krajevnimi skupnostmi v precejšnji meri uspeli. Manjša dela je ob strokovnih rešitvah tako na primer na svojem območju prevzela in jih po večini tudi že opravila krajevna skupnost Gorenja vas, kjer pravijo, da jih čaka še most (na sliki) proti nekdanjemu Zdravstvenemu domu. Manj zadovoljni pa so nad sanacijo obrežja reke Sore, kjer je voda pri stavbi sedanje Policije že nevarno načela desno brežino. Sicer pa se nad vodarji še bolj pritožujejo tudi v Železnikih. Medtem ko se je PUH (Podjetje za urejanje hudournikov) temeljito in uspešno lotilo del in bo na primer v kratkem urejena sanacija potoka Soviv- nik v Železnikih (na sliki - dela opravlja firma Maks Kranjec iz Ptuja), pa je struga Sore z obrežji v Železnikih še vedno takšna, kot je bila takoj po poplavi. Zato se Železnikarji jezijo in bojijo hkrati, da bi jim morebitna še ena večja voda naredila pravo katastrofo. • A. Ž. Med pomembnejšimi potrebnim« sanacijami je poleg Srednjeg* brda v krajevni skupnosti Gorenja vas tudi most v Železnikih- GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Socialna in družinska zakonodaja prihodnje leto Prej ducat, poslej ena sama pomoč družini Nova socialna zakonodaja bo prilagojena okoliščinam, v katerih narašča brezposelnost in se množijo socialne stiske. Poleg socialnega tudi zakon o družinskih dajatvah. šolanju otrok. Tudi pri otroškem dodatku predlagatelj Še tehta med dvema variantama. Po univerzalni naj bi bili otroškega dodatka deležni domala vsi otroci. Cenzus bi bil 80 odstotkov povprečnega OD na družinskega člana, kar pomeni, da bi zajeli večino družin z otroki, »odrezali« naj bi le 10 do 15 odstotkov družin iz dohodkovnega vrha. Po drugi varianti pa naj bi otroški dodatek dodeljevali na socialni osnovi, cenzus bi bil 50 odstotkov povprečnega OD v Sloveniji. Slaba stran prve inačice, za katero se sicer ministrstvo bolj ogreva, bodo nižji zneski otroških do- DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA Ljubljana, 17. decembra - Zakon o socialnem varstvu, ki ga je novinarjem ta teden podrobno predstavil Franc Imperl, namestnik ministrice za zdravstvo, družino in socialno varstvo, temelji na lastni Človekovi skrbi za socialno varnost. Država mora nuditi pogoje za to, kadar pa teh pogojev ni, mora ogroženim zagotavljati minimalno socialno varnost. Novo v socialni zakonodaji je tudi to, da se s socialo ne bo Več ukvarjala izključno država kot doslej (neformalni sektorje bil le za dodatek), pač pa bo dejavnost razporejena med javni, dobrodelni in zasebni sektor. Sicer pa je bila po starem socialnem sistemu socialno ogrožena družina deležna vrste Pomoči, po novem pa naj bi bil denarni dodatek družini en sam. Kot so dejali na ministrstvu za zdravstvo, družino in socialno varstvo, bo zaradi naraščanja socialnih problemov višina pomoči nižja, krog upravičencev pa širši. Stari sistem je Na naše vprašanje, ali bodo socialne pomoči in družinske dajatve po novem še vedno odmerjali v centrih za socialno delo (spomnimo se pomladnega predloga kranjskega poslanca Vitomirja Gro-\a- naJ bi to počeli v občinskih upravnih organih), je Franc Imperl odgovoril, da ne bo sprememb. Kot je dejal, je odmerjanje pomoči zahtevno strokovno delo in ne birokratski posel. bil namreč prilagojen razmeram, ko je bilo v vsej Sloveniji pet tisoč nezaposlenih, in to pretežno tistih, ki niso hoteli delati. Zdaj pa je brez dela že 85 tisoč ljudi in to večinoma tistih, ki bi radi delali. To poraja hude socialne stiske, ki jih bo morala država vsaj minimalno omiliti. Na vprašanje, kako bo v prihodnjem zakonu poskrbljeno za ljudi, ki po prenehanju pravice do nadomestila za brezposelnost in prenehanju socialne pomoči za brezposelne ostanejo brez vsakih prejemkov, so odgovorili, da novi zakon ne pozna prenehanja pravice do socialne pomoči. Otroški dodatek izvzet iz socialne zakonodaje Zakon o družinskih dajatvah pa bo celovito urejal družbeno skrb za otroke, od nadomestila materam za porodniški dopust in materinskega dodatka do opreme za novorojenca in otroškega dodatka. Nadomestilo za porodniški dopust ostaja večidel kot prej: vezano je na pravico iz dela, krog upravičenk je isti, razen da pri kmeticah ni več odvisen od članstva v zadrugi, porodniški dopust traja leto dni, nadomestilo se odmerja po zadnjih 12 mesecih zavarovalne osnove. Materin- Ostrejši pogoji za odhod v pokoj Ljubljana, 20. decembra - Predlog pokojninskega zakona, ki je bil ta teden v skupščini, prinaša dvoje bistvenih novosti glede pogojev Upokojevanja. Starostna meja za odhod v pokoj se bo zvišala za tri 'eta, zaostrili se bodo pogoji za predčasno upokojitev. Sicer bo pokojninski sistem temeljil na dvojnem viru: tako kot doslej na obveznem zavarovanju, z dodatnim zavarovanjem pa bi ljudje polnili tudi kapitalski sklad, ki bo finančno Utrdil pokojninski sistem. Ostrejša merila za starostno in Predčasno upokojitev pa so namenjena zmanjšanju priliva novih upokojencev. Starostna meja za odhod v Pokoj se zvišuje za tri leta: moški bodo od I. januarja 1997 odhajali v pokoj stari 63, žen-ske 58 let, dotlej pa se bo starostna meja postopoma zviševala za pol leta. Moški, ki se bo upokojil denimo leta 1993, bo moral biti star 61 let. 9 predčasno upokojitvijo se je zadnjih nekaj let močno pomnožila Upokojenska generacija, poslej Pa ne bo več tako. Prvič se poučuje starostna meja za odhod v predčasni pokoj, 58 let za moške in 53 let za ženske (spet Postopno po pol leta do leta 1997), drugič pa se oži tudi kr°g ljudi, ki jim bo ta možnost dostopna. Pravico do predčasne upokojitve naj bi imeli tisti, kl jim bo delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja ali likvi-^acije podjetja, kadar jim ne "o moč zagotoviti nove zapo-s,,tve. Tudi tisti, ki jim bo pre- nehalo delovno razmerje iz operativnih razlogov. Delovni invalidi II. ali III. kategorije. Nezaposleni, ki so zadnjih 24 mesecev najmanj 12 mesecev prijavljen na zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve. Variante, ki naj bi izenačila delovno dobo moških in žensk, je predlagatelj črtal iz predlaganega zakona. K zakonskemu predlogu je bilo v skupščinski razpravi nad sto amandmajev. Kako so jih uskladili in kakšen zakon je bil naposled sprejet, pa v prihodnjem časopisu. • D. Ž. Na novinarski konferenci smo od predstavnikov ministrstva za zdravstvo, družino in socialno varstvo slišali, v kakšnih težavah so se znašli nekateri socialni zavodi (zavodi za usposabljanje) in vrtci, ker spričo gmotne stiske ne morejo pokrivati niti nujnih materialnih stroškov. V tem letu so bili namreč le enkrat valorizirani materialni stroški, in sicer 1. julija. Nekateri zavodi so pred dejstvom, da ne bodo več mogli delati naprej. Cene so pri-merjaje z decembrom lani narasle od 200 do 300 odstotkov, iz številnih zavodov prihajajo zahteve po plačevanju ogrevanja, mnogi ne poravnavajo računov za živila. Izvršni svet Slovenije je sicer v renominaciji proračuna nekaj sredstev odmeril tudi v ta namen, toda gre bolj za blažev žegen. Zdaj pa vlada išče možnost za pokritje omenjenih materialnih stroškov. ski dodatek poznamo tudi po sedanjem sistemu in pomeni pomoč materam študentkam, dijakinjam, iskalkam zaposlitve, le njegovo trajanje bodo izenačili z nadomestilom. Pri pomoči novorojenčku v zakonskem osnutku obstajata dve različici: ali bodo starši izbirali med zavitkom za novorojenčka in denarni pomoči ali pa bo v zakonu ostala samo denarna pomoč, je odvisno od kasnejše razprave. Predlagatelj zakona se ogreva za prvo. Velike spremembe naj bi bil deležen sedanji otroški dodatek. Zdaj ima vlogo socialnega korektiva v tistih družinah, ki ne dosega dogovorjene ravni socialne varnosti. Cenzus je 43 odstotkov povprečnega osebnega dohodka na družinskega člana. Po novem pa naj bi ta dodatek prejemale družine za delno pokrivanje stroškov, ki jih imajo pri vzreji, vzgoji in datkov, kar pomeni, da bo otrokom iz nižjih socialnih razredov z njimi bolj malo pomagano. Pomanjkljivost druge variante, ki sicer z višjimi zneski bolje skrbi za slabše situirane razrede, pa je prezrt tako imenovani nižji srednji sloj. Mišljene so družine na meji cenzusa, ki so vselej izvzete iz vseh bonitet družinske, oziroma socialne politike. Predlagatelj se v nasprotju z ministrstvom za finance ogreva tudi za to, da otroških dodatkov ne bi vštevali v družinski dohodek, ki bo merilo za dodelitev socialne pomoči družini. Treba je poudariti, da imajo za obe varianti na voljo enako kvoto denarja. In kdaj bo obveljala nova socialna in družinska zakonodaja? Oba zakona gresta v skupščino januarja, socialni bo sprejet predvidoma aprila, zakon o družinskih dajatvah pa junija.© D. Z. Žlebir Datum prenehanja delovnega razmerja Vprašanje: Podjetje mi je izdalo odločbo o prenehanju delovnega razmerja, ker sem opredeljena kot trajni presežek. V tej odločbi je že napisan tudi datum prenehanja delovnega razmerja - t.j. delovno razmerje mi bo prenehalo čez 6 mesecev od dneva prejema te odločbe. Zoper odločbo sem ugovarjala na delavskem svetu. Ali datum prenehanja delovnega razmerja, ki je naveden, velja? Odgovor: V primeru odpovedi delovnega razmerja zaradi trajnega presežka delavcev šestmesečni odpovedni rok začne teči od dokončnosti sklepa oz. odločbe o prenehanju delovnega razmerja (1. odst. 36.e člena zakona o delovnih razmerjih, Ur. list RS 14/90, 5/91). Vnaprejšnje določanje datuma prenehanja delovnega razmerja ni pravilno, saj ima delavec zoper odločbo pravico ugovarjati, zato odločba še ni dokončna. V nobenem primeru namreč odločbe o odpovedi delovnega razmerja ni možno izvršiti, dokler ni dokončna. Zato prvostopna odločitev nima pravnega učinka in odpovedni rok ne začne teči. Odločba postane dokončna v dveh primerih: 1. ko poteče rok za ugovor, če delavec zoper odločbo ne ugovarja in 2. ko delavec prejme sklep drugostopenjskega organa, če je zoper odločbo ugovarjal. Odpovedni rok vam bo torej začel teči šele po vročitvi odločitve oziroma sklepa drugostopenjskega organa - t.j. delavskega sveta, seveda, če bo ta organ vaš ugovor zavrnil. Kljub temu da vam bo odpovedni rok tekel, pa imate še vedno pravico zahtevati razveljavitev take odločitve na sodišču. Pravna služba:-Majda Maček Jančič, dipl. iur. Božični dar za otroke in družine Jesenice, 10. decembra - Med 19. in 22. decembrom bodo v dvanajstih slovenskih krajih razdelili humanitarno pomoč otrokom in družinam, ki jo je prispevala avstrijska humanitarna organizacija Hilfswerk. Na posebnih božično - novoletnih prireditvah, ki bodo zaprtega tipa, bodo podarili 3000 otroških in 1000 družinskih paketov. Prireditve in obdaritve pripravlja iniciativni odbor Božični dar, ki ga vodi Milica Šturm. To je nadstrankarski odbor civilne družbe, pomagajo pa jim mladi krščanski demokrati. Družine so izbrali po posebnih merilih in predvsem upoštevali bolne in prizadete otroke, otroke, ki so izgubili svojce v junijski vojni v Sloveniji, otroke in družine, ki živijo v zelo hudi materialni stiski in begunske otroke. Med gorenjskimi občinami bodo pomoč razdelili na Jesenicah. Prireditev bo v soboto popoldne v gledališču Tone Ču-far. Slovenski krščanski demokrati, odbor na Jesenicah, ki skrbi za obdaritev, bodo razdelili več družinskih in otroških paketov. Na prireditvi pričakujejo tudi predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta.* D. Sedej RADIATORJI JUGOTERM IN OSTALA OGREVALNA TEHNIKA PO ZELO UGODNIH CENAH KIKA ŽIRI TEL 692-036 @®IMp™§SgGLAS r — — ZA MALE OGLASE "POD ŠIFRO" SPREJEMAMO ZGOLJ PISNE PONUDBENA KUVERTO OBVEZNO NAPIŠITE ŠIFRO IZ OGLASA. svečana Ženska in m0ska oblačila Ioiiimi c\,i Id. Ki.lni, Id; UM ! I I <»B'4 Višje cene v domu oskrbovancev Tržič, 18. decembra - Svet Doma Petra Uzarja v Tržiču je tržiškemu izvršnemu svetu predlagal povišanje cene oskrbnega dne od janurja 1992 dalje. Zaradi nenehnih podražitev živil in znatno povečanih stroškov za elektriko in ogrevanje namreč sedanja cena, veljavna od začetka novembra, ne bi zadoščala za pokritje stroškov poslovanja leta 1992. Člani izvršnega sveta so se med včerajšnjo sejo strinjali z 20-odstotnim povišanjem cen, saj so menili, da bi sicer primanjkovalo denarja tudi za plače delavcev in nujno vzdrževanje doma. Obenem so ugotovili, da cene oskrbnin usklajujejo z rastjo stroškov tudi v drugih domovih na Gorenjskem.* S. Saje Božiček za upokojence Ljubljana, 17. decembra - Predsedstvo skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije je sprejelo sklep o 16,9-odstotnem zvišanju pokojninskih prejemkov. Izplačevati jih bodo začeli že 24. decembra. Omenjeno povečanje, ki je rezultat uskladitve s povprečno rastjo plač zaposlenih v oktobru, velja od 1. novembra dalje, le kmečka starostna in družinska pokojnina se za enak odstotek poveča s 1. decembrom. Upokojencem bo s pokojnino vred izplačana tudi razlika za november. Po tokratnem zvišanju bo najnižja pokojninska osnova znašala 8.619 tolarjev, najvišja pa 40848 tolarjev. Najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo je poslej 7.326 tolarjev. Hkrati s pokojninami so večji tudi dodatki. Tako znašata dodatka za pomoč in postrežbo 2.442 in 4.884 tolarjev, denarna nadomestila za telesno okvaro pa se gibljejo med 323 in 1.538 tolarjev. • D. Ž. mm A L T E R - PL ATI^, 1& SALON OBLEK CELOVEC BREZPLAČNE SPREMEMBE SE ISTI DAN. ODPRTO: P0N. - PET. 0.00 -18.00 SOD. 9.00 -12.30 VSAKO PRVO S0D0T0 V MESEC0 9.00-17.00 0* 0$ 1fi> , \1 JI GLAS 6. STRAN OGLASI Petek, 20. decembra 1991 tth 64220 Škofja Loka, Kidričeva 66 telefon: 064/632-451, telex: 37323 telefax: 064/632-881, 631-707 maloprodaja telefon: 064/631-301 telefax: 064/631-551 Ugodne cene zamrz. skrinj ZS-220,300,380,530, spec. skrinje ZS-350 (90 mm izolacija), hI. vitrine, hI. pulti itd. Obiščite Maloprodajo LTH. Vesele božične praznike in srečno ter uspešno novo leto! Ne pozabite, naše izdelke potrebujete vse leto FLAVISTA od športne jakne do večerne obleke Ne bodo zadovoljni le zeleni Kranj, decembra - Toplina, nadvse mehak in nežen otip, prijeten občutek pri nošenju, obstojnost, zračnost in preprosto pranje v pralnem stroju so kvalitete najnovejšega materiala FLAVISTA, ki prihaja iz kranjske SAVE. Podoben je velurju ali plišu, ima pa vse dobre lastnosti usnja in tekstila. In če prištejemo še pobude Zelenih vsega sveta, naj za božjo voljo pustimo tudi živali živeti, lahko mirno trdimo, da je FLAVISTA material prihodnosti. Že januarja letos so FLAVI-STO predstavili na sejmu MODA 91. Le v dveh barvah, v nežni rožnati in temno vinsko rdeči barvi je bila na ogled, a med obiskovalci, predvsem pa med konfekcionarji, je vzbudila veliko zanimanja. Material, iz katerega lahko sešiješ vse, od večerne obleke do športne jakne, je brez dvoma vreden vse pozornosti. Po vrhu vsega ga lahko še tako preprosto čistiš: opereš v pralnem stroju. In kot vedo povedati savski strokovnjaki, ki so ta svoj novi material preskusili že na vse načine, je ta z vsakim pranjem še bolj prijeten, še bolj mehko flanelast. Usnje se seveda obnaša vse drugače; voda ga ne sme dobiti", sicer postane trd kot lubje, pri kemičnem čiščenju navadno izgublja ali spreminja barvo, skratka vrsta nevšečnosti. Slovenska nordijska reprezentanca s Francijem Petkom v jaknah iz "flaviste" na obisku v Savi. Skoraj leto je mimo in iz Sa-vine tovarne umetnega usnja VIST prihajajo nove in nove barve FLAVISTE. Svetla in temno rjava, drap, črna, siva, pariško modra, vinsko rdeča... Paleta barv pa se še širi. Vmes so se Savčani s svojim najnovejšim materialom predstavili tudi na avgustovskem sejmu v Offenbachu in septembra v Parizu, najboljša predstavitev pa bo brez dvoma naša nordijska reprezentanca na olimpiadi v Albertvillu, ki bo oblečena v športne jakne iz FLAVISTE. Lepo se jim podajo, zadnjič so Proizvodni program SAVE Kranj obsega med drugim tudi širok izbor umetnega usnja VIST za galanterijo, čevljarstvo, avtomobilsko industrijo, tapetništvo, pohištveno in oblačilno industrijo. Nosilna podloga, površinski efekti, kvaliteta in estetski videz posameznih vrst umetnega usnja so prilagojeni namenu uporabe. Zadnji, najnovejši izdelek iz njihovega širokega in kvalitetnega programa je FLAVISTA, ki bo, kot kaže, v uporabnosti presegla vse dosedanje Savine tovrstne izdelke. bili v njih že na obisku v tovarni. V M Clubu v Velenju so jim jih sešili. Vse bolj pa FLAVISTO spoznavajo in uporabljajo v obutveni industriji. Njene kvalitete sta že dodobra spoznali Planika in Alpina; FLAVISTA je hvaležna zamenjava za naravno velur usnje, semiš. Večina visokih škornjev, ki.se zavihne-jo čez koleno, je izdelana iz FLAVISTE, kajti ob nogi je ta material mehak, voljan. FLAVISTO je sprejelo že nekaj večjih slovenskih konfekcijskih hiš, kot sta Novoteks Novo mesto in M Club Velenje. Uporabnost tega materiala pa se bo kazala še naprej. Iz dneva v dan bodo proizvajalci ugotavljali, za kaj vse je še primeren. Tako se že navdušujejo nad njim tapetniki za tapeciranje sedežnih garnitur, vrat, stenskih oblog, zlatarji za oblikovanje svojih škatlic, galanteristi za izdelavo denarnic, torbic, pasov in vseh vrst drugih drobnih galanterijskih izdelkov. Skratka, FLAVISTA bo postala vsestransko uporabna. V SAVI so nam povedali, da imajo vse naštete barve že v zalogi, za zimo pa so pripravljene tudi toplo podložene in prešite FLAVISTE za zimske jakne. Sicer pa, samo videti in otipati je treba, pa se človek lahko hitro odloči. F5 zavarovalnica trialav d.d. Ijubljana " OBMOČNA ENOTA KRANJ SPOŠTOVANI VOZNIK! SVETUJEMO VAM, KAJ NAREDITE, ČE IMATE PROMETNO NESREČO. Ob manjši materialni škodi, če v nezgodi ni ponesrečencev in se lahko sporazumele o krivdi za nesrečo, bomo škodni pnmer najhitreje rešili, če nam pomagale ludi vi Od vas pričakujemo IZPOLNITE POROČILO O PROMETNI NEZGODI, ki mu rečemo tudi "evropsko poročilo", saj ga uporabna vsa Zahodna Evropa Zberite se potlačite jezo. ne|evol|0. preženite strah1 Izpolnite poročilo o prometni nezgodi1 Navedite resnične in točne podatke Še posebei o sklenitelju zavarovanja in odgovoinostni zavarovalnici, o opisu nesreče m priznanju krivde. V Zavarovalnici Triglav bomo ob vaši prijavi škode s pomoč|o poročila lahko bistveno skrajšali postopek reševanja škode Upravičenec bo v najkrajšem času prejel odškodnino in tako hitreje in z manj nejevolje odpravil materialno škodo nesreče. Obrazec vas bo vodil da boste s soudeležence ki so pomembna za resevanie škodnega pnmoi sreči odgovorih na vsa bistvena vprašanja o prometni nesreči, PREBERITE NAVODILA NA HRBTNI STRANI OBRAZCA, KI GA IZPOLNJUJETE! Pri izpolnjevanju obrazca bodite pozorni na naslednje: — Napišite naslov zavarovanca oziroma voznika in preverite, če je naslov še vedno isti. kot je naveden v dokumentih — Napišite pravilno številko zavarovalne police, registrsko številko vozila in preverite, če ste jih pravilno prepisali. — Preverite, če je zavarovalna polica, ki jo vam ponuja soudeleženec v nesreči, veljavna in se nanaša na vozilo, ki je bilo v nesreči udeleženo — Ne pozabite napisati podatkov o vozniku če ta ni ista oseba, ki je sklenila zavarovanje za vozilo udeleženo v nesreči — Pri nava|an|u podatkov o odgovornostni zavarovalnici napišite poslovno mesto, kjer |e bila polica izdana, in ne samo ime zavarovalnice Primer Zavarovalnica Triglav, Območna enota Kranj — Označite položaj vozil v sredini obrazca, kjer je prostor za skico — Oba udeleženca morata podpisati poročilo, saj le s svo|iin podpisom jamčita za točnost podatkov. — Pod točko 14 na| voznik, ki krivdo prizna, tudi vpiše "Priznam krivdo" Izpolnjeno poročilo o prometni nezgodi nudi potrebne podatke za reševanje škodnega primera tudi, ko se udeleženca ne moreta sporazumeti o krivdi, ah so v nesreči ponesrečenci Vendar v teh primerih pokličite policijo! poročilo Čimprej oddajte na zavarovalnici, na enem od navedenih poslovnih mest! POTRUDILI SE BOMO IN VAŠ ŠKODNI PRIMER REŠILI V NAJKRAJŠEM ČASU. Hvala za sodelovanje! ODMOCNA ENOTA KRANJ 64001 KRANJ. Oldhamska 2 telefon: (004) 212-853, - p.p. 148 telofax: (064) 214-882 POSLOVNA ENOTA JESENICE G4270 J„ .onid Titova l&l l.,l(.lon (064)81-146 l.u 1004)85 061 Zavarovalnica Triglav d d Ljubljana Območna enota Kranj Predstavništvo Radovljica 64240 Radovl|ica Ki.«i|.-.Ka C 19 ttllelon I0C4I 74 OGI Predstavništvo Skotja Loka 64220 Skolia LoK.i Kidričevo 1 telefon (0G4I620 136 Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana Območna enota Kranj čimprej do odskodni S pravilno izpolnjenim Poročilom o prometni nezgodi, ki ga poznamo tudi pod imenom Evropski obrazec. V nadaljevanju akcije Zavarovalnice Triglav d.d. Ljubljana - Območne enote Kranj, Kako čimprej do odškodnine zaradi prometne nesreče, vam v današnji številki Gorenjskega glasa predstavljamo tudi letak, ki ga je izdala Območna enota Kranj. Letak, ki vam bo prej ali slej prišel v roke, saj jih imajo povsod, kjer dobite tudi Evropski obrazec oziroma Poročilo o prometni nezgodi, imajo pa jih tudi gorenjski policisti, ki so se prav tako vključili v to akcijo Zavarovalnice Triglav, je nekakšen uvod k razlagi za izpolnjevanje Evropskega obrazca. Zato vam svetujemo, da še posebno natančno preberite osem nasvetov na letaku in jih hkrati primerjate z Navodili na hrbtni strani Evropskega obrazca oziroma Poročila o prometni nezgodi. Sicer pa je osnovno pravilo, da po nesreči zares natančno izpolnite Evropski obrazec. Odkar se je začela akcija Kako čimprej do odškodnine z Evropskim obrazcem, ki je bil priložen Gorenjskemu glasu, 6. decembra, in z letakom, ki ga danes tudi objavljamo, se kaže, da radi "pozabimo" izpolniti podatke na obrazcu za obe vozili. Torej, nikar ne skoparite in ne varčujte po nepotrebnem "s črnilom" v kemičnem svinčniku pri točki 12 Evropskega obrazca. Ustrezna okenca je treba označiti s križci za obe vozili. Tudi opis dogodka oziroma nesreče naj bo čimbolj natančen. Če ugotovite, da je na obrazci1 premalo prostora za opis nesrc Če, potem vam na Zavarovalni' ci ne bodo prav nič zamerili, & boste k obrazcu priložili še p0' sebni list z dodatno razlago. I1) nenazadnje je pomembna tud> točka 14 Pripombe, kjer naj bo pripis "Priznam krivdo" in podpis voznika. Se enkrat torej: Natančno it' polnjeno Poročilo o prometni nezgodi oziroma Evropskega* obrazca z odgovori na vseh vprašanj oziroma rubrik za ob# voznika je edini "PRAV' KLJUČ" za hitro reševanje šk<>' de in izplačilo odškodnine. I'1' SREČNO VOŽNJO! Januarj* pa bo v Gorenjskem glasu zan1' miva igra Zavarovalnice Trig'aV d. d. Ljubljana - Območne enot* Kranj. IZBERIT IVI MER CA TOR - IZBIRA Trgovsko podjetje, d o o KRANJ Navada je stara nov' leto voščiti, To tudi zdaj iz srca jaz hočem sturiti: Da b' dolgo živeli, Prav zdravi veseli, da by vsako nesrečo Pregnali skuz srečo! Gorenjska kolednica KRANJ ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ p. o. KOROŠKA c. 53 c. p. p. 102 •PROJEKTIRA •IZDELUJE •INSTALIRA • SERVISIRA •PRODAJA •SVETUJE OBIŠČITE NAS NA NOVI LOKACIJI Mirka Vadnova 11, v komunalni coni Primskovo. • Trgovina in RTV servis ostaneta na isti lokaciji na Koroški cesti 53 c v Kranju. Imamo tudi spremenjene telefonske številke in sicer na novi lokaciji M. Vadnova 11 N. C. 216-161. 216-271 in telefaks 216-194. • Telefonske številke na Koroški cesti pa so naslednje N. C. 216-172, 216-183 in trgovina dir. 216-850. AC LJUBLJANA AC KRŠKO • KRANJ • DOMŽALE • JESENICE Kranj: Bleivveisova št. 10, tel.: 064/216-563, 211-553 Jesenice: Cesta M. Tita 28, tel.: 064/81-989 Domžale: Ljubljanska 83, tel.: 061/721-276 Hkrati vam želimo prijetne praznike in uspešno 1992. brother STREICHER Ž 1 v A I N P L E T I L Jj N O VV E R L O C K STROJ • NOVOLETNI SEJEM V LJUBLJANI OD 4.-30.12. 91, HALA B • NOVOLETNI SEJEM V KRANJU OD 13.-22.12.1991 SUPER PONUDBA šivalnih strojev, entlaric in pletilnih strojev, naprimer: brother avtomatik z rokavnikom, elastičnim šivom, gumbnicami in okrasnimi šivi neto ATS 3.420,-brother entlarica neto'ATS 4.868,-brother kombi pletilni stroj neto ATS 4.490.-Za vse druge aparate 10 % POPUST! Servis in šolanje v Sloveniji! VELIKO ŽREBANJE dne 29.12.1991 ob 17.00 na sejmu v Ljubljani 1. DOBITEK 1 brother šivalni stroj (ATS 4.990,-) 2. - 10. DOBITEK po 1 KUPON vreden ATS 1.000,-11. - 20. DOBITEK po 1 KUPON vreden ATS 500,- STREICHER, Celovec - center, 10. - OKTOBERSTR. 22 9943-463-513648, LJUBLJANA tel. 061/316-897 yTel HRIBAR - BLESK, d. o. o. Podjetje za trgovske storitve, čiščenje poslovnih prostorov, kooperacije in posredovanje zaposlitev 64000 KRANJ Planina 3 - poslovni center Tel. / fax : (064) 323-666 Tel: (064) 323-184, 331-431 novo kto 1992. Direktor Brane Hribar KRANJ Nova trgovina MINI METRO (Bivši DEKOR) MAMLJIVO NOVOLETNO NAGRADNO ŽREBANJE! z malo sreče bo vaša želja morda izpolnjena! Udeležen bo vsak kupec! ZADNJO SOBOTO V MESECU In kakšne so nagrade? 1. nagrada: glasbeni stolp 2. nagrada: kar trije radiokasetofoni 3. nagrada: avtomat za črno kavo - capucin z dvojnim nastavkom 4. nagrada: garnitura kuhinjske posode 5. nagrada: poslovni kovček SAMSONITE Žrebanje bo 30. 12. 1991 v naši trgovini. Rezultati bodo znani takoj in tudi objavljeni v časopisu Gorenjski glas. JE TRGOVINA ODPRTA VES DAN. ŠUPI* TRG INA * O,. • 0« «0 SAMSUNG :R SAMSUNG Electronics Electr: Velika božično-novoletna razprodaja od 10. do 27. decembra TV - 51 cm, teletext 33.990,-Videorekorder, 3 glave, VPS, LCD 23.990,-HI-FI stolp: DC gramofon, digitalni radio, dvojni kasetofon, gramofon, daljinsko upravljanje 22.990.- CENE VELJAJO DO PRODAJE ZALOG!!! del. čas od ponedeljka do petka 9. do 12. ure, od 14. do 19, ure CENTER KRANJ C. Talcev 3 (pri gostilni Blažun) tel.: 212-367 Na Kokrici diši po praženi kavi Za začetek "CREM CAFFE" Kranj, decembra • Mesec dni je že tega, odkar sta dva Janeza, Svegelj in Mo-horko, na Kokrici odprla prvo zasebno pražarno kave na Gorenjskem "JA & JA". Cena je močno konkurenčna, pokusite pa jo lahko te dni na demonstraciji na Novoletnem sejmu v Kranju. Kot nam je povedal Janez Švegelj, je recept za njihov CREM CAFFE skrivnost, in bo verjetno tudi ostala, ljubitelji kave pa ocenjujejo, da je kava dobra in da je podobna BAR kavi. Pripravili pa bodo še nove mešanice, saj možnosti je nešteto. Surovo kavo dobivajo s carinskega skladišča v Kopru in jo pražijo na posebnem stroju za praženje. Doma jo tudi pakirajo. Najbolj privlačna pa je cena. Na Novoletnem sejmu v Kranju odštejete 440 SLT za kilogram, doma na Kokrici pri Kranju, Golniška 28 (200 m od ceste proti gostilni Jeršin oziroma proti cerkvi), pa še celo nekaj tolarjev manj. Ob pražarni je namreč tudi trgovinica, kjer kavo lahko kupite vsak dan, tudi ob sobotah od 8. do 19. ure. NOVO KAVA IZ PRAŽARNE GLAS 8. STRAN AKTUALNO Petek, 20. decembra 1991 Matjaž Šinkovec, predsednik komisije za mednarodno sodelovanje Hrvaške same - naj poudarim, J - da sem bil neposredni udeleže- Hrvaška je gradila novo Jugoslavijo! Kranj, 19. decembra - V ponedeljek se je v Kranju mudil podpredsednik Socialdemokratske stranke Slovenije Matjaž Šinkovec, ki v tem mandatu slovenske skupščine vodi komisijo za mednarodne odnose. Ker je v tem času mednarodni položaj Slovenije v ospredju naše pozornosti in skrbi, smo ga zaprosili za kratek pogovor. Včasu, ko se pogovarjamo, poteka (npr. vprašanje dolgov). V po- v Bruslju sestanek zunanjih ministrov držav Evropske skupnosti, ki obravnavajo postopek mednarodnega priznavanja novonastalih držav v Vzhodni Evropi s posebnim ozirom na položaj v Jugoslaviji. Ker ste verjetno seznanjeni z napovedanimi kriteriji, katerih izpolnjevanje naj bi bilo pogoj za priznanje, nam prosim te kriterije predstavite in opišete morebitne težave, ki bi jih utegnila imeti Slovenija pri tem. »Naj najprej poudarim, da zunanjo politiko naše države ne vodi vlada, pač pa jo določa parlament, zato je delo komisije, ki jo vodim odločilnega pomena za uveljavitev Slovenije v mednarodnih odnosih. Seveda smo z osnutkom kriterijev, ki se prav sedaj obravnavajo v Bruslju, dobro seznanjeni in zagotovim vam lahko, da ti kriteriji ne vsebujejo nič presenetljivega. Zanje sem zvedel pretekli teden, ko sem bil v evropskem parlamentu. Poleg osnovnih kriterijev za obstoj države, je poseben poudarek dan pravni državi, človekovim pravicam in pravicam manjšin po helsinški in pariški listini, za Slovenijo pa bo najkritičnejši kriterij, ki zahteva soglasno ureditev državnega nasledstva (sukcesije) z vsemi posledicami govorih z mednarodnimi organi zato posebej poudarjamo, da je za tak dogovor potrebna večstranska pripravljenost, o kateri v nekdanji Jugoslaviji še ne moremo govoriti. Slovenija je tako pripravljenost - tudi konkretizirano - izrazila, dala potrebna zagotovila, s čimer so bili naši sogovorniki zadovoljni. Prepričan sem, da edino Slovenija v razpadajoči Jugoslaviji izpolnjuje vse zahtevane kriterije.« Nekatere vesti o enotedenskem obisku odposlanca OZN Cvrusa Vanceja govore o kompromisu, ki Miloševiću zagotavlja neko obliko Jugoslavije, na katero je pristal celo hrvaški predsednik Tuđman. Kako gledate na položaj in obnašanje Hrvaške in dejstvo, da smo v kar precejšnji meri ujetniki njenega položaja ter politike? »Slovenija ni le talec Hrvaške, temveč razmer in dogodkov v Jugoslaviji. Značilno je, da, ko se nam je približalo priznanje, je Srbija (oz. Armada) z napadi popustila, kar je priznanje ponovno oddaljilo. V trenutku, ko se nam priznanje dokončno obeta (vsaj s strani Nemčije), je mogoče pričakovati obratno reakcijo: Srbija je že napovedala zaostritev konfliktov. Kar se tiče nec konference v Haagu - pa lahko zatrdim, da je bila Hrvaška večkrat najkonstruktivnejši graditelj nove Jugoslavije, celo bolj od Srbije in Crne (»ore, in kot taka uveljavljanje slovenskih pogledov najbolj ovirala! V tem je tudi vzrok, da smo Slovenci govorili tudi o priznanju le Slovenije, saj bi tudi tako priznanje pomenilo pritisk v pravo smer - na Srbijo, da se začne resnično pogajati. Seveda je naš interes, da bi imeli na meji mednarodno priznano državo, saj smo prepričani, da se bo tudi Hrvaška postopoma, kljub težkim in zapletenim razmeram, znašla. Po zadnjih vesteh bo Evropska skupnost našla način za skupno priznavanje naslednic Jugoslavije in kljub vsemu bo Hrvaška verjetno priznana skupaj s Slovenijo.« • Š. Žargi Seja jeseniškega izvršnega sveta Kres plus Kovinar bo: ONIKS Jesenice, 19. decembra - Na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta so med drugim kar nekaj časa razpravljali o reorganizaciji komunalnega gospodarstva v občini Jesenice. Jeseniški izvršni svet se sicer strinja z novo reorganizacijo, vendar naj bi pred dokončno odločitvijo pridobili še mnenje agencije za prestrukturiranje. Jeseniško podjetje Kres in komunalno podjetje Kovinar sta pripravila program združitve kot prehodne oblike, ki naj bi se z uveljavitvijo zakonodaje s področja organizacije gospodarskih javnih služb in komunalnih dejavnosti ustrezno nadgradila oziroma prilagodila zakonsko predvideni organiziranosti. V tem je bilo predvideno tudi podjetje Vodovod, ki pa je odstopilo od te namere, da se skupaj z drugima komunalnima podjetjema preoblikuje. Vodovod je utemeljil to potezo z dejstvom, da še ni uveljavljena potrebna zakonodaja in da projekt ni mogel utemeljiti in doka/ati večje ekonomičnosti in pocenitve vode. Obenem v Vodo- vodu menijo, da še ni zaključena reorganizacija Železarne, s katero načrtujejo organizacijsko povezovanje. Podjetji Kres in Kovinar pa sta vztrajali pri predvidenem preoblikovanju, ki naj bi bilo še pred koncem letošnjega leta. Združili naj bi se v krovno podjetje ONIKS, organizirano kot delniška družba v družbeni lastnini, ki bi združevalo poslovne funkcije trženja, financ in računovodstva ter razvoja in inovacij ter tri hčerinska podjetja, organizirana kot družbe z omejeno odgovornostjo v družbeni lastnini. Predstavniki Kresa in Kovinarja so zatrjevali, da ne gre za divjo privatizacijo, saj gre za dr- Na Kokrinem zlatarskem oddelku v GLOBUSU... t t • iio v , rincice ziaie Kranj, decembra - Kokrin oddelek spominkov v GLOBUSU pred božičnimi in novoletnimi prazniki še posebej oživi. Kdor hoče podariti kaj posebno lepega, zavije sem. Odkar pa je v kotu oddelek Zlatarne Celje s polnimi predali zlatnine in srebrnine, je še bolj privlačen in zanimiv. Do želenega novega modnega zlatega nakita pridete zdaj veliko lažje: tu staro zlato namreč tudi odkupujejo oziroma ga vzamejo v račun pri nakupu novega zlatega izdelka. V splet novosti, ki jih je letos pripravila KOKRA v kranjski veleblagovnici GLOBUS, brez dvoma sodi obogateni prodajni program na oddelku zlatnine. Zlatnino je bilo tu moč dobiti že prej, zdaj pa je tu Zlatarna Celje s svojim kompletnim programom, izvzemši le redke galerijske izdelke. Vse je kvalitetno, 14-karatno zlato, vsak izdelek je trikrat žigosan, nam ob obisku poudarja poslo-vodkinja Olga Bizjakova. Prstani, uhani, verižice, obeski, ovratnice, zapestnice, ure... V srebru in zlatu, z dragimi in poldragimi kamni. Tudi prave briljante najdete na prstanih, uhanih, obeskih. In po čem kupci najbolj povprašujejo? Olga pravi, da mladi najraje segajo po srebru, sicer pa največ prodajo zlatih iz- delkov, tanjših prstanov, uhanov, verižic, obeskov za krst in podobno. Toliko lepega in dragocenega imajo! Zdaj res ni težko izbrati darila za kogarkoli. Cene so solidne, sprejemljive. Male zlate obeske v obliki medvedkov, horoskopnih znamenj dobite že po 700 SLT, droben zlat srček za vašo deklico za borih 896 SLT, uhane imajo po cenah od 1.122 SLT naprej, verižice od 3.100 SLT pa do 40.000 SLT, če hočete. Srebro je seveda veliko cenejše in za srebrno verižico odštejete od 580 do 4.600 SLT, srebrn prstanček dobite že za 290 SLT, zapestnico za 260 SLT. In kot smo že omenili, na Kokrinem zlatarskem oddelku v Globusu lahko vnovčite tudi staro zlato. Nakit, ki vam zaradi kdove česa ostaja v vaši po- Ob tolikšni izbiri zlatnine je izbira resnično težka. sodici z dragocenostmi, morda je polomljen ali pa se vam zdi staromoden, prinesete s seboj in tu si zanj lahko z manjšim ali večjim doplačilom - kar boste pač izbrali - kupite novega, modernega. Pa naj bo prstan, zaponka, verižica ali karkoli že. V trgovskem žargonu je v bistvu to "zamenjava staro za novo". Kakorkoli že to imenujemo, je to pohvale vreden način prodaje. Res nima smisla, da nam nakit takole brez vrednosti leži doma, mi pa nimamo nobene volje več, da bi si ga nadeli. Zamenjava "staro za novo" je resnično lepa prilož- nost, da pridemo do nakita, ki ga bomo z največjim veseljem in zadovoljstvom nosili. Pa ne le zamenjava starega zlatega izdelka za novega! Na Kokrinem zlatarskem oddelku v GLOBUSU staro zlato lahko prodate, ne da bi si izbrali kaj novega. Takoj vam bodo denar izplačali. Trenutno boste za 1 gram starega zlata dobili 339 SLT, se pa cena spreminja, viša, kot pač raste cena zlata na trgu. Pred nami so prazniki, izkoristite priložnost, ki vam jo nudita Zlatarna Celje in Kokra v GLOBUSU. Toliko lepih zlatih in srebrnih izdelkov smo videli v novih vitrinah. Od najmoder-neje oblikovanih tankih pr-stančkov, s katerih se lesketajo drobni briljanti, do izredno lepih ženskih uric v zlatu in srebru. Prelepa darila! Za taka je seveda treba poseči malo globlje v žep, briljantni prstani se vrte tam od 6.000 do 15.000 SLT, zlata urica pa okrog 30.000 in še čez. Pa tudi lepa in poceni darila se dobijo. Zlato je vendarle zlato, in ostane večno zlato, pa če gre še za manjši izdelek, za kot las tanek prstan ali verižico, za male dekliške uhane. Stopite pogledat, izplača se. GLOBUS bo do Novega leta odprt vse sobote po ves dan, od 9. do 19. ure. Tudi če boste z izbiro daril iz kakršnegakoli razloga zamudili, nič zato. Izbrali ga boste lahko še zadnji dan pred Novim letom; na Silvestrovo bo GLOBUS odprt od 8. do 13. ure. ******* žavno in družbeno lastnino m s lastninjenje podjetij, ampak za strani države naj bi bil /agolo- statusno spremembo. O novem vljen nadzor. preoblikovanju oziroma reorga- Vendar pa so člani jeseniškega nizaciji komunalnega gospodar- izvršnega sveta menili, da se mo- stva naj bi dokončno odločali de- ra prej pridobiti mnenje agencije legati na /borih skupščine.• D- za prestrukturiranje, da ne gre za Sedej Emil M. Pintar za Gorenjski glas Pričakoval sem slovo od boljševizma Emil Milan Pintar, poslanec družbenopolitičnega zbora republiške skupščine, izvoljen na Gorenjskem, je izstopil iz Stranke demokratične prenove, ostaja pa še naprej predsednik vlade v senci in po do-govoru član poslanskega kluba prenoviteljev. 'Treba je povedati, da sem se v stranki reaktiviral pred dvema letoma na prigovarjanje gospoda Milana Kučana in v pričakovanju. daje nastopil čas, ko bo ta stranka zapustila svoj boljševistični pogled na svet in program in bo postala neke vrste socialdemokratska stranka, pred tem pa v stranki nisem aktivno deloval. Upal sem v socialdemokratsko stranko, ki bo nosilka reformnih sprememb ne pa revolucionarnega zanosa in obračunavanja. Zato sem že na kongresu stranke v Novi Gorici predlagal preimenovanje v socialdemokratsko stranko, predlagal sem korekture programa in ustrezno kadrovsko pokrivanje tega programa. Izsilil sem, da je stranka sprejela v predsedstvo 5 članov iz gospodarstva. Ta moj osnutek pa je bil za nekatere v stranki povod za čudna rovarjenja. Letos so potekale številne razprave o usmeritvah stranke. Vendar se je izkazalo, da se stranka ne more odločiti za socialdemokratsko opcijo. Hkrati s temi idejami so se krepile tudi dogmatske ideje, zlasti na področju lastninjenja, sc^ ciale, zaposlovanja. Stranka se ni hotela odpreti za novo članstvo bolj v sredini, na zaostrene socialne razmere je čedalje pogosteje reagirala z nostalgijo po starih časih in s socialdemagogijo, ne pa z iskanjem novih ravnotežij razvoja. Ker je nevarnost, da se na izzive skrajne desnice odgovori z ideološkimi obrazci skrajne levice in tako potisne Slovenijo v že izpred druge svetovne vojne znan rdeče - črni konflikt. Zato sem se odločil, da Stranko demokratične prenove zapustim in s tem podprem sredinsko opcijo v stranki in v Sloveniji nasploh- P° dogovoru ostajam še član poslanskega kluba prenoviteljev in predsednik vlade v senci, če bo prihodnje leto še funkcionirala. Za zdaj pa ostajam strankarsko nevezan." • J. Košnjek Voščimo vam vesele božične praznike ( ( \mlri ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 1992 ) ™ Sprejemamo rezervacije GOSTILNA LOVEC za zaključene družbe GORICE in silvestrovanje tel.: 46-030 ter se priporočamo za obisk! J€Z€flSKO HOTEL KAZINA sredi oaze miru v hotel Kazina na Jezerskem Zabaval vas bo ansambel Bled Informacije in rezervacije po tel. 064/44-007 Če pa želite silvestrovati v prijetnem ambientu ob domači hrani in živi glasbi, dobrodošli v Gostišču ob Planšarskem jezeru na Jezerskem. Informacije m rezervacije po tel. 064/44-145 Vljudno vabljeni ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Vera Smukavec - Severjeva nagrajenka NEUSTAVLJIVI CAR GLEDALIŠČA Jesenice - Z Jeseničani je tako - dopoldne jih je najti na delu v Železarni, popoldne in zvečer pa v jeseniškem gledališču: če niso na vaji in na odru, so pa v dvorani kot občinstvo in gledajo predstavo. Morda bi se dalo koga izvzeti, toda prav gotovo ne Vere Smukavec. Če je ne bi bilo več na delo v Železarno, bi jo skrbelo, da se brez nje vse podira, z gledališčem pa gotovo ni prav nič drugače. Morda se bo komu zdelo, da gre za pretiravanje, toda tako tesnega prepleta mesta in tovarne z gledališčem bi kje drugje le težko našli. Zato bo verjetno jeseniška slovesnost, ko bodo proslavili Severjevo nagrado za igralko in režiserko Vero Smukavec, nekaj posebnega. Ne le zato, ker kot tretja jeseniška igralka (in režiserka) zapisana med Severjeve nagrajence, pač pa tudi zato, ker s Jem postaja Gledališče Tone Cufar tudi hiša, v katerem gledališki ljudje zares lahko naredijo tudi kaj posebnega. Ni pa nekaj posebnega, če s Šestimi leti stopiš na gledališki oder in odigraš neko otroško vlogo - posebnost je, če na tem odru tudi ostaneš; Vera Smukavec je po tej svoji prvi "vlogi" v letih, ko je komaj menjala mlečne zobe, ostala prav vse sezone do danes. V tem času ji sicer ni uspelo igrati ne Trnjul-čice ne Pepelke niti kakšne druge eterične princeske, toda usoda princeske, ki se zbode v prst in sanja sto let, ji je skoraj podobna. Tisti nastop pred skoraj štiridesetimi leti, je bil kot vbodljaj v prst in "zastrupljenost" z gledališčem še traja. Prišle so namesto vlog princesk, vloge kraljic, pa komične vloge in karakterne, take, ki jih je kmalu pozabila, pa tudi take, ki jih ne bo. Med njimi prav gotovo ne vloge v predstavi Vpliv gama žarkov na rast rumenih marjetic, s katero je Proslavila svoj petstoti nastop °a deskah jeseniškega gledališča- Izbrala je vlogo, pri kateri Je bila nenehno na odru, pa brez besed, skratka vloga, ki bi se je morda katera druga branila. V čast ji je bilo tudi, kot sama pravi, da je v "njeni" jubilejni predstavi igrala tudi tako sijajna igralka, kot je Slava Maroševič. Izbrala pa je tudi režiserja Bojana Čebulja, ki je Prav za to predstavo prišel iz Maribora. Igrati pod vodstvom nekdanjega mentorja, od kate- rega se je učila kot igralka in kot režiserka je bila čast in veselje. Tako kot je bilo igrati in ustvarjati predstavo z Jožetom Tomažičem, ki je bil "kriv", da je prvič stala na gledališkem odru, pa z Bojanom Štihom, pa z Bojanom Čebuljem. Brez njih bi verjetno jeseniško gledališče sicer imelo igralko, ki se zna spopasti z vlogo Dojke v Romeu in Juliji, pa s Hano v Hi-engovem Izgubljenem sinu, se razigrati v "odštekani" Pilovi predstavi Zakaj in v drugih. Toda njeni mentorji in učitelji so krivi še tega, da se je Vera Smukavec pred skoraj dvajsetimi leti znašla tudi v vlogi režiserke. Po Tomažiču ni bilo namreč nikogar, ki bi lahko postavil na oder otroško predstavo; zdelo se je, da Smukavčevi kaj takega ne bi moglo spodle-teti, poskusila je in uspela. Od tedaj se je nabralo že kar 28 režij. Zadnja - Tripče de utolče Marija Držiča je bila poseben izziv. Ze zato. ker jo je Gledališče Tone Cufar pred nekaj več kot tridesetimi leti že igralo in to z izjemnim uspehom kar tri sezone zapored. S to predstavo so jeseniški gledališki amaterji gostovali v Monacu, v Pessari, v Belgiji. Bojan Čebulj je takrat blestel kot Tripče, režiser Marjan Belina pa je vloge dodelil tudi igralcem, kot sta bila Milan Malner in Polde Bibič. Ponoviti uspeh takšne postavitve, ki se je jeseniško gledališko občinstvo še spominja, seveda ni kar tako. Toda nekaj drugačen pristop, predvsem pa poseben smisel za Držičeva gledališka besedila, je režiserki olajšalo delo. Sploh pa Vera Smukavec ne skriva, da ji je sicer Bohinjki po rodu, izredno blizu mediteranska scena: zato dokaj pogosto posega med gledališke tekste s tega področja. Ko je postavila na oder Goldo-nijeve Ribiške zdrahe in to v primorskem narečju, jo je sicer od treme na predstavi v istrskem Brju skoraj pobralo, ker POLJUDNA ZNANOST ZA MLADINO Pri Založbi Mladinska knjiga Ljubljana je letos izšel zajeten kup knjig s poljudno znanstveno vsebino za male in za odraščajoče otroke, v njih pa marsikaj koristnega najdejo tudi odrasli. Ce se pomnoži teh 24 knjig z naklado, potem dobimo kar spoštljivo število več kot 111.000 izvodov. Slikanice s poljudno znanstveno vsebino za najmlajše so lahko kot zgibanke iz zbirke Korak, v kateri sta novi Kras in pa Kraška jama, obe pa sta namenjeni bogatenju besednega izraza 'n kot vabilo v naravo. Avtorja zgibank sta Metka Planina, narisal pa ju je Samo Jenčič. Za malo večje, take, ki že prvikrat stopijo čez šolski prag, so v zbirki Sonček pripravili knjigo Ribica v šoli avtorice Tereze Žerdin in z imenitnimi ilustracijami Jelke Reiehman. Leseni ptiček Janeza Bitenca je skupaj s kaseto izšel v zbirki Murenček. ilustracije v knjigi so delo Jelke Godec -Schmidt. Glasbeno ponudbo zbirke dopolnjuje še Glasbeni koledarček 92 s kaseto in izbranimi pesmicami ob izbranih ilustracijah - prava mala pesmarica. V zbirki Vedež je izšla nova izobraževalna slikanica za najmlajše V mestu avtorice Polonce Kovač in z ilustracijami Marjance Jemec - Božič. Izobraževalna slikanica Energija je že prava knji-Ša, ki radovednežu pove vse o energiji, kje se dobi, kako ravnati z njo; avtorje Samo Kuščer, ilustriral je Edo Podreka. V seriji 'eksikonov za najmlajše je izšel dopolnjen prvi ponatis Žive besede avtorice Berte Golobove z ilustracijami Marjana Mančka, knjigo, ki pouk slovenskega jezika lahko naredi privlačnejšega. se pri majhnem začne, kaže tudi že razprodana knjiga Moja Prva velika kuharska knjiga, iz angleščine jo je prevedla Vera La-mut. Male kuharice in kuharji pa v kratkem pričakujejo izid ponatisa z nazornimi recepti preprostih jedi. Enciklopedija vprašanj in odgovorov je postregla s knjigami Kdaj? in Kdo? prevedenih iz angleškega jezika in tudi dopolnje-f'h. Kako so živeli je iz francoščine prevedena zbirka, v kateri je 'zšlo petnajst knjig, od tega letos: V Času barbarskih kraljestev, V *asu mušketirjev, V času Majev, Aztekov in Inkov, V času osvajanja divjega zahoda, Na krovu velikih jadrnic in V času starih Judov. Ob bregovih Soče avtorja dr. Jurija Kunaverja je knjiga o 'renti in Posočju, ki je izšla v zbirki Pelikan. Človeško telo, Biologija, Astronomija in geologija so štirje letošnji atlasi iz zbirke pravoslovni atlasi, po katerih segajo srednješolci in drugi. Priročnik Nerodna leta je knjiga o spolnosti za mlade in tudi ne več f^lade radovedneže, za vse, ki o tem še nič ne vedo ali pa nekaj zato jo tudi odrasli ne odložijo, ko jim pride v roke. Še ena nJiga je izšla izven zbirk - Svet biblije, Stara zaveza, Nova zave-?a< ilustriran in zelo poljuden vodnik po Svetem pismu za mlade 'n tudi odrasle z uvodno besedo dr. Jožeta Krašovca. • L. M. so njihov nastop prišli gledat tudi igralci Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta, ki so isto igro igrali dve leti poprej. Ko pa so po predstavi vsi toplo čestitali Gorenjcem za lahkotnost, vedrino in uglašenost Ribiških zdrah, je vsem odleglo, še najbolj Veri Smukavec. Kdo ve, morda se je Mira Sardoče-va, dobitnica letošnjega Borštnikovega prstana, priznanja za življenjsko delo v gledališču in tudi sama Severjeva nagrajenka, tega kaj spomnila, ko je v nedeljo zvečer na Loškem odru na podelitvi letošnjih najvišjih slovenskih gledaliških priznani toplo čestitala tudi Veri Smukavec. Pri priznanjih, tudi najvišjih, se dogaja, da pridejo včasih prezgodaj, včasih pa na koncu. Pri Veri Smukavec so priznanja bila že tudi prej, Severjevo pa ravno v pravem času, ko ji je lahko pokazati na doslej opravljeno delo, toda za kakšno posebno oziranje nazaj niti ni pripravljena, ko pa ima z gledališčem še toliko načrtov. Se kakšno vlogo bo treba odigrati, sama pravi, da je predvsem igralka in šele nato režiserka. Člani jeseniške igralske skupine bi morda povedali obrnjen vrstni red, a to niti ni pomembno. Da jo cenijo tudi kot režiserko, sta pokazala tudi gledališka kolega Borut Verovšek in Ivan Merlot, ko sta za svoj jubilejni nastop med ponujenimi režiserji izbrala prav Smukavčevo. Če bo naneslo tako, da jo bo zamikala spet kakšna imenitna vloga, bo svojim dosedanjim 600 nastopom na odru dodala še nekaj na domačem odru in tudi na gostovanjih. Zagotovo pa bo s svojo gledališko skupino postavila na oder še kaj zanimivega. Igralka, režiserka -začaranost v gledališče še traja. • Lea Mencinger, foto: Jure Cigler Tržič - V prostorih A banke je na ogled numizmatična razstava z naslovom Kovani denar skozi tisočletja. Predstavljen je razvoj de-narstva od približno 500 let pred našim štetjem - od kovancev antičnega grškega sveta preko rimske in bizantinske dobe, izdelkov naših srednjeveških kovnic iz prve polovice 13. stol. do modernega denarja zadnjih stoletij. Eksponate so prispevali člani Numizmatičnega društva Slovenije, avtor razstave pa je Albin Pogačnik. Razstava je prispevek k praznovanju 500 let trških pravic Tržiča; odprta bo do 31. januarja 1992. PAVLIHA, KLJUKEC IN ČAROBNA SKRINJA Režija: Dragica Markun Izvedba: Skupina Lutke na vasi Gorenjska je dejansko lutkarsko srce države Slovenije; po uspešnem projektu Cveta Severja stopa na sceno tudi t.i. skupina »Lutke na vasi«, ki si je za središčni prostor svojega delovanja izbrala gasilski dom Srednja vas pri Šenčurju. Mentorica in režiserka Dragica Markun, ki v lutkovnem mediju ni novinka, je za otvoritveno predstavo pripravila igrico »Pavliha, Kljukec in čarobna skrinja«. Zgodba pripoveduje o Pavlihi, ki mu je teta iz desetega kolena, na smrtni postelji zapustila čarobno skrinjico. Skrinjica s svojo mistično vsebino preseneča Pavliho, Kljukca in Metko, in konec koncev nekoliko brechtovsko tudi malčke. Priznati je treba, da je amaterskemu lutkovnemu teatru uspelo oživiti nekoč zelo priljubljeni lik Pavlihe, ki predstavlja kot bratranec angleškega Puncha, prvino lutkovnega gledališča, saj z vratolomnimi retoričnimi prijemi vsesa mladega gledalca k sodelovanju in ga s tem uvaja v kulturo Talijine umetnosti. Mladi team igralcev je z igro pokazal nadarjenost za delo z lutkami, čeprav je pomanjkljivosti v igri kar nekaj; npr. Kljukec je v primerjavi s soigralci nekoliko glasovno šepal, ker je visok glas naznanjevalec histerije, kar prevečkrat ušel z vajeti. Razum naj nadzoruje čustvene izlive! Dalo bi se popestriti sceno, ki je bila čista; v igri manko scene zapolnjuje govor, ki poziva gledalce k sodelovanju, a v primeru, da gledalcev na predstavi ni veliko, in do kontakta pride težje, tedaj »prazna« scena sili v oči. V takem primeru bi bilo treba grajati starše, ki zaradi nekaj tolarč-kov vstopnine, prikrajšajo svoje otroke prave gledališke radosti. Tomaž Kukovica OTROŠKI ZIV ZAV KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Stebriščni dvorani kranjske Mestne hi.še je na ogled razstava zlatarjev Gorenjske. V galeriji Lipa razstavlja Bojan Bensa, v galeriji Mestne hiše pa je odprla novoletna prodajna razstava del članov Likovnega društva Kranj. V galeriji Senk v Britolu bodo danes, ob 18. odprli razstavo slik akad. slikarja Vinka Tuška. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava črno-helih in barvnih fotografij FK Triglavski narodni park. V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava likovnih del članov likovne sekcije Relik Trbovlje. RADOVLJICA - V Linhartovem hramu na Linhartovem trgu danes, v petek, ob 18.30 nastopa Harmonikarski orkester Glasbene šole Radovljica pod vodstvom prof. Ažmana. V Šivčevi hiši razstavlja akad. kipar Stane Kolman. odprta pa je tudi prodajna novoletna razstava likovnih del. BLED - V Atlasovi galeriji Sebastijan bodo jutri, v soboto, ob 18. uri odprli razstavo malih plastik akad. kiparja Toneta Demšarja z. naslovom Podobe iz sanj - resnica dejanj. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je odprta razstava Jaslice na Slovenskem. ŠKOFJA LOKA - V galeriji ZKO - Knjižnica je na ogled klubska razstava fotografij FKK Anton Ažbe Škofja Loka. V Groharjevi galeriji je odprta prodajna razstava del članov Združenja umetnikov Škofja Loka. V Mini galeriji občine Škofja Loka se z izdelki predstavljajo otroci in vzgojiteljice iz vrtca Ciciban Sv. Duh pri Skofji Loki. Zbirke Loškega muzeja bodo z decembrom odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. KAMNIK - V veliki dvorani Dom Kamnik bo danes, v petek, ob 20. uri praznični koncert Mestne godbe Kamnik. V razstavišču Veronika so na ogled likovna dela skupine Nova - - ob njeni dvajsetletnici. MENGEŠ - V klubu Edigs Oranžerija so na ogled likovna dela nastala v v slikarski koloniji Šporn - Maimeri 91; razstavljajo Črtomir Frelih, Klavdij Tutta, Darko Birsa, Boni Čeh in Janez Ferlan. PRIREDITVE TEGA TEDNA JESENICE: BOŽIČNI KONCERT - Glasbena šola Jesenice vabi na večer petja glasbe in baleta - Božični koncert, ki bo danes, v petek, ob 18. uri v Gledališču Toneta Čufarja. PODNART: REŠETANJE STAREGA LETA - V Kulturnem domu Podnart bodo jutri, v soboto, ob 19. uri moški pevski zbor iz Krope s solistoma Zlato in Dragišo Ognjanovičem ter s koledniškim triom - Branko Brezavšček, Lojze Velkavrh, Miško Hočevar in moški pevski zbor iz Podnarta predstavili praznične kolednice in slovenske ljudske pesmi. Dirigiral bo Egi Gašperšič. Koncert "Preč je zdej to staro leto" bodo ponovili tudi v Kropi in sicer v nedeljo, 22. decembra, ob 15. uri v Kulturnem domu. BOH. BISTRICA: LJUDSKE PESMI IN VIŽE - V Kulturnem domu J. Ažmana bo danes, v petek, ob 20. uri koncert ansambla Trutamora Slovenica s programom ljudskih pesmi in viž ter promocijo 4. CD plošče. - V nedeljo, 22. decembra, ob 14. uri bo v Kulturnem domu J. Ažmana Otroški vrtiljak, ob 17. uri pa v Kazini na Bledu. Ob vsem dogajanju bo na sporedu tudi lutkovna predstava v izvedbi LG Jože Pengov iz Ljubljane. KRANJ: KABARET V GLEDALIŠČU - Danes ob 20. uri in jutri ob isti uri bo v kadilnici Prešernovega gledališča s kabaretom Vic naš vsakdanji nastopil dramski umetnik Čedo Vujič, član zagrebškega gledališča Jazavac. Število sedežev je omejeno. PRIMSKOVO: MUŠICA VIVA KRANJ - Jutri, v soboto, ob 19. uri bo v Kulturnem domu na Primskovem koncert ob 45-le-tnici zbora Musica viva Kranj. V koncertnem programu z naslovom V srcu le sanja otožen spomin bodo v prvem delu zapeli izbor slovenskih umetnih pesmi, v drugem pa se bodo s pesmijo sprehodili po svetu. Zbor vodi Nada Kos, program bo povezoval Janez Dolinar. KRANJ: NOVOLETNI KONCERT V kinu Center so začeli prodajati vstopnice za tradicionalni koncert Pihalnega orkestra Kranj. Ta bo v četrtek, 26. decembra, ob 20.15. uri v kinu Center. ŠKOFJA LOKA: MEDVEDEK NA LOŠKEM ODRU - Danes, ob 18. uri bodo na Loškem odru uprizorili Leopolda Suhodolčana igrico Medvedek na obisku. Režirala je Alenka Bole Vrabec, scenografka je Brigita Pernuš, kostumografka Lidija Ravaš, koreograf Dušan Teropšič. Nastopajo: Nina Bandelj, Iztok Drabik, Damjan Štrekelj, Bojan Trampuš, Aleša Zrim-šek, Eva Mesec in Miloš Žorž. RETEČE: NOVOLETNI KONCERT Tamburaška skupina Bisernica iz Reteč in Komorni zbor De profundis s Primskove-ga pri Kranju prirejata novoletni koncert v nedeljo, 23. decembra, ob 15. uri v OŠ Reteče. TRŽIČ: KONCERT BRATOV ZUPAN - Ob 25-letnici nastopanja bo danes, v petek, ob 18. uri jubijelni koncert Kvinteta bratov Zupan in sicer v prostorih OS Bistrica pri Tržiču. Poleg novo naštudiranih pesmi z umetniškim vodjem Francijem Sla-betom, se bodo predstavili tudi njihovi sinovi v kvintetu Pouie-ri Cantorum. Predstavili bodo tudi videokaseto Tržiške jaslice, ki so jo izdali skupaj z zavodom za kulturo in izobraževanje Tržič. Program bosta povezovala Marina Bohinc in Janez Ki-kel. TRŽIČ: PREMIERA OTROŠKE SOBE - Režiserka Gabrijela Bodlaj pri Mladinskem gledališču Tržič je v sredo pripravila premiero igrice Otroška soba. Režiserki in avtorici so pri nastajanju predstave pomagali še osnovnošolci Pija in Lenča Bodlaj, Alja Bertoncelj, Maja Ošabnik in Nina Pazlar. Igrico bodo še nekajkrat ponovili tudi na gostovanjih. # B. K. Radovljica - Na osnovni šoli A. T. Linharta bo v ponedeljek, 23. decembra, ob 15. uri zelo veselo: otroci bodo lahko pekli piškote, se igrali frizerje, risali, plesali, gledali gledališke in plesne nastope, uživali ob lutkah iz Boh. Bele. Prišel bo tudi dedek Mraz. Poskrbljeno bo tudi za starše. PETEK 20. 12. 1991 SMIRN0FF PARTY DEGUSTAC1JA VODKE SMIRNOFF TOREK 31. 12. 1991 iK^ESSJfeJtSTGLAS 10. STRAN GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Petek, 20. decembra 1991 GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Goljufije Kako je mogoče, da so ljudje tako lahkoverni in zaupajo denar bankam, ki so se same tako oklicale, raznim skladom, ne da bi preverili, kako varen je? Zakaj nasedejo medenim besedam njihovih agentov o visokem dobičku in ne pomislijo, da se prav za visokim dobičkom skriva največje tveganje? Zakaj navsezadnje tako množično igrajo Fair play, s katerim je Gorenjska že dobesedno zasičena? Kljub temu da je grenkih izkušenj že kar nekaj, najbolj boleč je nedvomno polom banke Les in zdaj polom nemškega Concorda, ki bo vloge zamrznil do leta 2000. Nemara imajo prav tisti, ki pravijo, da imajo ljudje tako malo denarja, da igrajo na srečo in si obetajo visok dobiček, ki bo čez noč rešil vse njihove težave. Če je temu res tako, potem je Fair play še najbolj poštena goljufija, saj ne skriva, da je to igra na srečo, čeprav obljublja, da bodo na koncu vsi dobili nazaj vloženi denar, menda celo z običajnimi obrestmi. i Vzroke za tako tvegane naložbe seveda lahko najdemo v popolnem nezaupanju našim poslovnim bankam, nad njimi so se ljudje že več let jezili zaradi doslednega vračunavanja inflacije v posojila, česar pri vlogah seveda ne počno tako pridno, vrh nezadovoljstva pa seveda pomenijo zamrznjene devize v Ljubljanski banki in deloma v Abanki. Kako "gorki" so ljudje bankam, je odsevalo celo pri nedavni prodaji Elana, ko javno mnenje nikakor ni bilo naklonjeno bančnikom, čeprav zagotavljajo, da so imeli res samo dober namen, da Elan ostane slovenski in da so se tri banke dogovorile, da nastopijo skupaj, ker se slovenski upniki niso mogli dogovoriti, da bi nastopili tako, kot so hrvaški. Dobro obveščeni seveda znajo obrniti denar z naložbami v podjetja, tega seveda ne morejo početi množice, saj so njim namenjene prav banke in druge finančne ustanove. Veliko Gorenjcev ima prihranke čez mejo, največ doma v nogavicah, kar se zdaj več kot očitno kaže pri nakupu družbenih stanovanj. V naših ugibanjih torej še vedno pridemo do ugotovitve, da so Gorenjci varčni, kar je prislovična gorenjska značilnost. Navse-zanje o tem govori tudi dejstvo, da so Banko Les in Concorde skotili na Gorenjskem, kar prav gotovo ni bilo naključje. Problem je torej v tem, da mali varčevalci ne vedo, kam bi na varno vložili denar, varčevalci, ki ne berejo finančnih časopisov in se ne sučejo v poslovnih krogih, kjer je moč dobiti prave informacije. Problem torej še zdaleč ni zgolj v naivnosti ljudi, ki nasedajo goljufom, temveč v tem. da ljudje svojih drobnih prihrankov nimajo komu zaupati, predvsem pa ne bankam, kjer jih inflacija počasi poje. Kljub temu da imajo ljudje vse manj denarja, je Gorenjska zanesljivo še vedno dežela, kjer bi uspehe žela dobra banka, ki bi ji ljudje resnično zaupali. Zaupanja pa seveda ni moč vzpostaviti čez noč ali kakor pravi Franci Perčič, zaupanja ni moč predpisati, lahko ga le pridobiš. Dokler ga ne bo, bodo ljudje seveda verjeli lažnim prerokom. Nemško-slovenska gospodarska konferenca Ljubljana, 17. decembra (STA) - Na primeru industrijske kooperacije med nemškim Siemensom in našo Iskro Telekom so na nemško-slovenski gospodarski konferenci bavarski partnerji opozorili na vrsto težav zaradi nejasnosti in hitrih sprememb v slovenskem pravnem in monetarnem sistemu. Sodelovanje obremenjujejo visoke uvozne dajatve (34 odstotne), težave v plačilnem prometu z republikami bivše Jugoslavije in s tujino, tveganji zaradi inflacije in ne nazadnje s pomanjkanjem informacij. Podpredsednik GZS Josip Škoberne je nanje odgovoril, da edino varnost pred uničujočo inflacijo in nekonvertibilno valuto dajejo devizne klavzule v pogodbah. Glede visokih uvoznih stroškov zbornica upa, da se bodo carine in dajatve znižale, saj za blago široke potrošnje ne bi smele biti višje od 25 odstotkov. Pravno varnost gospodarskih partnerjev naj bi rešil zakon o privatizaciji, hkrati pa Slovenija potrebuje tudi strategijo za priliv tujega kapitala. Na vprašanja nemških gospodarstvenikov glede likvidnosti poslovnih bank je Skoberne odgovoril, da je nujna relativno konzervativna politika Banke Slovenije, čeprav se zbornica zavzema za določeno "prožnost", sicer bo slovenska industrija kmalu popolnoma blokirana. Po Škobernetovih besedah tudi v gospodarstvu z nestrpnostjo pričakujejo priznanje Slovenije, s katerim upajo tudi na finančne podpore. Na Bavarskem posluje 17 mešanih podjetij in predstavništev iz Slovenije. Že deset let in več tam uspešno delujejo Emona, Mercator, Iskra, Gorenje, Lesnina in Slovenijales. SKB širi svoje poslovanje v tujino Za stanovanjska posojila bodo znižali obresti SKB je doslej odkupila 22 milijonov mark, devizne rezerve znašajo 27 mio. dolarjev. Ljubljana, 17. decembra - Stanovanjsko komunalna banka Ljubljana ima zdaj v Sloveniji 4- do 5-odstotni tržni delež, ki ga nameravajo prihodnje leto podvojiti. Svoj razvoj ne vidi več zgolj v stanovanjskem kreditiranju, temveč zlasti v komercialnih poslih, smelo pa širi mednarodno poslovanje, ki bo v Sloveniji nedvomno postalo še bolj privlačno. Na tiskovni konferenci je direktor banke Ivan Nerad z najožjimi sodelavci spregovoril tudi o lastninjenu, saj nameravajo za delavce in vodilne vpeljati nakup delnic, ki bo za vodilne obvezen. Stanovanjsko komunalna banka Ljubljana je z razširitvijo mreže, ki jo je prevzela od propadle komercialno hipote-karne banke, navzoča tudi na Gorenjskem, sicer pa ima po Sloveniji 32 enot. Ne ukvarja se več le s stanovanjskim kreditiranjem, postaja splošna komercialna banka, ki svoje poslovanje vse bolj širi tudi na tujino. Po besedah Mladena Sta-rihe je SKB danes po bilančni vsoti tretja banka v Sloveniji, po velikosti kapitala druga, po kapitalnem koeficientu pa prva, kar pomeni, da je tveganje najmanjše, da bodo ljudje denar v tej banki izgubili. Varčevalci svobodno razpolagajo z devizami SKB ne bo udeležena v javnem dolgu, s pomočjo katerega naj bi rešili devizne vloge varčevalcev, saj pri njih svobodno razpolagajo z devizami. Zahtevali pa bodo povračilo deviz od NBJ. Devizna pozicija, ki po besedah Cvetke Selškove trenutno znaša 27 milijonov dolarjev, ji omogoča nemoteno Letališče sameva Zadnjih šest mesecev - razen avgusta - je bilo brniško letališče tako rekoč osamljeno ali zaprto. Izpad letošnjega dohodka je kar 200.000 dolarjev (pričakovani dohodek 400.000 dolarjev). Stanje je takšno, da je resno ogrožena funkcija in delovanje letališča kot infrastruk-turnega objekta republike Slovenije. Kot nam je povedal glavni direktor letališča, Vinko Može, so že oktobra poslali slovenski vladi, točneje predsedniku vlade Peterletu, obvestilo o stanju na letališču. Odgovor še pričakujejo. Trenutno je na letališču še 320 zaposlenih, od tega jih 49 dejansko dela, ostali so na čakanju. Zajamčene osebne dohodke jim bodo lahko izplačali le še januarja, seveda, če ne bo pomoči od republike. V naslednjem letu naj bi zaposlenih ostalo največ 240 delavcev, saj pričakujejo, da bo letališče v vsem letu sprejelo le 400.000 potnikov. • M. P. VESEL E BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM PRIJA TELJEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELI Til industrija termičnih izolacij, Škofja loka KAMENA VOLNA - TERVOL, ARMIRANI POLIESTER, TESNILNE MASE - KITI Ml SKRBIMO ZA ČLOVEKA IN OKOLJE Ml SKRBIMO ZA UDOBJE VAŠEGA DOMA Ml SKRBIMO ZA VARČEVANJE Z ENERGIJO devizno poslovanje. Vse bolj širijo poslovanje v tujino, kjer imajo že 22 prestavništev, deloma skupaj z drugimi našimi bankami. Najkasneje decembra se bodo neposredno vključili v tuje finančne trge. Uspešno poteka odkup deviz, ki jih ljudje zdaj prodajajo zaradi nakupa družbenih stanovanj. V menjalnicah, ki so jih odprli s 4. novembrom, so doslej odkupili 22 milijonov mark, včasih tudi po 2 milijona mark dnevno. Tako so lahko napolnili devizne rezerve, kar jim omogoča tudi boljše poslovanje s podjetji, Cvetka Selško-va je dejala, da so zanje njihove storitve najcenejše, na ravni evropskih bank. Devizno zdaj z njimi posluje že 110 komitentov^_ Z 9- na 7,57-odstotne obresti pri stanovanjskih posojilih V javnosti je SKB znana po sporih, bolje rečeno tožbah, ki so jih vložili stanovanjski posojilojemalci. Direktor Ivan Nerad je povedal, da so tožbe na sodišču začasno odložene, da v dogovorih (z odvetniki) iščejo skupno rešitev, saj je problem v tem, da ljudje posojil zaradi velikega padca realnih plač posojil ne morejo odplačevati. Obresti na stanovanjska posojila nameravajo januarja prihodnje leto z 9-odstotnih zmanjšati na 7,57-odstotne, kar po njihovih izračunih pomeni manj kot pri dvajsetletnem odkupu družbenih stanovanj. Z nižjo obrestno mero in s poplačilom dela posojila iz depozita naj bi rešili tudi probleme tistih, ki so stanovanjska posojila najeli in jih ne morejo odplačevati. V stanovanjsko kreditiranje bi se morala vključiti tudi država, da subvencionirati pod določenimi pogoji, saj se nateka denar od prodaje družbenih stanovanj. Direktor Nerad je dejal, da bi morale ugodnosti veljati, tudi za stanovanjska posojila od leta 1987 naprej, ko je bila uvedena revalorizacija. Takšen je seveda bančni predlog, kakšna bo njegova usoda, pa je težko reči. povpraševnaja ni, zato je cena nizka, kar nas ne preseneča, saj so zdaj boljše druge možnosti za nalaganje denarja, je dejal Andrej Cetinski. Napoveduje, da jim bo cena v nekaj letih večkrat narasla, želijo pa si, da bi delnice kupovali tudi ljudje, zato razmišljajo o prednostni delnici, ki bi jamčila določeno dividendo. Z delnicami pa nameravajo motivirati zaposlene, zlasti vodilne, za slednje bo nakup delnice obvezen, pet do deset let pa jih ne bi smeli prodati. Izhodišče bo borzna cena delnic, nanjo naj bi dobili popust, ki bo največ 30-odstoten. Vodilni bi morali kupiti za osem do deset plač delnic. Vodstvo naj bi imelo 5-odstotni delež delnice, delavci pa 10 odstotnega. Zaposleni bodo imeli svojega predstavnika v upravnem odboru delniške družbe, vodilni ne, saj že tako lahko dovolj vplivajo na poslovanje. Vendar pa bodo tudi delnice vodilnih upravljalske, kar pomeni, da ne bodo imele vnaprej določene dividende, kar je značilno za prednostne delnice. Volčjak M. Vodilni delnice bodo morali kupiti Eden od ukrepov lastninskega preoblikovanja v SKB je delnica, ki že kotira na Ljubljanski borzi kot prva bančna delnica. Po njej posebnega ^ Želite kaj sporočiti fGoren|kam in Gorenjcem-?^* izberite m tNAJUČINKOVITEJŠI ■ način OBJAVO M ^k v Gorenjskem glasu^^ <^ fax 215-36^^^ Izvozne ugodnosti za slovensko blago Ljubljana, 17. decembra - Po vrnitvi iz Bruslja je Vojka Ravbar, namestnica zunanjega ministra za gospodarske zadeve, povedala, da se Evropska skupnost zelo zanima za gospodarsko sodelovenje s Slovenijo. Član Evropske komisije Abel Matutes je slovenski delegaciji zatrdil, da bodo po 1. januarju za slovensko blago veljale enake izvozne ugodnosti, kot so do 15. novembra veljale za Jugoslavijo. Že z začetkom prihodnjega leta bo Slovenija lahko uporabljala svoj znak izvora blaga, uradne državne žige in podpise, kar doslej ni bilo mogoče. Dvostranske sporazume pa bo Evropska skupnost s Slovenijo podpisala maja prihodnje leto, ko poteče odpovedni rok za sporazume z Jugoslavijo. Znanje, še neizkoriščen kapital Tokrat so na Brdu pri Kranju podelili diplome udeležencem pettedenskega seminarja "Vodenje poslovnih procesov". Diplome je devetnajstim udeležencem različnih panog, predvsem iz Ljubljane in Kranja, podelil minister za znanost in tehnologijo, dr. Peter Tancig. Brdo pri Kranju, 18. decembra - Seminar, ki je bil v prvih letih sicer sedemtedenski, pa se nato prelevil v pettedenskega zaradi novega enoletnega podiplomskega študija menedžerstva (prve diplome so podelili pred dvema tednoma), je v celoti potekal v angleščini. Udeleženci so morali ob zaključku pripraviti projektno nalogo in jo zagovarjati, seveda, vse v angleščini. Seminar je vodila Nada Špendal, direktorica centra, dr. Purgova pa je na podelitvi diplom nanizala tudi nekaj podatkov o dosedanjem, že šestletnem delovanju centra. Pettedenski seminar so v teh letih obiskovali že številni udeleženci, kar 150 se jih je že pre-grizlo skozenj. Z zahtevnostjo seminarjev so se vsako leto zaostrovali tudi kriteriji pri vpisu in nenazadnje tudi pri sprejemu vseh tistih, ki v centru delajo. V letošnjem seminarju je poučevalo 19 profesorjev, skupaj s svojimi slušatelji so prebili 192 trdih in napornih ur. Tujih predavateljev je bilo deset, prišli pa so iz različnih delov sveta: Irska, Kanada, ZDA, Švedska, Nizozemska,... Udeleženci seminarja so bili pretežno moški, prevladovali so tisti z visoko izobrazbo (90 odstotkov). Med njimi so bili direktorji, vodje sektorjev, predsednik občine in eden izmed urednikov Dela, kar je po mnenju dr. Purgove izredno pomembno, saj bi morali biti ravno novinarji dobro podkovani in izo- braženi, ker tako rekoč ustvarjajo javno mnenje. Dr. Peter Tancig je izrazil prepričanje, da je možno naše trenutne težave premostiti že s temi potenciali, zlasti z znanjem, ki ga trenutno imamo. Žal pa jih še ne znamo dovolj in pravilno izkoristiti. Zlasti je vesel navdušenja, s katerim se posamezniki lotevajo določenih projektov, ne da bi od vlade pričakovali večjo pomoč. V treh do petih letih bi morali vse lastne potenciale, ki jih imamo maksimalno aktivirati in se tako spopasti z razvojem v svetu. Ob pregledu posameznih tem, ki so jih zagovarjali udeleženci seminarja, je minister za znanost in tehnologijo z veseljem ugotovil, da so njihovi naslovi tem prav tisti, ki jih trenutno še kako potrebujemo. # M. Pe-ternelj Tehnološki park na Koroškem Ljubljana, decembra - Delegacija GZS se je na povabilo koroške gospodarske zbornice udeležila razgovorov o sodelovanju obeh zbornic in njunih inovacijskih centrov. Na Koroškem bodo konec leta odprli tehnološki park za servisiranje inovativnih podjetij. Na Koroškem so se odločili zainteresirani za sodelovanje z za pospešeno aktivnost na področju inovacijske dejavnosti. Inovacijski center pri WIFI je doslej svetovalno, organizacijsko in informacijsko pomagal inovatorjem in podjetjem pri realizaciji in uvajanju invencij ter inovacij na trg ob pomoči koroške gospodarske zbornice in njenega inštituta. Ob koncu leta bodo odprli tehnološki park, ki bo imel vso potrebno infrastrukturo za servisiranje inventivnih podjetij, ki bo v parku razvijala nove izdelke, tehnologije in storitve. Park, ki ga zvezna in deželna vlada ter mesto Celovec, financirajo na 3.200 kvadratih metrih površine, kapitalsko pa ga bodo podprle banke in zavarovalnice, bo skrbel za prestrukturiranje gospodarstva z zahtevnejšimi izdelki. V naslednji razvojni stopnji pa načrtujejo še izgradnjo obrtnega in nato še poslo-vno-trgovskega centra. Zelo so regijami Alpe-Jadran, še posebej s Slovenijo, ki jim že sedaj pomeni pritok novih poslov, ker jih podjetniki in inovatorji zaradi neustreznega kapitala pri nas, ne morejo podjetniško realizirati. Dogovorili so se za oblike sodelovanja na več področjih, najprej bodo organizirali računalniški pretok informacij o inovacijah, borzi ponudbe in povpraševanja za podjetnike in obrtnike ter izmenjavi programa delovanja in strokovna gradiva. V drugi fazi sodelovanja pa bodo organizirali skupne nastope na domačih in na sejmih Alpe-Jadran, izmenično prirejali poslovne predstavitve in sodelovali pri strokovnem svetovanju partnerjev na obeh tržiščih. Na področju izobraževanja pa bodo za partnerje iz gospodarstva prirejali praktične servisne storitve in seminarje. • Marijan Štele Urednikova beseda Inscitia mater arrogantiae Nevednost je mati osobnosti (latinski pregovor) Vsekakor je dobro, da ne dopovedujemo več, da se je naša zgodovina začela z letom 1941, z NOB in pod vodstvom komunistične partije. Vendar v zanosu, da počistijo z ideološko navlako in jo vržejo na smetišče zgodovine, rado pride do pretiravanja, ki je enako slabo kot prej in zanika vse dobro in svetlo, kar se je v omenjenem obdobju zgodilo. Tako so se tudi v poljanski krajevni skupnosti odločili, da s preteklostjo (zadnjih 50 let), dokončno pomete jo. Ukinili so krajevni praznik, ki so ga praznovali v spomin na množično poljansko vstajo decembra 1941, pospravili drogove za zastave pred spomenikom NOB, celo veliki rojak, slikar Ive Šu-bic s svojimi deli, ni več všečen, ker med drugim poveličuje dogodke iz leta 1941... Skratka, sklenili so, da se dogodkov iz leta 1941 ne bodo več spomi- njali. Če pa borci hočejo proslavo, naj jo pripravijo sami, celo v dvorani krajevne skupnosti lahko, če jo najamejo in seveda plačajo. Sicer naj bo proslava zunaj, pred spomenikom ali kjer pač hočejo... Vendar je v Evropi odpor proti fašizmu še vedno eden od temeljev sodobne demokracije, dnevi zmage so državni prazniki večine evropskih držav in vojni veterani so povsod spoštovani. Tudi mlada slovenska država je 27. april ohranila kot državni praznik odpora proti okupatorju in nekdanji borci imajo svoje pravice zapisane v ustrezni zakonodaji in celo svojega ministra. V svetu tako, Poljanci pa po svoje... ali inscitia mater arrogantiae. Leopoldina Bogataj IGOR TORKAR Telegrafske basni (za danalrip rabo) 0 jeguljah Ker si jegulja, kot jegulja se zvijaš skozi blato mulja, ne skušaj nam lagati v lica, da ga prediraš kot puščica! 0 kameleonu 0 vrabcu Kameleon. spreminjaš barve ■ zvitoreparsko lepo, zastonj pa trud. ^ da skril bi kuščarsko telo! 0 ovnih Če rojen si vrabec, si vrabec z zavistjo nikar se ne zbadaj, ker slavec še vedno bo slavec, če kljuneš ga spredaj al zadaj! 0 jabolčnem pedicu Če mehko jabolko prebadaš, si jabolčni pedic, a kadar trdi oreh zbadaš, si ježek brez bodic! Vodilni kader ni za ovne, čeprav so producenti volne! MIHA NAGLIC Ob 50-letnici poljanske vstaje Nenavadno cvetje v jeseni Kako to, da so se Poljanci odrekli svojemu krajevnemu prazniku in s tem delu svoje slavne zgodovine?! Odpor proti fašizmu širom po Evropi še vedno velja za spomina in časti vredno dejanje. Tako je (bilo) tudi pri nas. Se več: rekli bi lahko, da smo nekaterim dogodkom iz časa druge svetovne vojne posvečali kar preveč spomina in časti. Poljanska vstaja in legenda, ki se je spletla iz nje, je gotovo tak primer. Zdaj, ko se tako rekoč na vsakem koraku odrekamo Balkanu in se vsevprek razglašamo za Evropejce, pa se nekateri nagibajo v drugo, neevropsko skrajnost; odrekajo se slovenskemu partizanstvu in ga odrivajo v pozabo - kot da bi se ga sramovali. Ne vem, kaj vse je navedlo sedanje poljansko vodstvo oziroma posameznike, ki ga sestavljajo, k temu, da so se odrekli 19. decembru kot svojemu krajevnemu prazniku, gotovo pa je, da prav načelnih razlogov za to ni. Dejstva ostajajo, treba jih je le nanovo preiskati in jih času primerno razložiti. Sicer pa v njih ni dosti takega, zaradi česar bi se jih morali sramovati in jih za-nikovati. Poljanska legenda "Druga posebnost, s katero so si Poljane pridobile sloves, je njihova odločnost v narodnoosvobodilnem gibanju. Kmalu po okupaciji so prvi pristaši vstopili v komunistično partijo in začeli s pripravami za odpor. Jeseni 1941 so pod Krmeljevim vodstvom začeli z diverzantskimi akcijami. V dolino so prišli prvi partizani v sestavi II. kranjske Čete. Po strahovalnem nastopu Nemcev v Bukovem vrhu meseca decembra so Poljanci odšli v gozdove in začeli splošno ljudsko vstajo. Partizani so nato porušili mostove po dolini in preprečili izselitev družin. Ob božiču 1941 so napadli Poljane in razbili žandarmerijsko postojanko. Drugi dan so Nemci začeli protiofenzivo in je prišlo do hudih borb okrog Pasje ravni. Nemški napad ni uspel, Cankarjev bataljon pa se je nato premaknil čez Sopotnico in Sv. Mohor v Dražgoše, kjer so se v začetku 1942 odigrali junaški in tragični boji." (I) Navedli smo enega krajših in umirjenih povzetkov legende, o kateri se je sicer pisalo veliko in preveč, o kateri so nas učili v šoli in ki smo jo v krajih, kjer se je dogodila, kar naprej obujali in slavili. Tako je bilo. In da so bili ljudje tega že siti, je po svoje razumljivo. A potrebe, da bi zdaj vse to izčrtali iz našega spomina, vseeno ni. Temeljna dejstva kaže kvečjemu še enkrat premisliti in jih znanstveno, neideološko razložiti. Gorenjski upor v očeh tedanjih nasprotnikov Vstajo na Gorenjskem so nekateri od njenih udeležencev kasneje pretirano poveličevali in hkrati zamolčevali njene senčne strani. "Res je, da ni bila dobro pripravljena in tudi čas ni bil primeren: bila je zima, Nem- ci so napredovali skoraj do Moskve." (2) Kjer so bila dejstva šibka, je pomagala ideologija, uvožena prav iz Moskve. Vendar to ne zmanjšuje teže dejstva, da je tedanje slovensko (in gorenjsko še posebej) uporništvo zaskrbelo nemške in italijanske štabne analitike. V tajnem poročilu z dne 20. februarja 1942, ki ga je prejelo samo 60 najvišjih funkcionarjev SS, je o teh dogodkih poročal njihov šef, Heinrich Himm-ler. (3) On in druge veličine v Rimu in Berlinu so se morali zamisliti nad poročili, ki so jih v tistih dneh dobivali s terena. Za primer navajamo v odlomkih dve izmed njih, eno italijansko in eno nemško. Italijansko (23. decembra 1943) se glasi: "Med pokrajinami bivše jugoslovanske države ima Slovenija najmanj zapleten položaj, ker tvori njeno prebivalstvo enotno etnično skupino in je vse iste vere. Slovenci so naše čete lepo sprejeli; v prvih mesecih zasedbe je vse kazalo, da je to ljudstvo zadovoljno s svojo usodo. Trdo, prav nič človeško ravnanje Nemcev s podložnimi Slovenci je prispevalo, da so si želeli naše zasedbe še kraji onkraj sedanje meje. Zemlja je v Sloveniji plodna, ljudstvo, ki se bavi skoro izključno s poljedelstvom, živi dobro; omejeno je torej število ljudi, na katere lahko vpliva komunistična doktrina. Toda mi smo z ne posreće no politiko, z ljudmi, ki niso bili na višini položaja in s skoro popolnim opuščanjem resne protipro-pagande omogočili, da so se okrog redkih komunističnih skupinic organizirali nacionalisti, panslavisti, jugoslovanofili. katoličani itd. ter da je število naših sovražnikov naraščalo iz dneva v dan. Nadalje je k poslabšanju položaja pripomogel vstop Rusije v vojno - v službi angleškega zlata..." (4) Nemško poročilo (25.januarja 1942) pa pravi: "Posamezne komunistične bande so se po ra-zrušenju vasi Dražgoše umaknile čez Jelovico - Bohinjska dolina na območje Pokljuke, kar je povzročilo med prebivalstvom Bohinjske doline veliko vznemirjenje. Prebivalstvo se še vedno boji, da bo izseljeno. Pri prevratnem gibanju so sodelovali tudi mnogi klerikalni elementi, ki so jih zapeljale lažne govorice, kakor: 'Celotno od nas zasedeno slovensko ozemlje bo izseljeno. Nemčija bo v najkrajšem času kapitulirala. Rajhovska marka ne prihaja več v poštev kot plačilno sredstvo itd.' Se vedno sumimo, da prihajajo te lažne govorice iz Ljubljane, ki vedno znova vznemirja prebivalstvo. Posamezne orožniške postaje so tudi ugotovile, da so posamezne osebe, ki so bile svoj čas preseljene od tod v Srbijo, našle zatočišče v Ljubljani. Tako lahko z gotovostjo pričakujemo, da bodo te osebe razvile divjo propagandno delavnost proti nemštvu. Nezadovoljstvo slovenskega prebivalstva z nemško oblastjo je pripisati tudi temu, da so mu bili odvzeti katoliški duhovniki..." (S) Navedli smo le analitične dele poročil, brez tistih, ki opisujejo "podrobnosti", čeprav so tudi te zgovorne in pričajo o zaskrbljenosti okupatorja nad gorenjskimi dogajanji v času, ko je bil na vrhuncu svojih moči. Ne Prusi ne Rusi; le Slovenci Ta spontani in pod boljševi-škim vodstvom usmerjevani upor Slovencev proti Nemcem in Italijanom smo 50 let kovali v zvezde, zdaj pa se ga nekateri skoraj sramujejo. Odkod ta padanja iz ene skrajnosti v drugo, v Poljanah in sicer? Je to res začetek nekakšne "desne revolucije"? Preprosti revanšizem? Ali pa gre nemara za sodobno pojavno obliko tistega starodavnega slovenskega malodu-šja, ki ga je Fran Leveč svoj čas tako plastično izrazil z besedami: "Saj nimamo bodočnosti. Ali bomo Prusi ali pa Rusi!" (6) Prebivalci Poljanske doline so od leta 973, ko jih je cesar Oton II. z dolino vred daroval freisinškim škofom in vse do leta 1918 živeli pod nemškim oziroma avstrijskim gospostvom. Dobro so ga prenašali, v prejšnjem stoletju pa so ga z drugimi Slovenci vred začeli doživljati kot breme, ki bi se ga radi znebili. Tako ni čudno, da so bili iz teh krajev doma številni možje, ki so odigrali vidno vlogo v udejanjanju jugoslovanske ideje, v težnji po združitvi z brati na jugovzhodu, pod okriljem velikega ruskega naroda. Najvidnejši so: duhovnik in pesnik Anton Ža-keli - Rodoljub Ledinski (1816-1868), duhovnik in publicist Luka Jeran (1818-1896), teolog in filozof dr. Aleš Ušeni-čnik (1868-1952; 1918 napisal knjižico Za Jugoslavijo!) in -ne nazadnje - dr. Ivan Tavčar, ki je bil navdušen Jugoslovan in včasih (za današnje pojme) prav neokusno jugoslovenar-ski... Odločitev iz leta 1918 so Poljanci po svoje potrdili tudi leta 1941. Ravnali so se po programu OF: "Stoječ na stališču naravne in usodne skupnosti jugoslovanskih narodov ne priznava OF razkosanja Jugoslavije in deluje z vsemi silami za slogo in enotnost njenih narodov. Hkrati stremi k povezanosti slovanskih narodov pod vodstvom velikega ruskega naroda na temelju pravice slehernega naroda do samoodločbe." (7) In ko smo se Slovenci pet desetletij kasneje na temelju iste pravice odločili za samostojno državnost, je naneslo, da se zanjo borimo v takih mednarodnih političnih in vojaških razmerah, ko potrebujemo in sprejemamo pomoč nekdanjih tla-čiteljev, danes pa dobrih sosedov s severa in zahoda. A sprejemamo jo kot Slovenci, gospodarji na svojem, ne Prusi ne Rusi! Ob prehodu iz 19. v 20. stoletje in sredi le-tega smo se izpod "Prusov" zatekli pod "Ruse", z dežja pod kap. In če smo se naposled znebili tudi gospostva slednjih, to še ne pomeni, da se vračamo v "četrti rajh". Zato tudi ni nikakršne potrebe po zanikovanju tistega, kar je bilo pogumnega in dobrega storjenega v jugoslovanskem obdobju, tako na Poljanskem kot na Slovenskem sploh. Tisti, ki so se v Poljanah odrekli svojemu krajevnemu prazniku oz. dogodku, na katerega le-ta spominja, so izkazali času nedoraslo raven politične kulture, ki žal ostaja povečini še naprej ujeta v tradicionalni dvojnosti in omejenosti črnega in rdečega dušebrižništva. Hoteli ali ne, v čas pred letom 1941 se ni mogoče vrniti, tudi simbolično ne. Mogoče je samo dvoje: (ob)stati v neplodnih prerekanjih in obračunih ali iti naprej, s pogledom v novo in ob spoštovanju preteklosti, kakršna je že bila. -- Je pač tako, da tudi jesensko cvetje enkrat obcveti; spomin nanj je pa vendarle lep. Viri 1 France Planina. Škofja Loka s Poljansko in Selsko dolino. 1476. s. 106. 2 Zgodovina Slovencev. 1979. 761. 3 Prav tam. 4 Zbornik dokumenten in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih naroden, del VI. knjiga I, Beograd. 1952-, 506. 5 Prav tam. knjiga 2. 339-41. 6 Kersniku. 29. decembra 1869. 7 Temeljne točke OF. Slovenski poročevalec, 6. januarja 1942. MM^&EEGLAS 12. STRAN Petek, 20. decembra 1991 TONE PETERNEL - IGOR Poljanska vstaja Znano je, da se je gorenjsko politično in vojaško vodstvo odločilo za izvedbo množične decembrske vstaje 1941. leta zato, da bi preprečilo izvedbo drugega oziroma tretjega vala preseljevanja prebivalstva Gorenjske. Zvedelo je, da so se Nemci odločili, da uresničijo poleti 1941 zaradi partizanskega odpora prekinjeni oziroma odloženi načrt o izselitvi okrog 100.000 prebivalcev Gorenjske. Ta načrt je nemški okupator nameraval uresničiti v zanj najugodnejšem času, to je v zimi 1941/1942, ko bi se ljudje načrtovani preselitvi zaradi mraza in neugodnih zimskih vremenskih razmer ne mogli izmakniti z begom k partizanom v gozdove ali pa se vsaj za to veliko težje odločili. O tem vprašanju se je razpravljalo in sklepalo tudi na znanem posvetovanju vojaških in političnih delavcev - organizatorjev Osvobodilne fronte in ljudske vstaje iz vse Gorenjske, ki je bilo 8. decembra 1941 pri Tomažinovih, po domače pri Kocjanu v Bukovšči-ci. Na tem posvetovanju je vodstvo ocenilo, da je bilo tedaj za splošno vstajo, razen v Bohinjskem kotu in Zgornje-savski dolini, ustvarjenih največ pogojev v Poljanski dolini in sicer glede na široko organizirano in razširjeno organizacijsko mrežo OF in pripravljenost prebivalstva na vstajo. To še zlasti v tedanjih občinah Poljane in Javorje, v dokajšnji meri pa tudi v občini Oselica. Na podlagi tega sklepa je bil Cankarjev bataljon poslan iz Selške v Poljansko dolino. Spotoma je potolkel 52-člansko nemško policijsko patruljo nad Rovtami pod Starim vrhom. Po prihodu v Poljansko dolino se je vanj vključilo tudi okrog 40 borcev Samotorške čete in okrog 20 borcev Poljanske čete. Tako je bataljon narastel na okrog 130 borcev. Tako okrepljen je bataljon takoj začel izvajati oziroma nadaljevati vojaške, sabotažne in prehranjevalne akcije. Tako je vod borcev CB 16. decembra zvečer napadel graničarsko postojanko v Črnem vrhu. Ta se je nahajala v gostilni in trgovini Košir, katere gospodar je bil tedaj župan občine Crni vrh nad Polhovim Gradcem. Pri napadu sta bila ubita dva obmejna stražnika, eden, ki je bil Koroški Slovenec, pa se je predal in bil kasneje kuhar v bataljonu. Ob napadu so zaplenili nekaj orožja in rekvirirali nekaj hrane in drugega blaga. S seboj so odpeljali tudi župana Koširja in ovaduha Jurija Buha, po domače Burjevca iz Črnega vrha. Župana so kmalu izpustili, ovaduha Buha pa so po zaslišanju obsodili na smrt in ustrelili. Isti večer je druga skupina odšla v prehranjevalno akcijo h Kaconu v Suhi dol pri Luči-nah. Tu so iz zaplenjene nemške imovine zaklali in odnesli dva prašiča in odvedli dve govedi. Dne 18. decembra pa je bil bataljon kar v treh akcijah. Skupina borcev, v kateri je bilo več domačinov, je pod vodstvom Franca Bička - Bruna vdrla v poslopje (župnišče) tedaj izpraznjene žandarmerijske postaje v Poljanah. Borci, med katerimi sta bila tudi France in Janez Šubic, Narigarjeva iz Bukovega vrha, so postajo razdejali in poleg druge opreme odnesli 8 ali 10 popolnih nemških žandarmerijskih uniform. Nari-garjev Janez je dobil na postaji svojo harmoniko, ki so jo bili ob ropanju pred požigom Nari-garjeve domačije v soboto, 13. decembra, zaplenili in odnesli obmejni stražniki iz Črnega vrha. Druga skupina pa je medtem izpraznila zadružno skladišče v Poljanah in odpeljala okrog 2.000 kilogramov žita. odkupljenega iz obvezne oddaje, ki jo je kmetom odredila nemška oblast, ter 600 kilogramov sladkorja za čebele. Ob tej priložnosti je Rudi Robnik vrgel bombo v stanovanje nemškega učitelja v šoli v Poljanah, ki pa je predčasno eksplodirala in zato ni povzročila večje škode. Tretja skupina, v kateri sta bila poleg drugih tudi stari borec Janez Tavčar, Podrenovski iz Gorenje Dobrave in Pavle Inglič - Bar, Barbarčev iz Gorenje vasi, pa je požgala mostove čez Soro na Trebiji in na Hota-vljah ter minirala galerijo na Fužinah nad Trebijo. Vse te akcije so imele zelo pozitiven odmev med prebivalstvom, kar je še povečevalo njegovo pripravljenost za sodelovanje v splošni vstaji, kadar bo dan znak za to. V takih razmerah je tedaj gorenjsko politično in vojaško vodstvo ter poveljstvo Cankarjevega bataljona ocenilo, da je trenutek primeren in da so ustvarjeni ustrezni pogoji za splošno vstajo v Poljanski dolini. Zato so bile v nedeljo, 21. decembra 1941, popoldne poslane iz CB na teren tri oziroma štiri mobilizacijske patrulje, ki so šle po vaseh kot glasniki OF obveščat prebivalstvo, da je prišel čas za splošno vstajo in pozivale, da se za orožje sposobni možje in fantje odzovejo pozivu in gredo k partizanom. Te patrulje so vodili domači aktivisti in organizatorji OF in sicer: Drvo je vodil Rudi Robnik, Siškarjev iz Žabje vasi, drugo Tone Demšar, tesar iz Puštala, sicer pa domačin, po domače Rovišk Tone iz Jazbin, v tretji sta bila Tone Peternel -Klemen, Vovšarjev iz Kopriv-nika, in Boštjan Jezeršek, mizar, po domače Zatravnčkar iz Stare Oselice ter z njima še štirje borci. Ta patrulja se je potem razdelila na dve samostojni patrulji. Glavno delo so opravili zaupniki in simpatizer-ji OF po vaseh, ki so dogovorno z vodji mobilizacijskih patrulj določili zbirna mesta, kjer naj se prostovoljci zberejo, da jih potem paturlje odvedejo v bataljon. Ti simpatizerji in zaupniki so šli od hiše do hiše in obveščali ljudi, da je napočil napovedani trenutek in da naj vsakdo stori svojo domovinsko dolžnost in pomaga pregnati okupatorja z naše zemlje, v večini vasi, kjer so obstajali zaupniki in simpatizerji OF, so se vaščani medsebojno obveščali in dogovarjali, kateri vsi naj gredo k partizanom. Na zbirna mesta so mnogi prišli oboroženi. V več primerih pa so tudi tisti, ki niso odšli k partizanom, pripeljali ali prinesli na zbirališča municijo ali vojaško opremo, ki so jo imeli skrito in jo hranili za ta namen. V torek, 23. decembra, sta bili poslani na teren še dve novi mobilizacijski patrulji. Prvo je vodil stari borec Tone Nartnik - Črnivc, Anžonovcev iz Dolgih njiv pri Lučinah, druga pa je tega dne pod vodstvom Vinka Oblaka, Mlakarjevega iz Gorenje vasi, oz. Primcovega iz Nove vasi pri Žireh, odšla na Žirovski vrh do kmetije na Ja-vorču z nalogo, da na javki pričaka prostovoljce z območja občine Oselica in da gre po prostovoljce v Žiri in jih pripelje na Javorč, da bi potem vse skupaj odvedla v Vinharje oziroma v Cankarjev bataljon. Od tu je potem pod vodstvom Pavleta Ingliča - Bara odšla patrulja po prostovoljce v Žiri. Vseh pet oziroma šest mobilizacijskih patrulj je zbralo skupaj 222 prostovoljcev. Od tega patrulja Rudija Robnika 105, Toneta Demšarja 69, Toneta Peternela - Klemena 32, Boštjana Jezerska 4, Toneta Nartni-ka 8 in Pavleta Ingliča 4. Iz Po- ljan, Predmosta, Hotovlje, Vin-harjev, Kremenika in Bukovega vrha pa je v dneh od 22. do 26. decembra odšlo skupno 51 prostovoljcev samih v bataljon. To v glavnem po medsebojnem obveščanju in le deloma po obvestilu tistih prostovoljcev, ki so že prej med prvimi odšli k partizanom. Že prej pa je iz teh krajev odšlo k partizanom 16 prostovoljcev. V dneh od 23. do 26. decembra je odšlo na javke še nadaljnjih 14 prostovoljcev iz vasi Jarčje brdo, Krivo brdo, Mlaka in Delnice. Pozivu za odhod k partizanom so se v dneh od 22. do 26. decembra (zadnja dva dneva je samih prišlo v bataljon zaradi prekinjenih zvez le nekaj prostovoljcev) odzvali v območju Poljanske doline skupno 303 možje in fantje, nadaljnjih 38 pa je že prej prišo v partizane, tako da se je v decembrski vstaji 1941 odzvalo pozivu Osvobodilne fronte za odhod k partizanom z območja Poljanske doline skupno 341 mož in fantov iz skupno 51 vasi oziroma krajev. Od tega 274 samo z območja tedanjih občin Poljane in Javorje iz 30 vasi. Nadaljnjih 67 pa z območja tedanjih občin Trate (Gorenja vas), Oselica in Žiri, iz 21 vasi. Z območja sedanje občine Škofja Loka pa je ob decembrski vstaji odšlo k partizanom skupno 378 mož in fantov iz skupno 64 vasi in mesta Škofja Loka. Od tega iz Škofje Loke in okolice 22 mož in fantov iz 8 vasi in mesta Škofja Loka, iz Selške doline pa 15 mož in fantov iz petih vasi. (Podatki za Škofjo Loko z okolico in za Selško dolino verjetno niso povsem popolni in točni, ker nisem dobil odgovorov in sporočil od tovarišev, ki sem jim poslal podatke v preverjanje in dopolnitve). Podrobnejši podatki so razvidni iz naslednje tabele: cev vasi Hotovlja. Zato je težišče spopadov z Nemci bilo v napadu na nemško postojanko v Poljanah, ki je bila zadnje dni okrepljena s prihodom večjega števila policistov. Boji so trajali od jutra do noči. Tega dne so bili partizani na položajih in akcijah od Lučin do Dobrave in od Srednje vasi mimo Poljan vse do Gaberka ter od tod naprej preko Polhovca in Mlake vse do Črnega vrha. Povsod je grmelo in pokalo. Štab bataljona je svoje enote poslal že v sredo, 24. decembra, zvečer. Tisto noč so manjše skupine požgale ali močno poškodovale več mostov čez Soro, da bi tako otežile Nemcem izvajanje operacij in napadov na partizanske položaje. Pomembnejši dogodki v dneh Poljanske vstaje in kasneje Najprej naj navedem, da je v bojih Cankarjevega bataljona z Nemci v dneh od 24. do 27. decembra 1941 padlo na območju Poljanske doline skupaj 10 borcev in to: Jože Koruza s Cola nad Vipavo, ki je kot emigrant pred odhodom v partizane živel in delal v Kranju, Janko Mlakar iz Šenčurja, Miha Pušavec iz Vogelj pri Kranju, Božo Ručigaj iz Kranja, Vinko Dolenc iz Praprotna, Ivan Maček iz Sv. Andreja nad Zmin-cem, Jože Jereb, Ogrinov iz Črnega vrha, Ivan Šubic iz Poljan, Jože Dolenc, Vrbanc iz Zakobiljeka in Ciril Demšar z Gorenje Dobrave. Ujetih oziroma aretiranih pa je bilo v tistih dneh 9 udeležencev poljanske vstaje in to: Janez Peternel, Brdar iz Vinharjev, njegov sin Slavko in brat Franc Peternel, Pešar iz Vinharjev. Dalje Albin Kokelj, Malšenov iz Dolenčic, Franc in Janez Košir, Platiševa z Bukovega vrha, Metod Čelik iz Poljan, Martin Potočnik, Rovtar z Bukovega vrha in Anton Dermo- ljem in znancem v Vinharje, Kremenik in Bukov vrh večje število vaščanov iz Hotovlje. Takoj po prihodu so Nemci začeli pri Brdarju s temeljito preiskavo vseh prostorov in stavb. Pri hišni preiskavi so v kleti odkrili skritega pod kadjo partizana Albina Kokelja iz Dolenčic. Ta je bil ob prihodu Nemcev v hiši. Da bi ga rešila, ga je domača hčerka Malka, ki je poprej vrgla njegovo puško v greznico, z vso naglico odvedla v klet in ga skrila pod kad, v kateri je bilo še malo kislega zelja, tako da je bil Albin ves moker. Ko so ga Nemci odkrili, so ga takoj začeli zasliševati in pretepati. Se zlasti so z vso silo udrihali po njem, kamor je pač padlo, potem ko je na vprašanje prevajalca, kaj so jim "banditi", ki so jih zvabili oziroma "mobilizirali" v partizane, rekli in naročili, odgovoril, da so jim naročili, da morajo pobiti vse Nemce, ki jih vidijo. Enako je druga skupina policistov ravnala z Brdarjem, ki so ga imeli skupaj s Kisovškim mlinarjem pri vodnjaku pred hišo. Obema so takoj po aretaciji zvezali roke na hrbtu. Tudi Brdarja so pri zasliševanju surovo pretepali. K sreči ob preiskavi niso odkrili večje količine municije in orožja, ki je bilo skrito v votlini za hlevskim zidom skopano v nasipu zemlje za zidom. Tega je malo pred prihodom Nemcev dobro zadelal in zakamufliral. Če bi bili Nemci to orožje, bilo je več pu-škomitraljezov in pušk ter nekaj zabojev municije, dobili, bi bili pravgotovo domačijo požgali, vso družino pa odpeljali s seboj ali celo pobili. Po to orožje je še tisto noč prišel s skupino borcev poveljnik voda 2. čete Lojze Pečnik in vse to z Brdarjevim konjem odpeljal s seboj v četo. Kje je vse to skrito, mu je povedal Brdarsk Pavle, ki je tudi bil poveljnik voda v tej četi. Po končani preiskavi so Nemci vse tri aretirance, vklenjene v verige, odvedli proti Kremeni-ku. Ker je bil Pavle Oblak težak invalid iz prve svetovne vojne, bil je brez ene noge, je Občina Štev. vasi z udelež. vstaje Odšlo v partiz. v dneh Se vključilo v C B Se udeležilo bitke v Dražg. Se vrnilo domov Šlo pozneje v NOV 5-21.12. 1941 22.12. 1941 23-26.12. 1941 Skupaj da ne Javorje 14 2 88 6 96 90 6 9 90 32 Poljane 16 22 125 3.1 178 172 6 61 148 76 Gorenja vas 10 8 5 12 25 23 2 16 20 10 Oselica 9 5 3 29 37 9 28 6 35 21 Žiri 2 1 — 4 5 5 — 4 3 2 Poljanska dolina 51 38 221 82 341 299 42 96 296 141 Zminec 5 7 - - 7 7 — 4 1 1 Škofja Loka 1 8 - 1 9 9 - 8 1 — Stara Loka 3 6 — - 6 6 — 6 — — Škofja Loka in okol. 9 21 — 1 22 22 — 18 2 1 Selca 3 12 — I 13 13 — 8 5 1 Železniki 2 1 1 2 2 — 2 1 1 Selška dolina 5 13 2 15 15 — 10 6 2 Vse občine skupaj: 65 72 221 85 378 336 42 124 304 144 zato hodil le s težavo. Ker je nekoliko znal nemško, je to policistom, ki so jih vodili, tudi povedal. Zato so ga potem Nemci, kot nekdanjega avstro-ogrskega soldata nekje pri Kre-meniku izpustili, da je lahko odšel domov, Albina Kokelja in Brdarja, ki je bil ves pretepen in razbitega obraza, pa so odgnali naprej proti Lučinam. To je pri Brdarju spotoma, ko je šel domov, povedal Pavle Oblak. S te poti je za Brdarjem zginila vsaka sled. Policisti iz Lučin so ga zatem verjetno izročili gestapu v Škofji Loki, kjer so ga potem po zaslišanjih ubili. Naslednje jutro sta Malka in Milka, ki je bila 11-letni otrok, po ukazu matere spravili od doma k sosedom v shrambo vse, kar sta ob svoji šibki moči zmogli sami narediti. Zatem sta z voznim košem - cizunkom odpeljali v mletje v Drnovškov mlin tri vreče žita. Ko sta se približali mlinu, je mlinarica vsa prestrašena že od daleč začela vpiti, kako si upata v dolino, ker je povsod polno Nemcev in jima rekla, naj gresta hitro od hiše, da ju ne bodo opazili. Kar seje dalo hitro, sta potem koš z vrečami žita prevrnili pred vrata mlina in jadrno odšli z vprego proti domu. Ko sta prišli do Kočarja, ki je spodnji Brdarjev sosed, sta zagledali, kako so se svetile rakete po Bukovem vrhu in okolici Pasje ravni. Takrat je tudi od Brdarjeve hiše švignila raketa. Zato sta zavili k stricu Pavletu Peterne-lu, Pešarju v Vinharjah. Ta se je bil malo prej vrnil iz bataljona domov. Svetoval jima je, naj gresta domov. Obrnili sta se in šli s konjem proti domu. Ko sta se približali domu, sta zagledali okoli domačije vse polno Nemcev v belih haljah. Odločili sta se, da gresta k sestri Francki k Jesenku v Bačne. Na odcepu poti, ki pelje k Jesen; ku, sta srečali Nemce. Vprašali so ju, čigavi sta, rekli sta, da Je-senkovi, nakar so ju spustili naprej. Tedaj sta pognali konja v galop in ko sta pridrveli k Jesenku na dvorišče, sta vse skupaj pustili in zbežali v gozd. Tu sta bili potem celo popoldne in še pozno v noč. Zatem sta se pa odpravili do njihove šivilje v sosednji vasi, da bi zvedeli, kako je doma in z mamo. Postregla jima je z večerjo, da sta se okrepčali in pogreli. Na sebi sta imeli bolj lahki vsakdanji dnevni oblačili in volneni jopici. Zato sta bili povsem prezebli in premraženi. Ko sta prišli malo k sebi, sta odšli v Kremenik, kjer sta se zatekli v zakotno bajto ob gozdu k Mariji Lo-movec. Tu sta zvedeli, da je tudi mama srečno ušla Nemcem. Kasneje je tudi mama prišla v to hišo, kjer so potem nekaj časa bivale. Zatem sta mama in Malka odšli čez mejo v Dolomite, Milka pa k teti Marjanci Grošelj v Javorje. Mama Marija Peternel je bila že prej bolj slabega zdravja. Tedaj pa se je še prehladila in od vsega hudega in prestanega gorja hudo zbolela, in so jo tako že hudo bolno odvedli v zavetje v Dolomite. Vendar se ni več opomogla in je potem poleti 1942 v bolnišnici v Ljubljani umrla. Iz doslej navedenega vidimo, kako se je začela in odvijala decembrska vstaja v Poljanski dolini in drugod na območju sedanje občine Škofja Loka in kako velikansko število mož in fantov se je odzvalo pozivu glasnikov Osvobodilne fronte po vaseh, daje napočil napovedani trenutek za splošno oboroženo vstajo in izgon okupatorja z naše zemlje, in na ta poziv prostovoljno odšlo k partizanom. Tako je tedanji velikanski priliv prostovoljcev omogočil poveljstvu Cankarjevega bataljona, da je začel na božič, 25. decembra 1941, izvajati široko zasnovane diverzantske in vojaške akcije na območju Poljanske doline. Te akcije so sprožila obvestila, da Nemci pripravljajo izselitev prebival- ta, Marjenetov oz. Parbičev iz Žabje vasi. Vsi ti so bili potem, razen Brdarja, ki so ga ubili že prej, ustreljeni 3. januarja 1941 kot talci v Dragi pri Begunjah. Najprej naj opišem aretacije in dogodke, ki so se odvijali pri Brdarju v Vinharjah. V petek, 26. decembra, je prišla zgodaj popoldne v Vinharje večja kolona nemških policistov in žan-darjev s postajanke v Lučinah. Obkolili so Brdarjevo domačijo in vdrli v hišo. Takoj so aretirali gospodarja Janeza Peternela in Pavleta Oblaka, Kisov-škega mlinarja z Bukovega vrha, ki se je bil s svoje domačije v dolini umaknil k Brdarju, da bi se izmaknil napovedani izselitvi. Že prejšnji dan, to je na božič, se je v strahu pred izselitvijo namreč zateklo k prijate- o o g m Z <—i C/5 g i—h o r > M H n O M O M > co C/) H > Z Moda in kvaliteta GORENJSKI GLAS, PETEK, 20. DECEMBRA 1991 IZJAVA TEDNA Država naj počne s svojim kapitalom, kar hoče! Pravosodni minister Rajko Pirnat, ki je ves divji na divje privatizacije družbenega premoženja, se je obregnil tudi nad delniško družbo Kovinotehno Celje, ki je 470 milijonov tolarjev prenesla na Kovinotehno Leasing, d.o.o., zato, da je s tem zmanjšala delež družbenega kapitala s prejšnjih 91 na sedanjih 22 odstotkov in tako v kali zatrla možnost, da bi v njenem odboru prevladal monopol države. Zaposleni so v delniški družbi imeli le 8 odstotkov vsega njenega kapitala in da bi vrednost povečali, so jo prenesli na Kovinotehno Leasing. V Kovinotehni so rekli: »Zdaj država lahko počne s svojim kapitalom, kar hoče! Rajko Pirnat pa je pravosodni minister in če obstaja pravna podlaga, naj transakcijo družbenega kapitala razveljavi, če more!« Kar se torej zdi Pirnatu nemogoče, je v Kovinotehni mogoče... Silvestrovanje na prostem Turistično društvo Jesenice se je letos hrabro podalo v organizacijo silvestrovanja na prostem - na prostoru pred gledališčem Tone Cufar, kjer se bodo od božiča naprej zvrstile številne prireditve in tudi božični sejem. Precej zahtevna organizacija silvestrovanja na prostem je večinoma v rokah Florijana Velikanje, ki je funkcionar Turističnega društva, obenem pa direktor jeseniškega Kovinarja, firme, ki je letos že lepo okrasila Jesenice. Če ne bo preveč mraz, lahko pričakujemo, da bo pred gledališčem Tone Cufar kar veselo: poskrbeli bodo za živo glasbo, za gostinsko ponudbo po ne preveč zasoljenih cenah, opolnoči pa bodo novemu letu nazdravili s šampanjcem... • D. S. VOLKSBANK LJUDSKA BANKA BOROVLJE Borovlje, Glavni trg 6 (Hauptplatz 6) tel.:9943-4227-3756 VAM ŽELI PRIJETNO BOŽIČNO IN NOVOLETNO PRAZNOVANJE Zahvaljujemo se vam za zvestobo in zaupanje in se tudi v prihodnjem letu veselimo vašega obiska! Novi lastnik Grimšč povabil otroke Grad Grimšče na Rečici pri Bledu je radovljiška Almira prodala, novi lastnik pa je postal Nicholas Oman, avstralski in jugoslovanski državljan, sicer doma iz Podkorena. Že ob nakupu je povedal, da bi rad grad Grimšče spremenil v poslovni center in nasploh v prelepo graščino povrnil življenje. Pred božičem se je odločil za lepo in prijazno potezo: v graščino Grimšče je na božično obdaritev povabil vse okoliške otroke. Otroci z Rečice bodo v torek, 24. decembra, ob 15. uri prejeli v graščini lepa darila, ogledali pa si bodo tudi otroško igrico Srečni lev, ki jo bo pripravila srednja vzgojiteljska šola iz Ljubljane. • D. S. V Veter R M Pratika nam takole napoveduje vreme: v petek, 20. decembra, veter, v soboto, 21. decembra, ščip, v nedeljo, 22. decembra, in v ponedeljek, 23. decembra, mrzlo, v torek, 24. decembra, veter, v sredo, 25. decembra, jasno, v četrtek, 26. decembra, veter in v petek, 27. decembra, jasno. Lunine spremembe Ker se luna spremeni v soboto, 21. decembra, ko bo ob 11. uri in 23 minut ščip, bo po Herschlovem vremenskem ključu mrzlo in mrzel veter. Razstava na Javorniku V petek, 20. decembra, bo ob 18. uri v salonu delavskega doma na Javorniku otvoritev likovnih del člana DOLIKA Cveta Velikajna. ŠE NE VESTE, KAJ PODARITI OB BOŽIČU, NOVEM LETU? Naš predlog: podarite naročnino na poltednik Gorenjski glas. Izrežite naročilnico, vpišite podatke o naslovniku, ki mu boste podarili Gorenjski glas in nam pripišite Vaše podatke. Strošek naročnine boste lahko poravnali za celo leto 1992 v enem znesku (1.800,00 SLT) ali pa po trimesečjih - ker Vam zaupamo, bomo Vašemu obdarjencu najprej začeli pošiljati časopis in šele potem Vam dostavili račun. Darilo, s katerim res ne morete zgrešiti - celoletna naročnina Gorenjskega glasa! Naročilnica Nepreklicno naročam GORENJSKI GLAS za najmanj eno leto Ime in priimek. Točen naslov _ Pošta (štev. Osebna izkaznica štev Datum: Podpis Naročilnico pošljite na naslov ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj SLOVENIJA 1 SOVA PRI HUXTABLOVTH Na obisku pri Huxtablovih je profesor Foster, Clifov in Clairin učitelj s Hillmana, in Clifa kar razganja, čeprav se ne spomni niti preproste pesmi. Pa kaj potem. Pomembno je, da je imel pri prof. Fosterju desetko! Ne pa tako kot nekateri... ki seveda še vedno znajo pesem... Ker Clifov prijatelj Chuck zaradi gripe zvečer ne more priti na partijo kart, se profesor ponudi za četrtega igralca. Claire in Clif ga dobrohotno opozarjata, da sta Russell in njegov prijatelj Homer hudimano preve-jana goljufa. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Klub klobuk 10.10 Evita Peron, ameriška nadaljevanka 11.00 Euroritem, 20. oddaja 11.20 Video strani 13.30 TV dnevnik 14.45 Video strani 14.55 Mozaik: Svet na zaslonu, ponovitev 15.25 Sova, ponovitev 16.40 EP, Video strani 16.45 Poslovne informacije 16.50 Poročila 16.55 Slovenska kronika 17.05 Mozaik: Tednik, ponovitev 18.05 EP, Video strani 18.10 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike 19.00 Risanka 19.17 EPP 19.20 TV okno 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Forum 20.15 EPP 20.20 Skrivnost Cerro Torre, angleška dokumentarna oddaja 21.00 EPP 21.05 Trgovina z mamili, angleška nadaljevanka 21.55 EPP 22.00 TV dnevnik, vreme 22.30 EP, Video strani 22.35 Sova Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka Stari divji zahod, ameriški film Ljudje počnejo vse mogoče, ameriški varietejski program 1.00 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.10 Euroritem, ponovitev 17.30 Regionalni programi TV Slovenija, studio Maribor: Tele M 19.00 Videomeh, ponovitev 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 Žarišče 20.30 Ex libris: O Juliju Betettu 21.20 Mozart na turneji: Dunaj - zadnje leto 22.20 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.10 Sporočila beguncem 7.25 Dobro jutro. Hrvaška 8.00 Poročila 8.05 Napoleon in Josephine, ameriška nadaljevanka 9.00 Poročila 9.05 TV šola: Družboslovje, program za učence od 5. do 8. razreda 10.00 Poročila 10.05 Reportaže, glasba, mirovne pobude 11.00 Poročila 11.05 Program za otroke: Povejte kaj naj počnem 12.00 Poročila 12.05 Vključitve, reportaže, glasba 13.00 Poročila 13.05 Reportaže 13.30 Begunci, brezposelni 14.00 Poročila 14.10 Pustolovščine Robina Hooda, ameriški film 16.00 Poročila 16.10 Hrvaška danes 17.00 Poročila v angleščini 17.05 Dokumentarni program 17.45 Resnice in laži 18.00 Poročila 18.15 Letalska družba, angleška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Politični magazin 22.25 TV dnevnik 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Poročila v angleščini 0.00 TV izbor 1.00 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.55 Video strani 17.00 Malavizija, dokumentarna serija 19.30 TV dnevnik 20.15 Samo bedaki in konji, angleška humoristična nanizanka 21.15 Marlboro music shovv 21.50 Ciklus filmov Alfreda Hitchco-cka 23.30 Gardijada 4.00 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Predstavitev božičnega in novoletnega programa 20.45 Električne sanje, ameriški barvni film; Lenny von Dohlen, Virginia Madsen TV KOPER 13.00 Športne oddaje 14.30 BellaTV 16.10 Čarobna svetilka 16.30 Juke boks 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka, otroški program 20.30 Biblijska ozemlja 21.00 Globus 21.30 Človek iz Shelforda, TV nanizanka 22.20 TV dnevnik 22.30 Policijske novice 23.20 športna rubrika TV AVSTRIJA 1_j 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.30 Ruščina 10.00 Šolska TV 10.30 Dva in dva je umor, ponovitev filma 12.05 Risanke 12.15 Domače reportaže, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Očarljiva Jeannie 14.00 Dediščina Guldenburgovih 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.05 Risana serija 15.30 Am, dam, des 16.05 Rdeči mesec 16.30 Mini kviz 16.55 Michaelov zveneči adventni koledar 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 17.35 Luč v temi 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Trapper John 19.21 Znanost danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Derrick 21.15 Znane osebnosti kuhajo 21.15 Pogledi s strani 21.35 Nebeška psa na poti v pekel. italijanski film; Bud Spencer, Terence Hill 23.15 Šport 23.35 V temni noči, ameriški film; Edvvard Robinson, Kevin McCarthv 1.00 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.00 Leksikon umetnikov 15.10 Šport 15.40 Dežnik za zaljubljence, sovjetski film 17.05 Smithsonian VVorld 18.00 Simpsonovi 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Čudoviti svet v koralnem grebenu 21.00 Znanost O Človek ie pot 92 22.00 Čas v sliki 22.30 A VVild Hare, risanka 22.40 Filmska ura, pogovori z Wer- nerjem Herzogom 23.40 Klasične risanke 0.10 Dame Edna Megastar 0.50 Klasične risanke, 2 del 1.25 TV pogovor z Dietrom Mo- orom 1.55 Poročila RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop. Danes do 13. - Radio SLo-venija, Domače novice I, Kulturna dediščina, Dogodki in odmevi - Radio SLovenija, obvestila. Domače novice II. aktualno, čestitke, BBC London -večerna inforamtivna oddaja, 19.00 -Zaključek l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program - glasba -6.50 Dobro jutro, otroci - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 11.05 Petkovo srečanje + glasba 12.00 Poročila -na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP - 17.00 Studio ob 17.00 - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Oddaja za pomorščake + glasba - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 22.00 Zrcalo dneva + EP + vreme - 23.05 Literarni nokturno - Desanka Maksimovič: Rojenje - 23.15-4.30 Nočni program -glasba RADIO ŽIRI: FREKVENCE: Koprivnik: 98,2 Mhz Lubnik: 91.2 Mhz Miklavž: 96.4 Mhz 1. RADIOM 16.00 - Napoved programa - EPP -16.50 - Športne novice -17.00 - Obvestila - 17.20 - Pogovor z arhitektko Aniko Logar - 19.00 - Odpoved programa - _ PRO 7 6.05 VValtonovi 6.55 Ravvhide 7.45 Risanke 8.30 Gospod Ed 8.55 Medvedje prihajajo 9.25 Jane in Kathleen -usodne poti dveh prijateljic, ameriška kriminalna nadaljevanka 10.20 Ravvhide 11.15 Res velik razred 11.40 Barnev Miller 12.05 Primer za prof. Chasa, ponovitev 13.00 Perry Mason 14.00 Risanke 14.55 Sramota, avstrijski film 16.40 Trd, toda prisrčen 17.30 Poročila 17.35 Risanke 19.30 Cosby shovv 20.00 Poročila 20.15 Dekle brez pižame, nemška komedija 22.05 Ulice San Francisca 23.20 Žar nasilja, ameriška kriminalka 1.30 MA S H 1.55 Speciai Squad 2.45 Gamijanijeve noči, francoski erotični film, ponovitev RTL PLUS 6.00 Poročila 9.00 Ponovitev različnih mladinskih oddaj 11.25 Divja vrtnica 12.10 Delvecchio 13.05 En oče preveč 13.30 Kalifornijski klan 14.20 Springfi-eldska zgodba 15.05 Klan volkov ,15.50 Chips 16.40 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.45 Poročila 19.15 Pacifiška eskadrilja 214 20.15 Airvvolf 21.10 Skrivnosti iz Twin Peaksa 22.05 Poročilo iz nemške nogometne lige 23.00 Tutti frutti 0.10 Tisto, kar šolska dekleta zamol čijo, nemški erotični film 1.30 Z najlepšimi pozdravi od Djanga, italijanski film - ponovitev SCREENSPORT 8.00 Eurobika 8.30 Evropska košarka 9.30 Superkros - Los Angeles 10.30 Eurobika 11.00 Britanska formula 3000 12.00 Golf - svetovno prvestvo, prenos 14.00 Superkros - Los Angeles 15.00 Eurobika 15.30 Tajski boks 16.00 Golf 17.00 Argentinski nogomet 18.00 Smučarsko poročilo 19.00 Svet športa 19.30 Golf - svetovno prvestvo, prenos 21.30 Go! - nizozemski moto šport 22.00 Filmi o formuli 1 -Dvojni in prihodnji kranj 22.30 NBA košarka - Čhicago : L A Lakers 24.00 Ameriški boks STROJNO VEZENJE APLIKACIJ Ol.CA BRI.ZAK. Britot A. tel.: 064 241 -pj4 KINO 20. decembra CENTER amer kom MOJE MODRO NEBO ob 16.. 18. in 20 uri STORŽIĆ amer trda erot LOLITA - CALL GIRL ob 18. in 20 uri ŽELEZAR amer akcij kom POLICAJ IZ VRTCA ob 18 in 20. uri KOMENDA amer. krim. film EVA - UNIČEVALKA ob 20. uri LAZE amer melodrama JEKLENE MAGNOLIJE ob 19 uri ČEŠNJICA amer melodrama DUH ob 20. uri DOVJE amer thril MISERY ob 19.30 uri ŽELEZNIKI amer. akcij. kom. MLADOLETNI VOHUN ob 19 uri ŠKOFJA LOKA amer. vojna drama PRIDI POGLEDAT RAJ ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. vojni film JEKLENI OREL II ob 20 uri BLED amer. zgod. pust. film BLAGO CARJA SALAMONA ob 20. uri IZ ŠOLSKIH KLOPI Ureja: Helena Jelovčan Nagrajenci festivala "Otrok in knjiga" v Mariboru Matijev rod Kar tri nagrade so na preteklem festivalu v Mariboru, nekdanjem festivalu Kurirček, po novem pa "Otrok in knjiga", dobili učenci osnovne šole Matija Valjavec iz Preddvora. Ustvarjalci glasila "Mladi rod" Njihovo šolsko glasilo "Matijev rod" je dobilo literarno nagrado za kvaliteto prispevkov. Še dve samostojni nagradi pa sta dobila dva njihova učenca: Matiček Žumer - literarno in Simon Gašpirc - likovno, oba pa sta ustvarjala na temo "Hiša mojih želja". "Matijev rod" šolsko glasilo mladih Preddvorčanov izhaja že celih 26 let. V teh letih so otroci dobili na različnih natečajih, na republiški ravni prenekatero nagrado za svoje ustvarjanje. Dolgoletna mentorica glasila je bila Berta Golob, nekaj let pa novinarski krožek na šoli vodi Francka 2umer. V novinarskem krožku sodeluje deset učencev, v glasilo pa dopisujejo vsi učenci, od 6. do 8. razreda. O delu pri glasilu in laskavih nagradah, ki so Novi knjižici iz založbe za najmlajše Domače igračke in Pekarna Feliks Kamnik, decembra - V založbi Harlekin, založbi za najmlajše, so se v začetku tega meseca spet odločili razveseliti otroke. Izdali so dve novi knjižici, ki sta prav zares nekaj posebnega. Prva, z naslovom Domače igračke, je namenjena vsem tistim otrokom, ki hitro odložijo sicer lepe in drage igračke, radi pa bi naredili kaj svojega. Knjiga, bogato opremljena z ilustracijami, ponuja več kot sto idej za najrazličnejše izdelke, ki jih je moč narediti iz preprostih materialov: papirja, škatlic, gozdnih sadežev... zato se bodo knjige poleg otrok in staršev prav gotovo razveselili tudi vsi, ki 5o tako ali drugače povezani z vzgojo najmlajših. V založbi Harlekin v Kamniku pa so se odločili izdati knjižno zbirko z naslovom Feliks. Z drobnimi knjižicami majhnega formata (a vendar velikimi črkami) bodo s prijetnimi pravljicami razveselili tiste male knjižne molje, ki šele spoznavajo abecedo in se branja šele učijo. Pekarna Feliks je naslov prve knjige iz te zbirke, napisala jo je Mateja Reba (mnogi mladi bralci gotovo poznate njenega Zmajčka Bima, ki je med najpriljubljenejšimi knjižicami za otroke), z bogatimi ilustracijami pa jo je opremila akademska slikarka Marija Prelog. # (vs) Božič Vsako leto za božič postavimo jelko. Očka jo prinese iz Ljubljane. Vsa presrečna zvečer ležem v posteljo, ker vem, da bomo zjutraj krasili jelko. Ko se zbudim, me že čakata očka in mamica z zajtrkom. Potem pripravimo okraske. Začne se pravo veselje. Mami priveze bombone, jaz obesim okraske in oči poskrbi za lučke. Potem vse pospravimo. Mami speče pecivo, jaz pa povabim prijateljice in začne se rajanje. Barbara L rek, OŠ Cvetka Goiarja Škofja Loka December je mesec za otroke December je mesec za otroke, ker v njem dobivajo darila na obroke. December je mesec za vse, ki se snega vesele. Decembra nas obišče Miklavž, Božiček in pa dedek Mraz. Miklavž pride s parkeljni. Božiček s tremi kralji, dedek Mraz pa z novim letom. Matjaž Ravnikar, 4. d r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka jih prejšnji mesec dobili v Mariboru, smo se pogovarjali z nekaterimi ustvarjalci glasila in obema nagrajencema. "Pri izbiranju tem za glasilo, ki izide enkrat letno, pazimo, da so teme času primerne, da so prispevki čimbolj zanimivi in tudi zabavni in seveda, da je videz glasila privlačen. Posamezne začetne naslove nariše in opremi kolegica, Tanja Brajnik, v glasilu imamo svojo križanko in lastne fotografije, poleg tega pa še cel kup ilustracij in manjših risbic," je delo pri nastajanju glasila opisovala ena izmed sodelavk Maja Markun. Po besedah mentorice Francke Žumer se zadnja leta predvsem trudijo, da bi bilo glasilo čimbolj literarno, saj pri otrocih opaža vse težje izražanje notranjih doživetij. Čas, ki ga živimo, vpliva tudi na otroke, ki jih, kot je povedal Matiček Žumer, literarni nagrajenec mariborskega festivala, zasipa z množico vesti z vojnih prizorišč, prizori nasilja in prepirov. "Mogoče se res ne znamo več tako dobro izražati, veliko krivde za to pa najbrž nosi televizija z večnimi prizori nasilja, resničnega in filmskega," je razmišljal Matiček, ki sodeluje v novinarskem krožku že štiri leta in je bil dobljene nagrade izredno vesel. Likovno samostojno nagrado na festivalu pa je dobil Simon Gašpirc, ki je upodobil robota, eno izmed najljubših njegovih tem. Uporabil je črnobelo tehniko, nagrade pa se je prav tako razveselil kot Matiček. Simon pa ne upodablja samo robotov, rad riše tudi stripe. Skupaj s prijateljem Luko Mehletom sta ustvarila dva nova junaka stripov: Sama in Toma. Dosedaj sta narisala že dvanajst nadaljevanj stripa, v katerih nastopata prikupna junaka in njuni nasprotniki. Mladi ustvarjalci z osnovne šole Matija Valjavec v Preddvoru so nadvse prizadevni in veseli vsake spodbude in pohvale. Da se v nekaterih pri ustvarjanju šolskega glasila izoblikujejo tudi prve kali bodočih novinarjev, pričajo tudi njihovi nekdanji učenci, ki se novinarstvu tudi profesionalno posvetijo. • Mojca Pe-ternelj, foto: Jure Cigler Dragi mladi prijatelji v vrtcih in šolah! AH ste se danes prebudili v topli postelji v svoji sobi? Ste danes srečali iste prijatelje kot včeraj? Ali vam je v vrtcu ali v šoli delil nauke isti vzgojitelj ali učitelj? Če ste na vsa vprašanja odgovorili z DA, potem ste SREČNI. Najbrž pa veste, da v vaši bližini živijo otroci - vojni begunci iz R Hrvatske, ki vsega tega nimajo več, ker so jim vse to vzeli. Svetujemo vam, da jim pripravite NOVOLETNO PRESENEČENJE. Kako? Tako kot vi, bi se želeli tudi oni učiti, brati, pisati, pa nimajo šolskih potrebščin. Mogoče imate odveč svinčnik, barvico, radirko, barvni papir? Prinesite ga v šolo. Zbrana darila nato lahko skupaj odnesete v šolo, ki jo za njih organizirajo po nekaterih občinah. Če nimate darila pa lahko izrežete štiriperesno deteljico in jim jo izročite - za SREČO v prihodnjem letu. Ministrstvo za šolstvo in šport R Slovenije želi, da se akciji pridruži čim večje število slovenskih otrok. Hvala za pomoč! Minister prof. dr. Peter Vencelj Filmska nagradna uganka Raketarja v filmu Rocketeer je zaigral Bili Campbell. Nagradi - po par vstopnic za brezplačni ogled kateregakoli filma v eni od dvoran Kino podjetja Kranj - tokrat prejmeta Igor Sekne, 64211 Mavčiče, Jama 42, in Renata Lautar, 64202 Naklo, Strahinj 109. Nagradne uganke danes ne zastavljamo. Radi bi vas seznanili z zanimivo ponudbo filmov, ki jih med božično novoletnimi počitnicami za mlade pripravljajo v Kino podjetju Kranj. 22. decembra ob 10. in 17. uri bodo vrteli ameriško risanko Pepelka, 23. decembra ob 10. in 16. uri melodramo Duh, 24. decembra ob 10. in 16. uri akcijski film Policaj iz vrtca, 25. decembra ob 10. in 16. uri Air America, 26. decembra ob 10. in 16. uri komedijo Gola pištola, 27. decembra ob 10. in 16. uri Robina Hooda, 28. decembra ob 10. in 17. uri komedijo Dvojčka, 29. decembra ob 10. in 17. uri risanko Potovanje v Melonio, 30. decembra ob 10. in 16. uri Rocketeerja, 2. januarja ob 10. in 17. uri Dicka Tracvja, 3. januarja ob 10. in 16. uri Pleše z volkovi, 4. januarja ob 10. in 17. uri Kakor očka reče in 5. januarja ob 10. in 17. uri Malo morsko deklico. Ogled posamezne predstave stane 40 tolarjev. SLOVENIJA 2 BACH IN BOTTINE kanadski film; igrajo: Mahee Pai-ment, Raymond Legault, Harry Marciano, Andree Pelletier. Enajstletna Fanny je sirota brez staršev. Živi pri babici, ki ji skuša nadomestiti očeta in mater, njena še najbolj tesna povezava, spomin na starše, je prijazen skunk, darilo njenega očeta. Tik pred Božičem pa mora babica v oskrbo doma za ostarele in sedaj je za malo Fannv ostal edinole še samotarski stric, ki bi lahko skrbel zanjo. Stric je samski in samotarski, njegova edina in največja ljubezen je glasba, še posebej nemški skladatelj Bach. Za strica Jonathana je prihod male Fannv pravcati šok, saj dekličina prisotnost popolnoma spremeni način njegovega življenja. Jonat-han je prepričan, da ne bo mogel skrbeti za Fannv in za njenega hišnega ljubljenca in zaradi tega razmišlja, da bi jo dal v sirotišnico. Kaplja čez rob utegne biti nesreča, ko Fannvjin skunk Ohrovt-ček razbije Bachovo skulpturo. Jonathan je obupan. Toda Fannv je prijeten deklic in zaradi tega Jonathanova odločitev, da jo da v sirotišnico, ni posebno trdna. Še posebej zaradi tega, ker si je našla prijatelja Berenice in Sea-na. In če bo naklonjenost med njima prevladala, bo tudi Fannvji-na usoda drugačna, zato se bo tudi ona potrudila, da se bo Jonathanova sramežljivost in zadržanost stopila. -1- 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.35 Video strani 8.45 Mozaik, ponovitev 8.45 Angleščina - Follovv me 9.05 Radovedni Taček: Žaba 9.25 V Bitenc: Zlati čeveljčki 9.45 Pravljice iz mavrice: Čarodejni dimnikar 10.05 Alf, ameriška nanizanka 10.30 Zgodbe iz školjke 11.45 9. revija obrtniških pevskih zborov Slovenije, Škofja Loka 1991 12.15 Mozart na turneji: Dunaj - zadnje leto 13.15 Forum 13.30 TV dnevnik 13.40 Kostum - moda - balet - Gallus, ponovitev 14.15 Video strani 15.40 Video strani 15.50 Marlboro music shovv, ponovitev 16.20 Sova, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 Poročila 17.05 Bach in Bottine, kanadski film 18.40 EP, Video strani 18.45 Paralaksa, ponovitev nizozemske dokumentarne serije 19.10 Risanka 19.17 EPP 19.20 TV okno 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Utrip 20.15 EPP 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 EPP 20.35 Komu gori pod nogami 21.35 Sova Murphv Brovvn, ameriška nanizanka 22.00 TV dnevnik, šport, vreme 22.30 EP. Video strani 22.35 Sova Flair, avstralska nadaljevanka Kako zmanjšati življenjske stroške, ameriški film 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 12.15 St. Anton: Svetovni pokal v alpskem smučanju, smuk (m), prenos 18.30 Teleski '90: Pripravimo se na smučanje 19.00 Garfield in prijatelji 19.30 TV dnevnik Sarajevo 20.15 Filmske uspešnice: Zajtrk pri Tiffanvju, ameriški filsn 22.00 EP v alpskem smučanju, veleslalom (m), posnetek iz Kranjske Gore 22.30 Yutel, eksperimentalni programi l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.10 Sporočila beguncem 7.25 Dobro jutro. Hrvaška 8.00 Poročila 8.05 Napoleon in Josephine, ameriška nadaljevanka 9.00 Poročila 9.05 TV šola - Odprta ura 10.00 Poročila 10.05 Reportaže, mirovne pobude 11.00 Poročila 11.05 Program za otroke 12.00 Poročila 12.05 Vključitve, reportaže 13.00 Poročila 13.05 Reportaže 14.00 Poročila 14.10 Ljubezenska afera, ameriški film 16.00 Poročila 18.10 Vključitve, reportaže 17.00 Poročila v angleščini 17.15 Fiškal, TV nadaljevanka 18.00 Poročila 18.15 Dokumentarni program 19.10 Na začetku je bila beseda 19.30 TV dnevnik glasba, politični magazin, zakaj se bojujemo, ameriška dokumentarna serija 23.00 TV dnevnik 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Poročila v angleščini 0.00 TV izbor 1.00 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 12.15 St. Anton: Svetovni pokal v alpskem smučanju, smuk (m), prenos 16.45 Video strani 17.00 Otok zakladov, mladinska nadaljevanka 18.30 Zlatko in detektivi 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 2020 Alo, alo, humoristična serija 20.50 Ameriške kronike 21.20 Tetoviranec, francoski barvni film; Luis de Funes, Jean Ga- bin 22.55 Calebove hčerke, kanadska nadaljevanka 23.55 Hit depo 1.55 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega programa 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 V znaku kozoroga, nadaljevanka 21.30 Zmagoslavje, ameriški film; Joan Bennett, Paul Henreid TV KOPER 13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka, ponovitev 15.30 Biblijska ozemlja 16.00 Čarobna svetilka 17.30 Človek iz Shelforda, angleška nadaljevanka 18.20 Globus 19.00 TV dnevnik 19.30 Jutri je nedelja, verska oddaja 19.35 Policijske novice 20.30 Oddaja v živo 21.30 Foxfire, ponos rase, ameriški barvni film 22.00 TV dnevnik 23.10 Sodelavci, ameriška nanizanka TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Simpsonovi, ponovitev 9.30 Angleščina 10.00 Francoščina 10.30 Ruščina 11.00 Pojoči Englovi Tirolske, ponovitev avstrijskega filma 12.30 Hello Austria, hello Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Angel, ameriški film; Marlene Dietrich 15.00 Risanke 1525 Biblija za otroke 15.30 Jaz in ti, otroški program 15.30 Salomonovi izreki 15.35 The Real Ghostbusters. risanka 16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Športna abeceda 17.25 Odštevanje 17.55 Michaelov zveneči adventni koledar 18.00 Čas v sliki 18.05 Šport 18.30 Trapper John 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Shovv Petra Alexandra 22.10 Zlata dekleta 22.35 Ženske zvijače, ameriški TV film; Cindv VVilliams 0.05 Čas v sliki 0.10 Drzni nasprotniki, ameriški vestem; Robert Taylor, Hovvard Keel, Ava Gardner, Anthony Quinn 1.40 Čas v sliki 1.45 Ex libris TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 9.55 Šport 14.15 Vaše glasbene želje 14.15 Sprehod po adventu, 4. del glasbene oddaje 16.00 Poročila iz parlamenta 17.00 Ljuba družina 17.45 Kdo me hoče? - Živali iščejo dom 18.00 Mačke in pes 18.30 Magazin Alpe-Jadran 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Kultura 20.15 Črne oči, italijansko-sovjetski film 22.10 Čas v sliki 2220 Šport 22.25 V 80 dneh okoli sveta 23.15 VVorld Masters 0.15 Srce je adut 1.15 Čas v sliki/Ex libris RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Duhovna obzorja, Danes do 13. - Radio SLovenija, DOmače novice I, kuharsko nasvet, tečaj angleškega jezika - BBC, DOgodki inod-mevi - Rdio Slovenija, obvestila, DOmače novice II. Zabavno glasbena kontaktna oddaja - izmenoma Ugnai številko ali Moja jeleoša kot tvoja, čestitke, 19.00 - Zaključek l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 920 Dnevnikov odmev - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 12.05 Na današnji dan - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Radio danes, radio jutp - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP - 17.00 Studio ob 17.00 - Tedenski aktualni mozaik -19.00 Radijski dnevnik + EP + vreme - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00 Radio na dopustu - 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra -23.05 Literarni nokturno - Bruno Du-bak: Čuvar meha - zgodovinarja -23.15-5.00 Nočni program - glasba KINO l. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - Razvedrilno popoldne na valovih Radia Žiri, vmes EPP in obvestila -19.00 - Odpoved programa - RTL PLUS 6.00 Risanke 7.10 Pravljice z vsega sveta 8.00 Mladinske oddaje 9.30 Klack 10.10 Jetsonovi 10.35 Mr T. SCREENSPORT I. 00 Nogomet - špansko prvenstvo 2.30 Golf - veterani 4.00 Boks 6.00 Biljard snooker 8.00 Smučarsko poročilo 9.00 Hokej na ledu - Kanada : ZDA II. 00 Dokumentarec o Arnoldu Pal-merju 12.00 Svet športa 12.30 NBA košarka - Chicago : L.A. Lakers 14.00 Argentinski nogomet 15.00 Ritmična gimnastika 16.00 Golf - svetovno prvenstvo 17.00 Mednarodni moto šport 18.00 Dirke dragsterjev 19.00 Boks 20.00 Rugby - svetovni pokal 21.00 24 ur La Mansa 22.00 Golf - svetovno prvenstvo, prenos 24.00 Hokej na ledu - Kanada : ZDA 21. decembra CENTER amer. kom. MOJE MODRO NEBO ob 17. in 19. uri, prem. amer. krim. filma MILLERJEVO KRIŽIŠČE ob 21. uri STORŽIĆ amer. akcij, thrill. UMRI POKONČNO II. ob 16. uri, amer. trda erot. LOLITA - CALL GIRL ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. thrill. MISERY ob 17. in 19. uri, prem. amer. akcij. kom. HUDSON HAWK ob 21. uri DUPLICA amer. akcij. kom. POLICAJ IZ VRTCA ob 17. uri, amer. akcij. kom. POLICAJ IZ VRTCA ob 19. uri, prem. amer. pust. filma MESEČEVE PLANINE ob 21. uri TRŽIČ amer. ris. PEPELKA ob 16. uri, prem. amer. krim. filma EVA - UNIČEVALKA ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij. kom. MLADOLETNI VOHUN ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. pust. film ROBIN HOOD - PRINC TATOV ob 20. uri BLED amer. zab. film OSKAR JE KRIV ZA VSE ob 20. uri BOHINJ aemr. zgod. pust. film BLAGO CARJA SALAMONA ob 20. uri 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.00 Video strani 8.10 Otroška matineja 8.10 Živ žav 9.10 Telovadka, ponovitev francoske nadaljevanke 9.40 Glasba skozi čas, koprodukcija 10.40 Garfield in prijatelji, ponovitev 11.05 Prišel čas je krog Božiča 11.35 Obzorja duha 11.55 EP, Video strani 12.00 Charlie Chaplin: Za kulisami 12.30 TV dnevnik 12.40 Video strani 14.40 Johann Sebastian Bach, nemška nadaljevanka 1525 Sova, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 Poročila 17.05 Riba brez bicikla, francoski film 18.30 Risanka 18.40 EPP 18.45 TV mernik 19.15 TVokno 1920 Slovenski loto 1924 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Zrcalo tedna 20.15 EPP 20.20 Pavle Lužan: Sanjarjenje, TV igra 21.40 EPP 21.45 Zdravo 23.05 TV dnevnik, šport, vreme 23.35 EP, Video strani 23.40 Sova Razrednik, ameriška nanizanka Flair, avstralska nadaljevanka 0.55 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.50 St. Anton: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), 1. tek, prenos 12.50 St Anton: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), 2. tek, prenos 14.00 Program HTV 1 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 Svet narave: Gran Paradiso, angleška poljudnoznanstvena serija 20.50 Drugačne zvezde: Proti jugu, potopisna reportaža 21.20 Ciklus filmov Jacquesa Tatija: Moj stric, francoski film 23.15 Evropski pokal v alpskem smučanju, slalom (m), posnetek iz Kranjske Gore 23.45 Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.10 Sporočila beguncem 725 Dobro jutro. Hrvaška 8.00 Poročila 8.05 Vrtinec, angleška nadaljevanka 9.00 Poročila 9.05 Dokumentarna oddaja 10.00 Poročila 10.05 Dokumentarna oddaja 11.00 Poročila 11.05 Spored za otroke 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Poročila 13.05 Vključitve, reportaže 14.00 Poročila 14.10 Najljubša rjavolaska, ameriški film 16.00 Poročila 16.10 Vključitve, glasba 17.00 Poročila v angleščini 17.15 Dokumentarna oddaja 18.00 Poročila 18.30 National geographic, ameriška dokumentarna serija 19.30 TV dnevnik 20.15 Življenjske preizkušnje, TV nadaljevanka 21.05 Politični magazin 23.00 TV dnevnik 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Poročila v angleščini 0.00 TV izbor 1.00 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 12.15 Video strani 12.30 St. Anton: Svetovni pokal v alpskem smučanju: slalom (m), posnetek 1. teka 12.55 Slalom (m), prenos 2. teka 16.45 Video strani 17.00 Leteči hudiči, ameriški čb film 19.15 TVfortuna 19.30 Dnevnik 20.15 Dragi John, ameriška humoristična nanizanka 20.50 Zadeva, ameriški barvni film: Natalie VVood, Robert VVagner 22.10 V območju somraka, ameriška nanizanka 23.00 Jazz 23.45 Video strani KANALA 9.00 Ponovitev programa prejšnje nedelje 20.00 Nadja, ameriški barvni film; Talia Belsam, Jonathan Banks, Joe Bennett 22.00 Kakor vam drago, angleški barvni film; Laurence Olivier TV KOPER 13.00 Športne oddaje 14.30 Oddaje v živo 15.30 Pribežnika. ameriški film 17.00 Aktualna tema 17.30 Foxfire, ponos rase 19.00 TV dnevnik 1925 Sodelavci 20.30 Bojni klic, ameriški film 22.15 Žrebanje loto 22.20 TV dnevnik 22.30 Sodelavci 23.50 športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Michael Strogoff, nemška nadaljevanka 1025 Polhi 10.55 Nekoč 11.00 Tiskovna konferenca 12.00 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Mačke in pes 13.35 Zadnji samorog, ameriška risanka 15.05 Risanke 16.10 Ena, dva ali tri 16.15 Božična zgodba 16.55 Michaelov zveneči adventni koledar 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Best of X-large 18.30 Trapper John 19.30 čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Mleko in čokolada, francoski film 22.06 Vizije 22.10 Skoraj slavni mož 22.55 Rudolf Nurejev 0.25 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 9.00 čas v sliki 9.05 Kulturni tednik 920 Oddaja 10.00 Šport 13.35 Dober dan. Koroška 14.15 Iskanje čudovitega 15.00 Dragocenosti iz Avstrije 15.05 Otrok imenovan Jezus, italijanski film 16.45 Leto v slikah - mesec v slikah 17.15 Klub za seniorje 18.00 Mačke in pes 18.30 Slike Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.30 Čas v sliki 19.48 Živi svet Kulis 20.00 Dinastija Strauss, avstrijska nadaljevanka 22.10 Čas v sliki 22.20 Šport 22.20 Maček, italijanski film 0.50 Alfred Hitchcock predstavlja; Ledeni agent 1.15 čas v sliki RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Pričetek, ura za najmlajše, minute z godbamina pihala, Slovenci v svetu. Špikov kot. kuharski nasveti, kupim - prodam. Nedeljsko popold ne, 19.00 - Zaključek 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 5.00-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke 9.05 Pomnjenja 10.00 Poročila - 11.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 18.00 Reportaža na kratko - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00 22 00 V nedeljo zvečer 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-04.30 Nočni program, glasba 1. RADIO ŽIRI 9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP -10.00 - Božične in novoletne čestitke zasebnikov in podjetij - 11.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 12.00 - Nedeljska duhovna misel - 12.15 - EPP - 12.30 -Čestitke in pozdravi - 13.00 - Božične in novoletne čestitke zasebnikov in podjetij - 15.30 - Odpoved programa PRO 7 6.00 Pustolovščina divjina 6.40 V carstvu divjih živali, ameriški dokumentarni film 7.15 Poročnik Preston 7.40 Vicki 8.00 Mork in Mindy 8.30 Gospo dična Carrol, ameriški film 10.55 MAS.H RTL PLUS 6.00 Turbo Teen 620 Flintstone Kids 6.45 Jetsonovi 7.10 Različne mladinske oddaje 9.30 Baldum, nedeljski KINO SLOVENIJA 1 RIBA BREZ BICIKLA francoski barvni film; igrajo. Eve-lyne Buvle, Bernard LeCoq, Ama-dine Rajau. Francoski film Riba brez bicikla je živahna komedija, polna domiselnih peripetij in otroške nagaji-vosti, a vendarle se loteva aktualne teme: kaj v današnjih »svobodnih« časih pomeni otroku oče. Marie bi se morala poročiti z ekscentričnim glasbenikom, ki nima niti najmanjšega čuta za praktične zadeve, zato pa je pravi glasbeni genij. Pričakujeta otroka, toda Marie se tik pred porodom odloči, da bo rajši živela sama kot z moškim, ki ga je sama zmeda. Nekaj let živi s hčerko pri ljubečih starših, ima pa tudi poročenega prijatelja in ne zaveda se. da njeno življenje ni tisto pravo, polno, srečno Emancipirana je in se bori za pravico do splava. A nenadoma začuti, da je v življenju še nekaj več, tembolj, ker jo hči - zdaj že šolarka, neprestano sprašuje, kakšen je pravzaprav njen oče. Marie, ki je prepričana, da bo kos vsem težavam in da zna plavati skozi življenja kot »riba brez bicikla«. Navdih išče v pisanju romana Ko začne hčerka trmasto iskati očeta in ga tudi najde, se Marie znajde v kočljivem položaju, ki pa ga z nekaj domišljije reši v zadovoljstvo vseh. voznik, francoska komedija, Louis de Funes 11.00 Dvojno življenje VVaiterja Mittvja. ameriška komedija; Danny Kaye 12.15 Coach - S srcem in humorjem, nadaljevanka 13.35 Mladinske oddaje 14.30 Aladin, ameriški film 16.45 Petrova glasbena revija 17.50 Primarij dr. VVestphall 18.45 Poročila 19.10 Dan, kot noben drug 20.15 Dinastija 21.50 Spieglov TV magazin 22.40 Dvorec Pompon rouge 24.00 Šok terapija, ameriška kriminalka 1.30 Zastor se dvigne, ameriški glasbeni film. Fred Astaire, Cyd Cha-irrse SCREENSPORT 2.00 Ameriški boks 3.30 Argentinski nogomet 5.30 Boks 6.30 Mednarodni moto šport 7.30 Eurobika 9.00 Golf 9.00 Hokej na ledu - Kanada : ZDA 11.00 Nogomet - špansko prvenstvo 12.30 Belgijski moto šport 13.00 Dirke dragsterjev 14.00 Boks 16.00 Golf -svetovno prvenstvo 17.00 Go! - nizozemski moto šport 18.00 Zimske Ol 92 18.30 Profesionalno smučanje -slalom 19.00 Dirke tovornjakov 20.00 Rugby - svetovni pokal 21.00 Rally 22.00 Golf - svetovno prvenstvo 24.00 NBA košarka - Chicago L A Lakers 22. decembra CENTER amer ris PEPELKA ob 10 in 17. uri, amer. krim. film MILLERJE-VO KRIŽIŠČE ob 19 uri, prem amer. kom HUDSON HAWK ob 21 uri STORŽIĆ amer. pust film DARKMAN - MOŽ IZ TEME ob 16 uri, amer trda erot. SEKS MED DELOVNIM ČASOM ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer thrill MISERY ob 17 in 19. uri, prem. amer. trde erot. SUPER SEKS ob 21. uri DUPLICA amer fis. DAVNO POZABLJENA DEŽELA ob 17. uri, prem. amer. krim. filma EVA - UNIČEVALKA ob 19. in 21. uri TRŽIČ amer. melodrama DUH ob 16. in 18.15 uri, prem. amer. erot. drame ZANDALEE - ŠESTA ZAPOVED ob 20 30 uri ŽELEZNIKI amer vojna drama PRIDI PO GLEDAT RAJ ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer akc. kom MLADOLETNI VOHUN ob 18 in 20 uri RADOVUICA amer. pust film ROBIN HOOD PRINC TATOV ob 18. uri, amer. vojni film JEKLENI OREL II ob 20. uri BLED amer. zab. film IZGANJALEC DUHOV ob 18. uri, amer. zgod pust. BLAGO CARJA SALAMONA ob 20. uri BOHINJ amer. zab film OSKAR JE KRIV ZA VSE ob 20 uri PONEDELJEK SPOREDI 23. decembra 1991 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.50 9.00 11.55 13.30 14.55 15.05 15 25 16.40 15.45 16.50 16.55 17.05 18.25 18.30 18.40 18.55 19.10 19.17 19.20 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05 20.35 21.00 21.05 21.50 22.20 22.25 23.45 Video strani Zimski počitniški program Mozaik, ponovitev TV dnevnik Video strani Obzorja duha, ponovitev Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije Poročila Slovenska kronika Mozaik: Zdravo, ponovitev EP, Video strani Spored za otroke in mlade Radovedni Taček: Žaba Zlati prah: O pajku in pameti, ljudska pravljica Risanka EPP Dobro je vedeti EPP TV dnevnik Vreme EPP Danes v skupščini Jutri bo nov dan, dokumentarna oddaja EPP Osmi dan TV dnevnik, vreme EP, Video strani Sova V območju somraka, ameriška nanizanka Flair, avstralska nadaljevanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.40 Podarim - dobim, ponovitev 17.00 Teleski '90: Pripravimo se na smučanje 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 Zelena ura 21.00 K A Jones: Božična žena, ameriška drama 22.20 Sedma steza 22.50 Pesem je... Vlado Kreslin 23.30 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.10 Sporočila beguncem 7.25 Dobro jutro, Hrvaška 8.00 Poročila 8.05 Vrtinec, angleška nadaljevanka 9.00 Poročila 9.05 TV šola: Program za učence 1. in 2 razreda 10.00 Poročila 10.05 Reportaže, glasba, mirovne pobude 11.00 Poročila 11.05 Program za otroke 12.00 Poročila 12.05 Vključitve, glasba, reportaže 13.00 Poročila 13.05 Reportaže 13.30 Nasveti 14.00 Poročila 14.10 Beg, ameriški film 16.00 Poročila 16.10 Hrvaška danes 17.00 Poročila v angleščini 17.05 Kristjani, angleška dokumentarna serija 18.00 Poročila 18.15 Ognjena polja, avstralska nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Božični koncert, prenos 22.00 Hrvaška v svetu 23.00 TV dnevnik 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Poročila v angleščini 0.00 TV izbor 1.00 Poročila 14.45 Video strani 15.00 Malavizija 19.30 Dnevnik 20.10 Marshallove kronike, ameriška dokumentarna serija 20.40 Resnična Charlotte 21.35 Električni kavboj 22.10 Igra s pravico, angleška nanizanka 23.00 Brez toka KANALA 10.00 Ponovitev sobotnega programa 19.00 A Shop 19.15 Risanka 19.45 A Shop 19.45 Risanka 20.00 Dober večer 20.10 Informativno dokumentarni program 20.30 Teden na borzi 20.40 Davčni svetovalec 20.45 Zorro znova jezdi, 1/12 del nadaljevanke 21.10 Vinetou v Dolini smrti, Pierre Brice TV KOPER 13.00 Športne oddaje 14.30 BellaTV 16.00 TV novice 16.10 Čarobna svetilka, otroški program 16.40 Bojni klic, ponovitev 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Ravanovi, ameriška nanizanka 20.30 Ponedeljkov športni pregled 21.00 Veseli skavti, ameriški film 22.00 TV dnevnik 22.30 TV glasba 23.10 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 9.05 9.30 10.00 11.45 13.00 13.10 14.30 14.40 15.00 15.05 15.30 16.00 16.30 16.55 17.00 17.10 17.35 18.00 18.05 18.30 19.30 20.00 20.15 21.08 21.15 21.15 22.00 22.50 0.05 Čas v sliki Katts St Dog Slika Avstrije Mleko in čokolada Risanke Čas v sliki Opojna belina, nemški film Kraljestvo narava Zvezda iz Betlehema Jaz in ti Garfield, risanka Am, dam, des Babar in Božiček Video uspešnice in kviz Michaelov zvočni adventni koledar Mini čas v sliki Wurlitzer Luč v temi Čas v sliki Mi Trapper John Čas v sliki Šport Šport v ponedeljek Kuharski mojstri Pogledi s strani Lov na Jetija Peter Strohm Ljudje ob reki, ameriški film; Mel Gibson, Sissy Spaček, Scott Glenn Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 13.15 Leksikon umetnikov 13.25 V osemdesetih dneh okoli sveta 14.15 Pesmi soncu 15.00 Otrok imenovan Jezus, nadaljevanka 16.35 Pomaga brat svojih bratov 17.30 Lipova ulica, družinska serija 18.00 Mačke in pes 18.30 Srček 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Božičkom ni lahko, ameriški film; Fred Astaire 21.50 Pogledi s strani 22.00 Čas v sliki 22.30 V osemdesetih dneh okoli sveta 2320 Moliere, 1. del francoskega filma 1.15 Čas v sliki RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horiskop, Danes do 13. - Radio Slovenja, glasbena rubirka - klasična glasba, pregled nastopov gorenjskih športnikov, DOmače novice I, razog-vor, Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila, Domače novice II, aktualna tema, čestitke poslušalcev, BBC London - večerna inforamtivna oddaja. 19.000 - Zaključek l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -12.05 Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP -17.00 Studio ob 17. in glasba -19.00 Radijski dnevnik + EP + vreme - 19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) 21.05 Zaplešite z nami - 23.05 Literarni nokturno - Boris Pangerc: Moji briegi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba l. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -16.50 - Športne novice - 17.00 - Obvestila - 17.15 - Otroški program -18.00 - Mladinski program 19.00 -Odpoved programa - radio tr/Av v/ SLOVENIJA 1 JUTRI BO NOV DAN ameriška drama, igrajo: Jason Robards, Julie Harns in drugi. Jason Tanner je osamljen, upokojen arhitekt. Pred kratkim mu je umrla žena in njegov edinec se je odselil nekam daleč. Približuje se božič, ki ga je družina vedno preživela skupaj v svoji gorski koči. Zdaj sin povabi Johna, naj pride praznovat k njegovi družini v Kalifornijo. John ne more kar tako pozabiti preteklosti in se odloči, da bo šel v gore, a ne sam; s seboj bo vzel »božično ženo«. S pomočjo oglasa najde Iris in skupaj odpotujeta v kočo. Oba sta sprva živčna in vznemirjena, potem pa se njuni odnosi s časom spreminjajo, vendar... PRO 7 6.10 Jane in Kathleen, ponovitev 6.50 Ravvhide, ponovitev 8.25 Richmond Hill 9.20 Adderiy 10.20 Ravvhide 11.20 Grk osvaja Chicago 11.45 Cosby shovv 12.10 Trd, toda prisrčen 13.15 Princ in prosjak, panamski film 15.45 Avtoman - superdetektiv 16.30 Res velik razred, ameriška mladinska nadaljevanka 17.10 Kolt za vsak primer 18.00 Risanke 20.00 Dnevnik RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 9.05 Različne ponovitve nadaljevank 11.00 Shovv trgovina 11.30 Divja vrtnica 12.15 Delvecchio 13.05 En oče preveč 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfi-eldska zgodba 15.10 Volčji klan 15.55 Chips 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.45 Poročila 19.15 Ekipa A 20.15 Dinastija 22.00 Duh. ameriški film 23.20 Moški magazin 24.00 Maniac Cop, ameriški film 1.30 Filadelfijska zgodba, ameriški film SCREENSPORT 8.00 Eurobika 8.30 Surfanje na snegu 9.00 Nogomet - špansko prvenstvo 10.30 Eurobika 11.00 Mednarodni moto šport 12.00 Boks 13.00 Argentinski nogomet 14.00 Dirke dragsterjev 15.00 Eurobika 15.30 Bovvling 16.00 Golf - veterani 17.30 Svet športa 18.00 Moto šport 19.00 Go! - nizozemski moto šport 20.00 Tajski boks 20.30 Profesionalno smučanje - slalom 21.00 Zimske 01 92 21.30 Boks 23.00 Španski goli 23.30 Rugby - St. Esteve — Albi 0.30 Rally Oddaje: torek, četrtek in sobota od 16.00 do 19.00, nedelja od 13.30 do 15.30. Prisluhnite in sodelujte: V soboto, 21. decembra, s firmo Ješe v nedeljo, 22. decembra, s stanovanjsko zadrugo, Modeno in Alpetourovo turistično agencijo Posebej vabljeni k sodelovanju v torek, 24. decembra, od 19.30 do 23.00 v božični oddaji. Oddajamo na: UKW stereo 88,9 in 95 MHz SV 189,4 m ali 1584 KHz Kontaktni telefon: 50-572 KINO 23. decembra CENTER amer. melodrama DUH ob 10 in 16. uri, amer krim. film MIL-LERJEVO KRIŽIŠČE ob 18 in 20. uri STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto! RADOVUICA amer. zab. film MOŠKI ZA ŽENITEV ob 20. uri BLED amer vojni film JEKLENI OREL II. ob 20. uri ©v ©v < CQ S O u o © U H W O. t/S < - u on —» Z — O O z < rr r— C/5 L ZA DOM IN DRUŽINO Ureja: Danica Dolenc O O 5* m Z «—i cm r > *o n K) O b M n M 00 50 > CD ■H > Na božični večer je najlepše doma Božiča se človek najraje spominja, kajti če je bila pri hiši še takšna revščina, je mati za ta večer našla kaj boljšega, da je bil to resnično najlepši večer v letu. S čim so se pogostili naši predniki na božični večer, smo se zadnjič pogovarjali z znano slovensko kuharico Kristino Mere -Matjašič, ki po dolgih letih potovanj po svetu, zdaj živi in še vedno piše kuharske knjige na Bledu. Takole pravi: 'Tisti dan, ko je bil potem zvečer sveti večer, je veljal strogi post. Za zajtrk so bili v mojih krajih, v Halozah, žganci z mlekom ali gobovo juho, za kosilo je bila sadna juha, to je bilo kuhano suho sadje, zabeljeno s smetano. V nekaterih krajih so za glavno jed pripravili prej olupljen in posušen kostanj, nato kuhan, zraven so pili jabolčnik ali hruškovec. Po vsehopravilih v hiši in hlevu ter molitvi s kropljenjem z žegnano vodo okrog hiše in drugih kmečkih stavb - oče je hodil naprej in nosil blagoslovljeni ogenj, prvi otrok za njim je nesel kropilnik - je bila na vrsti že praznična večerja. Ponekod je bila ta večer na mizi slastna gibanica, domača pečenka, kislo zelje in domači pšenični kruh. Pred odhodom k polnočnici pa je mati razrezala potico. Meščanska navada je bila tudi postna. Večerja na božični večer je bila navadno kuhana postrv, topljeno maslo, krompir v kosih in zelena solata, sledila pa je praznična potica." Kuhana postrv Vodo pristavimo z jušno zelenjavo, posolimo in okisamo, dodamo malo belega vina, cel poper, lovorjev list, rezino limone. Ko voda z zelenjavo zavre, položimo vanjo očiščene postrvi, po eno na osebo. Če so ribe manjše, so hitreje kuhane; porcijska riba, ki naj ima 25 dkg z glavo vred, naj vre okoli 15 minut. Kuhajmo jo z glavo vred, kajti glava da svoj okus in ima za škrgami še posebno okusno meso. Ko so ribe kuhane, jih vzamemo iz juhe in aranžiramo na plošči z limono, zelenim peteršiljem ter obložimo s krompirjevimi krhlji. Maslo, ki smo ga le stopili, vlijemo v orna-čnico in naj si ga vsak vzame po želji k ribi in krompirju. Domača pečenka - svinjsko pleče s kožo Potrebujemo svinjsko pleče s kožo, kumino, česen, poper, sol, maščobo Pleče mladega prašiča prekuhamo samo toliko, da koža zakrkne. Nato kožo z ostrim nožem narežemo na romboide ali kvadrate, meso po spodnji strani in ob strani natremo z mešanico soli, popra, sesekljane kumine in česna. Položimo ga v pekač s kožo navzgor in prelijemo s segreto mastjo. V pekač prilijemo zajemalko vode. Med peko polivamo po koži z mastjo in pečenkinim sokom, da bo koža krhka in lepo zarumenela. Kako dolgo pečenko pečemo, je odvisno od teže mesa. Trikilogramski kos, na primer, pečemo 2 do 3 ure. Zraven ponudimo zeljnato solato in pečen krompir. Praznična orehova potica Za testo potrebujemo 1 kg moke, 3 dag kvasa, 3 do 4 rumenjake, 3 del mlačnega mleka, 12 dag masla, 1 žličko soli, 2 žlici sladkorja, mast za model. Potice, krofe in druge kvašene kolače pripavljamo v toplem prostoru. Moko moramo pogreti, prav tako prt, pa tudi valjarja ne smemo prinesti iz mrzle shrambe. Moko presejemo v skledo in jo pomešamo z žličko soli. Zdrobljen kvas pomešamo z žličko slad- korja, 2 žlicama moke in 1/2 del mlačne vode ali mleka. Postavimo ga na toplo, da vzhaja. V sredini moke napravimo jamico, vanjo damo ubita stepena jajca, kvas, mlačno raztopljeno maslo in sladkor ter med mešanjem prilivamo mlačno mleko. Testo stepamo kake četrt ure, oziroma dokler se ne začnejo delati mehurčki in se testo loči od sklede in kuhalnice. Ni pa testo vedno enako mehko, saj nekatere vrste moke potrebujejo več mleka, druge pa za kanček manj. Natančen čas stepanja testa težko določimo, ker so živila različna. Pri tem se vsaka gospodinja ravna po lastnih izkušnjah. Stepeno testo potresemo z moko, pokrijemo s prtičem in postavimo na toplo, da vzhaja. Za nadev potrebujemo: 60 do 70 dag orehov, 20 dag medu, 5 dag sladkorja, 1 do 2 del mleka, 1 jajce, cimet, malo ruma ali domačega žganja po okusu. Orehe stolčemo ali zmeljemo in poparimo z oslajenim mlekom. Med počasi segrevamo, da postane tekoč, in ga dodamo k orehom ter primešamo še cimet. Nato pustimo, da se nadev ohlaja. K precej ohlajenemu nadevu dodamo še eno ali dve jajci in ju gladko vmešamo. Testo razvaljamo 1/2 cm na debelo in ga enakomerno premažemo s še toplim nadevom. Nato ga tesno zvije-mo in položimo v dobro omaščen model. Potico pustimo, da počasi vzhaja, vendar ne sme prekipeti, nekoliko pa se dvigne še v pečici. Vzhajano potico premažemo s stepenim jajcem in jo postavimo v pečico. Pečemo jo eno uro. Pečeno ohlajamo v modelu vsaj 15 minut, nato jo rahlo zvrnemo na desko za valjanje, jo po želji potresemo s sladkorjem in pokrijemo s prtičem. In morda še to: Nekatere gospodinje pustijo nekaj orehov suhih in jih potre-sejo po premazu. In s čim se boste pogreli, ko boste prišli od polnočni-ce? Punč iz jabolčnih olupkov 1 1 vode, velika pest posušenih jabolčnih olupkov, košček limonine lupine, 1/4 1 vina, sladkor po okusu. V vrelo vodo vsujemo jabolčne lupine, limonino lupinico in kuhamo pol ure. Posebej skuhamo vino in ga prilijemo k preceje-nemu čaju. Sladimo po okusu. Punč z malinovcem 10 dkg sladkorja, 1/2 1 vode; 1/2 1 vode, žlička ruskega čaja, 3-4 žlice malinovega sirupa in nekaj žlic ruma. Sladkor stresemo v kozico, ga prelijemo z vodo in zavremo. Med vretjem poberemo peno. Posebej zavremo ostale 1/2 1 vode, dodamo ruski čaj in pustimo pokrito nekaj minut. Nato precedimo čaj k zavretemu sladkorju, prilijemo malinov sirup in rum, premešamo in ponudimo v kozarcih za punč. Da bo bolj praznično, vzemimo lepše kozarce, morda visoke za sekt ali velike brušene ter jih okrasimo: rob kozarca omočimo z rezino limone in ga povaljamo v sladkorni moki. Na rob kozarca potem obesimo še dolg olupek pomaranče. Tudi otroci naj bodo deležni te male pozornosti. Namesto drevesca le vejico Smrekice za božični dre-vešček ne bomo sami sekali. Če se bodo dobile na trgu, prav, kajti vedeli bomo, da so odsekane tam, kjer so se pač smele odsekati, sicer pa se zadovoljimo z umetnim drevescem. Zložimo ga v škatlo in vsako leto drugače okrasimo. Morda letos le s pentljami namesto svetlečih se bunkic. Če pa že hočemo imeti naravno zelenje v stanovanju, naj bo le smrekova veja. Na to obesimo nekaj okraskov, jo obesimo na najbolj vidno mesto v stanovanju, pa bo prava božična "štimunga". TEMA TEDNA Kadar zaseda naš parlament, je vedno veselo. Ni bilo niti enega samega samcatega zasedanja, da ne bi izza govorniškega pulta priletela kakšna radoživa iskrica in nas spravljala v krohot. Zmeraj se kaj najde; naši poslanci so namreč tisti dve uri, ko so fizično prisotni v parlamentu in ne čičkajo po bifejih in ne skačejo po ljubljanskih štacunah, neuničljivi. Potem ko so ob soglasni obsodbi napada na poslanca Liberalno demokratske stranke Mileta Šetinca, ki so mu neznanci podtaknili požar v stanovanju, so začeli jamrajado o tem, kakšne krutosti in napade so že občutili v času, odkar so poslanci in odkar so se dali žrtvovati za našo, parlamentarno in državotvorno reč. Ne samo Molotov koktajl, kije priletel v Šetinčeva vrata, se pravi, v vrata poslanca opozicije. Verbalni in še hujši atentati so se dogodili tudi drugim, pozicijskim gospodom. Recimo: eden izmed naših poslancev je bil na silo podvržen naslednji verbalni torturi nekega človečka z ulice. Človeček je poslanca ustavil in mu zabrusil, da »se v parlamentu samo kregajo, za delavce jim ni pa čisto nič mar«. Ali si vi lahko samo zamislite hujšo laž in grozovitejše podtikanje raje, zaradi katere pravzaprav čemiš v tistem parlamentu in prekladaš na kile poslanskega gradiva? Globoko sočustvujem z vsemi tako srhljivo napadenimi parlamentarci, izraze globokega sožalja pa izrekam žrtvi najbolj nagnusne agresije, ki je potom živahne razprave na temo: agresarstvo nad poslanci, prišla na dan. Krugl - teroristka iz Ria Med slovensko vojno je bilo, ko je naš poslanec gospod kranjski župan s soposlanci južinal v ljubljanskem lokalu, ki se Rio imenuje. Kar naenkrat je s sosednje mize k poslancu Grosu priletel vrček za pivo. Vrgla ga je neka gospa Marjana, sicer zaposlena v varnostni službi, češ da je pač tako začutila. Gros je upravičeno poklical Marjanine sodelavce v modrem, nakar je bila gospa suspendirana... Bog ve, zakaj je tista gospa v nekem neobvladljivem trenutku tako zasovražila gospoda župana in njegove soliberalce, da mu je kar po zraku poslala »krugl'co«? Saj je res teroristično dejanje, če zažgeš nekomu vrata, nič manj pa ni terorizma tudi v metanju krugel na žive glave! Brrr... ne morem niti pomisliti, kaj bi bilo, ko bi bila teroristkinja iz Ria kakšna prvakinja v metanju krogel na žive objekte in bi našega župana že po športnem instinktu poči I jala natančno v sence. Trapa! Mar bi bili potem ob našega župana, ali kaj? Počasi bo treba priznati, da živimo v času agresij in terorizma, v času napadov na fizično in duhovno integriteto. Meni je to že nekaj časa očito, saj je moja fizična in duhovna integriteta ven in ven prizadeta, tako obglodana z vseh strani, da se skupaj z mano samo še bedno vlači po tem nagnusnem svetu. S krugl'co me kakšen terorist še ni floknil, so pa druge odurne oblike packanja po moji osebni integriteti. Zadnjič me je, denimo, jeseniška predsednica Rina Klinarjeva, naveličana, da z avtom tako počasi »štrikam« po cesti, kot blisk arogantno in nesramno prehitela. Tako ni odškrtnila le kančka moje osebne integritete, ampak je prizadela tudi fizično integriteto mojega avtomobilčka, ki se ima za znosno hitrega in mu je zato vsako prehitevanje od drugih globoko pod avtomobilsko častjo. Takih primerov bi z moje strani lahko slišali za eno malo morje. Zelo pogosto mi kdo ne reče: »Ti, kva pa ti pišeš ene oslarije v tiste tvoje cajtenge!« Sami teroristi in agresorji, tako da očuvam svojo integriteto le tedaj, ko spim. Proti krugl - teroristki iz Ria so moje travme seveda en ništrc. V Riu je šlo tako rekoč za življenje in smrt. In še to ne za navadno življenje in ne za navadno smrt. Tam je šlo za »biti ali ne biti« neke pomembne persone, poslanca in župana. Tako rekoč tudi diplomata, saj ima večina naših poslancev diplomatski potni list. Bo treba okoli našega župana postaviti živi zid, kakšne štiri varnostnike s čeladami, ki so odporne proti kruglam. Če pa se mu med kakšno vojno še zahoče v Rio, naj se število osebnih goril pod nujno podvoji ali potrojL.0 D. Sedej Dnevnik vojaka iz vojašnice i\a BorAinjsVATSeii »Niko ne zna sta su muk Sloveniju peške...« 31. marca: »Danas je bio vrlo sunčan dan. Ovi u četi opet nisu ništa radili. Ceo dan su se izležavali napolju na travi kao gušteri. Sima je dobio sedam dana pritvora jer ga je Krajc video kako sedi na straži. Mogao sam in ja da najebam ali mene nije video. I ja sam sedeo, zezao se, zabadao bajonet u daske senika in gledao kako ovi iz čete igraju fudbal. E, veze nemaju a sve neki Albatrosi (Šipci), slatko sam se ismejao. Večeras ću spavati garant na straži. Sutra nam počinje kurs za desetare, najebao sam...« Ali: »Danas je dolazio u kontrolu potpukovnik Novaković iz Kranja. Sve uzalud, jer nije nikakvog rezultata. Prvo nas je terao da mu ispričamo šta ne valja i da li smo došli svojom ili tuđom voljom. Više od 50 nas je podiglo ruku kad je pitao ko je došao protiv svoje volje...« 14. aprila: »Ništa živo se ne radi. Stadion smo počistili za pet minuta, a onda kud koji mili moji... 23. aprila: »Mali jubilej. 120 dana u vojsci. Puna četiri meseca kako nisam video kuću i društvo. Ludnica. Nije mi jasno kako izdržavam ovaj zatvor ovde. Ali izdržaću još ovih 240 dana pa da se jebem. Danas popodne smo imali ponovo neki glupi pregled oružja...« 24. aprila: »Ceo dan sam čekao da se smrači i da počne utakmica Zvezda - Bajern. Ipak ima boga, jer ne bi bilo pravedno da je dalje otišao Bajern. Ipak je Zvezda bila bolja. Bog ipak čuva Srbe...« m 26. aprila: »Danas sam dao krv. Dva dana skraćenja. I nije mnogo za 350 gr krvi ali nema veze. Ne kajem se... Vodnik je ju-če otišao kući pa smo sada kao prava raspasana banda..« Zateži krevete, pravi mašnu! 28. aprila: »Trebali smo imati sportsko takmičenje; ja sam trebao trčati na 1500 m i u štafeti 4 krat 100 m. Mada nisam trčao ni jedno ni drugo rezultati su bili i zapisani i predati. Sta se sve ne radi u vojsci!... Danas smo najzad stigli i mi na red za polaganje. Ja sam polagao u prvoj grupi kot kapetana. Izvukao sam 3 kombinaciju sa relativno lakim pitanjima. Prosećna ocena 4,33. Nije loše, mada sam mogao i bolje s obzirom da nisam ama baš ništa učio...« 3. maja: »Večeras nam dolazi vodnik. Opet će biti ono: »Zateži krevete, pravi mašnu!« Barem smo se odmorili ovih 7 dana dok nije bio tu!« 6. maja: »Došla je naredba da se uvodi vanredno stanje i da se nalazimo u pripravnosti. Svi oficiri si došli u kasarnu. Počela su velika sranja da se odigravaju u Jugi. Ubijaju ljude bez razloga pa čak i vojnike. Građanski rat je na pomolu. Ne daj bože...« 10. maja: »Danas su nam dolazili helikopteri ??? i uvežba-vali smo ukrcavanje in iskrcavanje...« 13. maja: »Niko ne zna šta su muke teške dok ne prede Sloveniju pješke« - Sad u potpunosti razumem onog ko je sastavio ovaj stih. Pošto se most na Savi popravlja išli smo okolnim putem koji je sigurno tri puta duži in sto puta teži. Išli smo preko nekih brda Cfi u u u Q n u ft. CA < -i O C/3 > Z ni O o z < rr V vojašnici na Bohinjski Beli so teritorialci po odhodu JA našli tudi dnevnik vojaka Saše . L., ki ga bodo razstavili v vojaškem muzeju v Ljubljani. Vojak je na kratko redno, vsak dan zapisoval, kaj se mu je v vojašnici na Bohinjski Beli dogajalo. Bilo je, kot sam večkrat zapiše v dnevnik »sve u svemu, dosadno«. In kako je bil v resnici vojaški rok v nekdanji JA pretirano dolg in do kraja neučinkovit in kako je doživljal julijske dneve, ponazarja Saša L. z dnevnikom. Odlomke iz dnevnika navajamo neprevedene. pa silazili u neke provalije pa se penjali na neke litice a i onaj p. poručnik Petković se izgubio u šumi pa ne zna gde nas vodi. Man-dao nas tamo nekim stazama in bogazama da smo crkli kao pacovi. Jedva sam čekao kad če mo se vratiti u kasarnu da se odmorimo...« Slovenci više ništa ne proslavljaju 24. maja: »Danas su nam ponovo cepnuli pripravnost i još nam dodali jedno stražarsko mesto i plus AIV obezbedenje obalu Save. Jedan vojnik iz B. Bele poginuo u Borovem selu pa se plaše da ne naprave neko sranje ovi iz Bele. Danas su išli ovi iz I. čete u počasnu paljbu na sahranu... Sutra je 25. maj, dan mladosti i rođendan Titov. To ovde niše niko in ne pominje. Slovenci više ništa ne proslavljaju. Baš me boli briga. Sad mi je važno da se izvučem iz ovog sranja. Preko Save nas već nekoliko dana posmatraju iz kola a danas nas je nadletao i zmaj baš iznad kasarne mada je to zabranjeno...« 12. junija: »Danas nam je bio neki p. pukovnik iz Ljubljane, Davio nas je pola sata o stvarima u zemlji i svetu i na kraju nam kaže da još uvek ne možemo kući... A i umalo se danas nisam dva puta pobio sa nekim albatrosima. Prvo sa Morinom a onda i sa nekim selcom iz I. voda. Ne smem sada da pravim pizdarije dok ne odem barem jednom kući, a onda...« 26. junija: »Danas se je Slovenija i definitivno odvojila, po njihovom, od Juge. Zbog toga su danas od celog bataljona napravili jednu četu koja će biti za obezbedenje granice. Možda ćemo još danas ali nočas na teren, a oprema je sva pored nas. Nema zezanja, odmah nam dele municiju i vode nas - baš u pravom smislu jer niti ne znamo ni gde idemo ni protiv koga. Biće nekog sranja, garant!« Jeste zajebana ova Slovenija 27. junija: »Noćas su nas u pola noći probudili da im damo okvire na pune. Izašli smo prema Bledu na putu su nam postavili barikade, kamione i avtobuse tako da smo od Bleda do Radovljice išli peške i usput izbušili koju gumu. Iz Radovljice su nas odvezli na granicu, na karaulu Podkoren odakle smo sa graničnog prelaza oterali teritorijalce. Da se nisu povukli bili smo spremni da ih po-kokamo. Čak smo imali i dve samohotke. 28. junija: »Noćas smo spavali na podu u odelu i sa municijom uz nas. Ujutro smo odmah išli na položaj, ukopali se, i umesto da branimo Jugu da ne upadne neko spolja mi smo cevi naših mitraljeza okrenuli prema našoj strani. ŽALOSNO JE GLEDATI DA JNA MORA DA PUCA NA NAROD I TO - ali MORA! 30. junija: »Opet cele noći na položaju. Jeste zajebana ova Slovenija, danju prži sunce a noću je hladno kao u Sibiru. Jutros su ovi artiljerci pucali iz samohotke za upozorenje teritorijalcima da se ne zezamo in da će mo ih pokokati. Posle će mo morati da obijamo EREE - SHOP da uzimamo da jedemo i pijemo... 1. julija: »E ovo stvarno nisam očekivao. Kap. nam je rekao da će mo izgleda morati da se predamo teritorijalcima. E to bi zadnje Za nju, koja nije tu - za Srbiju! Takole začenja vojak Saša L. pisati svoj dnevnik: z verzi, ki so »samo za nju, koja nije tu: za Srbiju«. V Vojaški pesmi pravi: »Bled, most na Savi veže, tu je majka služiti najteže. Misli majka da sam u Kanadi, a ja u Beli umirem od gladi. Da znaš majka kako ti je sinu, brez rukava nosi pelerinu. Da znaš sejo kako ti je bratu, sad on puzi po snijegu i blatu. Niko ne zna šta su muke teške, dok ne pređe Sloveniju peške.... uradio kad bi se JNA predala. Taman smo mi Srbi isplanirali da kidnemo, da se ne predajemo, kad je kap. Knežević naredio da se vratimo na položaj i da budemo spremni da ako bude trebalo krenemo i na Kranjsku Goru. - Verovao sam sve, ali da će mo se predati šačici teritorijalaca to nisam mogao ni sanjati. A upravo smo to uradili pred veče. Predali smo im i svo oružje i kao pičke smo se vratili u kasarnu. Vodili su nas kao ovce ispred naših kamiona i iza nas su išla njihova kola i pratili nas sve do kasarne. Sramota za JNA.« Samo nas pale da ne bežimo 2. julija: »Poginula su nam dva vojnika iz kasarne na Dru lovci. Posle podne smo opet dobili puške, glanc nove iz RR. Opkolili su nam kasarnu teritorijalci pa smo se zabarikadirali u zgradi i čekamo. Daće bog da se samo ovo završi i da odem u Srbiju da znam za koga i zašto poginuo... I kapetan je već digao ruke od svega, ne tera nas na redarstvo a i niko više i neće da ga radi, vratio nam je kasetofon sad smo prava banda. Po ceo dan se samo jede, pije i spava. 8. julija: »Rekli su nam, da ima mogućnosti da oni koji su ostali u kasarni dobiju skraćenje 3 mes. i skine se u septembru, oktobru. Ja lično mislim, da od toga nema ništa. Samo nas pale da ne bežimo. Ludnica. Olešili smo se, svi bili pijani. Spavali smo kao zaklani do 8 ujutru. Ja se ovako nisam napio od kako sam došao ovde....« In tako se s petkom, 12. julija, zaključuje dnevnik Saša L. Skrbno in duhovito pisan dnevnik vojaka, Srba, ki je služil na Bohinjski Beli vse do agresije JA na Slovenijo. Seveda je najbolj zanimivo njegovo veliko začudenje, ko ni mogel verjeti, da bo moral streljati na narod in na teritorialce. A mladi vojak je v dnevniku po svoje odlično izpričal, kako nesmiselna in preživeta je bila doktrina JA; njegov dnevnik nazorno dokazuje, kakšna je bila vojska, zgrajena na nekem imaginarnem »bratstvu i jedinstvu«: Saša bi kot Srb po rodu morda že dal življenje za Srbijo, ne pa za njemu povsem tujo Slovenijo, ki je ni poznal in ki jo je sovražil. In tako je dnevnik vojaka JA iz Bohinjske Bele po svoje tudi dokaz, da državo Slovenijo lahko brani le njena vojska: racionalna, moderna in profesionalna. • D. Sedej NE PREZRITE! 23. 12.1991 ob 19.20 bodo v oddaji Dobro je vedeti predstavljena okna Jelovice Škofja Loka. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 10.50 13.30 14.30 14.40 15.05 16.40 16.45 16.50 16.55 17.05 17.05 17.35 18.00 18.05 18.10 18.10 18.30 18.55 19.05 19.17 19.20 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05 20.50 20.50 21.00 21.10 21.15 21.30 21.50 22.10 23.45 1.00 1.30 Video strani Zimski počitniški program Mozaik, ponovitev TV dnevnik Video strani Mozaik: Angleščina - Follovv me, ponovitev 33. lekcije Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije Poročila Slovenska kronika Mozaik - šolska TV Od Nevvtonove do Einsteinove mehanike: Nevvtonova dinamika Nekoč je bilo ... življenje: Mišica in maščoba Risanka EP, Video strani Spored za otroke in mlade Pravljice iz mavrice: Luna gre na pot Alf, ameriška nanizanka Zlati prah: Čudežno zdravilo, ljudska pravljica Risanka EPP TV okno EPP TV dnevnik Vreme EPP Sveta noč, slovenske jaslice EPP Prelistajmo skupaj Kelih I Naj gre ta kelih mimo mene... EPP Pet božičnih Glej, svetloba, nonet Vitra, Ribnica TV dnevnik 3, vreme Kristusovo otroštvo, oratorij, angleška oddaja Tolmin: polničnica, prenos In na zemlji mir ljudem Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.10 17.30 19.00 19.30 20.00 20.45 22.55 1.10 Euroritem, 21. oddaja Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper S korakom v dvoje TV dnevnik HTV B. Goldsmith: Mala Glorija končno srečna, ameriška nadaljevanka Umetniški večer Življenje je čudovito, ameriški film EP, Video strani Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM W HRVAŠKA 7.10 7.25 8.00 8.05 9.00 9.05 10.00 10.05 11.00 11.05 12.00 12.05 13.00 13.05 13.30 14.10 16.00 16.10 17.00 17.05 Sporočila beguncem Dobro jutro. Hrvaška Poročila Vrtinec, angleška nadaljevanka Poročila TV šola: Jeziki in umetnost, program za učence od 5. do 8. razreda Poročila Reportaže, glasba, mirovne pobude Poročila Majhen svet, program za otroke Poročila Vključitve, reportaže, glasba Poročila Reportaže Begunci, brezposelni Igrani film Poročila Hrvaška danes Poročila v angleščini Dokumentarna oddaja 18.00 Poročila 18.15 Ognjena polja, avstralska nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Mir, blagoslvo in ljubezen 22.00 TV dnevnik 22.45 Poročila v nemščini 22.50 Poročila v angleščini 22.55 TV izbor 23.55 Polničnica, prenos iz zagrebške katedrale 1.00 Poročila TV AVSTRIJA 2 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 14.45 15.00 17.05 19.30 20.15 22.05 22.35 23.30 Video strani Malavizija Božična zgodba, ameriški barvni film Čudežni svet živali Dnevnik Božični večer, ameriški barvni film Na zdravje Resnična Charlotte, angleška nadaljevanka Carmen na ledu, drsalna revija KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 19.00 A Shop 19.15 Risanka 19.45 A Shop 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Zorro znova jezdi, nadaljevanka 20.50 Maratonci tečejo častni krog, domači film 22.20 Greentovvn Jazz Band TV KOPER 13.00 Športne oddaje 14.30 Rubrike 16.10 Čarobna svetilka, otroški program 17.00 TV glasba 17.30 Skupni program z II mrežo TV Slovenije 19.00 TV dnevnik 19.25 Ravanovi 20.30 Upor sužnjev, italijanski barvni film 22.05 TV dnevnik 22.20 Sodelavci 23.10 Božične pesmi 24.00 Neposredni prenos polnočni iz koprske stolnice TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 9.00 Čas v sliki 9.05 Čar cirkusa, ameriški otroški film 10.30 Vuk, risanka 11.45 Madež v pravljici 13.00 Čas v sliki 13.05 Luč v temi 13.30 Bremenski mestni muzikanti, risanka 13.50 Trnuljčica, vzhodnonemški film 15.00 Peter in Petra 15.50 Božično sporočilo 16.15 Mio, mio, mio. švedsko-norve- ško-sovjetski film 17.55 Michaelov zveneči adventni koledar 18.00 Evangeličanska večernica 19.00 Božične pesmi 19.30 Čas v sliki, vreme 19.55 Luč v temi 20.15 Maria Schell: Moj Božič 21.15 Trije moški v snegu, avstrijski film 22.45 Božič v samostanu Admont 23.40 Betlehem je povsod 0.00 Katoliška polnočnica 1.15 Poročila/Ex libris 8.00 Luč v temi 20.15 Velika dirka okoli sveta, ameriški film; Jack Lemmon, Tony Curtis. Natalie VVood. Peter Falk 22.45 Čas v siki 22.50 Najdeni denar, ameriški film; Dick van Dyke, Sid Caesar, Shelly Hack 0.20 Srečno novo leto, francosko- italijanski film 2.10 Poročila/Ex libris RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetke, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio Slov-neija. Domače novice I, razgovor. Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila, DOmače novice II, torkovo popoldne z Bracom Korenom, vmes čestitkein obvestila, BBC Lodnon -večerna inforamtivna oddaja, 19.00 -Zaključek ODDAJNIKI RADIA TRIGLAV BRV0GI, JESENICE, BLEJSKA DOBRAVA, ŠPAN0V VRH. VOGEL FREKVENCE: 96.8 Mhz. 89,8 Mhz, 96,0 Mhz, 87.7 Mhz. 101.1 Mhz Gornjesavska dolina mesto Jesenice Radovljica, ostala Gorenjska Jesenice, Radovljica, Gorenjska Bohinj 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 12.05 Na današnji dan -12.30 Kmetijski nasveti - 13.20 Osmrtnice in obvestila - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Robert Frost: Dve poti - 23.15-4.30 Nočni program, glasba l. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -16.50 - Športne novice -17.00 - Obvestila - 17.20 - Božič v slovenskem ljudskem izročilu - 19.00 - Odpoved programa - RTV SERVIS Obveščamo stranke, da se za TV In VIDEO tehniko znamk S0NY, SHARP in PHILIPS nahaja pooblaščeni servis na Briljevi 12. Ljubljana, tel. 061/577-288 SLOVENIJA 2 MOJZES ameriški film; igrajo: Burt Lanca-ster, Anthonv Quayle, Ingrid Thu-lin, Irene Papas, Laurent Terzieff in drugi. Televizijski film je mogočna biblijska saga o pogumnem in vztrajnem možu, ki je svoj bedni narod popeljal iz suženjstva v Obljubljeno deželo. Slikovita zgodba se začne z rojstvom dečka, ki je po naključju ušel smrti, ko so razglasili usmrtitev vseh moških hebrejskih potomcev. Odraščal je na egiptovskem dvoru, kjer ga je princesa poimenovala Mojzes; po njeni smrti se je vrnil k svojemu narodu in delal samo zanj. Različne postaje bogatega in požrtvovalnega Mojzesovega življenja je z veliko umetniško močjo in s smislom za spektakularnost v najboljšem pomenu besede upodobil znani italijanski režiser Gianfranco de Bo-sio. TV film bo na sporedu v dveh delih. PR0 7 6.10 Richmond Hill 6.55 Ravvhide, po novitev 7.55 Risanke 8.40 Avtoman -superdetektiv, ponovitev 9.20 Pal-merstovvn, ameriška družinska nadaljevanka 10.20 Ravvhide, ameriška nadaljevanka 11.15 Res velik razred, ponovitev 11.40 Harrvjeva čudovita kazenska porota 12.10 Kolt za vsak primer 13.00 Film 14.30 Risanke 15.25 Air Force 16.20 Res velik razred 16.50 Tenis, loparji in tatovi, kriminalna nadaljevanka 17.50 Risanke 20.00 Dnevnik 20.15 Film 22.30 Film 0.05 FBI 1.10 Film 3.05 Neverjetne zgodbe RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 9.00 Ponovitev različnih nadaljevank 11.30 Divja vrtnica 12.10 Deivecchio 13.30 En oče preveč 13.30 Kalifornijski klan 14.20 Springfieldska zgodba 15.05 Klan volkov 15.50 Chips 16.40 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.45 Poročila 19.30 Polje sanj, ameriški film: Kevin Costner 22.00 Eksplozivno 23.00 Dečki iz Bora, ameriški film 1.00 Sveta noč, blažena noč, ameriški vestem SCREENSPORT 8.00 Eurobika 8.30 Konjeništvo 9.30 Rugby - St. Esteve : Albi 10.30 Eurobika 11.00 Moto šport 12.00 NBA košarka - Chicago : L. A. Lakers 13.30 Profesionalno smučanje - slalom 14.00 Mednarodni moto šport 15.00 Eurobika 15.30 Bovvling 16.00 Zimske Ol 92 16.30 Boks 18.00 Moto šport 19.00 Španski goli 19.30 Belgijski moto šport 20.00 Rugby - svetovni pokal 21.00 Evropska košarka 22.00 Boks 24.00 Biljard snooker GORENJSKI GLAS KINO 24. decembra CENTER amer. akcij. kom. POLICAJ IZ VRTCA ob 10. in 16. uri, amer. akcij, kom. HUDSON HAVVK ob 18. in 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. SEKS MED DELOVNIM ČASOM ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. BOGOVI SO ZOPET PADLI NA GLAVO ob 18. in 20. uri RADOVUICA Ni predstave! BLED amer. zab. film MOŠKI ZA ŽENITEV ob 20. uri O o m Z <— £ r > -e m H m o m n so so > CD -i u > 2 L iasHOds j JEŽ Samotne bele poljane Saj se še spomnite časov, ko so smučarji že v začetku novembra nestrpno zrli v nebo in čakali, kdaj bo zapadel sneg? Saj se še spomnite časov, ko ni bil nikakršen problem potisniti smuči v avto in se ob vikendih do sitega nasmučati Saj se še spomnite dolgih repov pred vlečnicami in zatrpanih parkirnih prostorov pred smučišči, gneče v bifejih in postankov na poti domov, kjer se je družinica v kakšni dobri domači gostilni do sitega navečerjala? Danes pa je na smučiščih pravi pokop - ob vikendih se še vidi nekaj deset smučarjev, ob drugih dneh pa so smučarji prave bele vrane. In v takih razmerah sploh ni nič čudna izjava nekega navdušenega smučarja, ko se je med tednom vrnil s Krvavca in ga je druščina pobarala, kako je kaj bilo. »Prav žalostno.« je dejal. »Tako dober sneg in tako lepo vreme, pa nikjer nikogar. Bil sem tako sam samcat, da me je bilo na čase kar malo strah...«0 D. S. CITROEN SERVIS IVAN BAŠAR KRANJ Ljubljanska c. 20 ŽELIVSEM STRANKAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1992 TER VARNO VOŽNJO ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d. Ljubljana OBMOČNA ENOTA KRANJ 64001 KRANJ, Olhamska 2 želi v Radovljici odkupiti DVOINPOLSOBNO ali TRISOBNO STANOVANJE (ne novo), s površino 70 do 75 m:. Kupnina bo plačana takoj po podpisu kupoprodajne pogodbe. Interesenti za prodajo primernega stanovanja naj svojo ponudbo dostavijo na naslov Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana, Območna enota Kranj, Oldhamska cesta št. 2. ^ V) «g? Begunjska 10, Kranj AVTOŠOLA TEČAJ-VSAK PONEDELJEK 216-245 SPET PRI VAS! Našli jo bosie danes v vseh kioskih Dela. V te; številki boste lahKO prebrali marsikai o skupini EMF. pa neka; c Metallici in seveda MichaeU Jacksonu Z novo FACO se boste šrnmkaii in oblačili za novoletno zabavo in z njo drveli na railyiu. To ;e seveda tudi intimna svetovalnica Bi se radi dopisovali s FACO9 Tudi za to je prostor v naši in vaši reviji, in še marsikaj drugega. Na posterju bo Cher m skupina Oueen V tej številki se boste razveselili priloge, v kateri bc obilo zanimivosti iz drugih revij, tujih m domačih, humona, kvizov, horoskopa... BODITE FACA S FACO! POSKRBITE ZA SVOJO POSTAVO! S\lO\ G/lerule 064/218-323 ■JHHBPHi ČISTILNA OPREMA BENT d.o.o. GLOBINSKI SESALCI za gospodinjstvo, obrt in gostinstvo P0NY 300 S0TEC0 (mokri) sesalec za 920 DEM v SLT VALZER LINDHAUS (suhi) sesalec za 935 DEM v SLT z oglasom 5% popusta dol 5.1.1992 61230 DOMŽALE, DRAGOMEU 82, telefon: 061 372 285 HOTEL CREinn KRANJ VABLJENI NA PRIJETNO SILVESTROVANJE V V HOTELU CREINA m • SVEČANI MENU PA ŠE TO: • PRIJETNA GLASBA - NOVOLETNI PLES ** C0CK™L PARTY BAND Cena izredno ugodna • samo 1.700 SLT, rezervacije ® 213-650 PROGRAM TV SLOVENIJA 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.50 9.00 13.30 15.05 15.25 16.40 16.45 16.50 16.55 17.05 17.05 17.35 17.45 17.50 19.00 19.12 19.15 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05 21.45 21.40 21.55 22.25 22.30 0.10 Video strani Mozaik, ponovitev TV dnevnik Video strani Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije Poročila Slovenska kronika Mozaik, ponovitev Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena oddaja Kanada, kanadska dokumen tarna oddaja EP, Video strani Spored za otroke in mlade: Klub klobuk, kontaktna oddaja Risanka EPP TV okno EPP TV dnevnik Vreme EPP Film tedna: Božična zgodba, ameriški film EPP Kelih II Kelih zveličanja TV dnevnik, vreme EP, Video strani Sova Alf, ameriška nanizanka Mojzes, ameriška nanizanka Video strani 2, PROGRAM TV SLOVENIJA 16.30 B. Goldsmith: Mala Glorija končno srečna, ponovitev ameriške nadaljevanke 17.10 Euroritem, 21. oddaja 18.00 Božični koncert, prenos iz Cankarjevega doma 19.00 TV Slovenija 2 - Studio Maribor: Poglej in zadeni 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 Svet poroča 20.45 Narcis brez zrcala, dokumen tarna oddaja 21.25 P I, Čajkovski - R. Nurejev: Hrestač, balet 23.00 Yutel, eksperimentalni program GORENJSKI GLAS i. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.10 Sporočila beguncem 7.25 Dobro jutro. Hrvaška 8.00 Poročila 8.05 Vrtinec, angleška nadaljevanka 9.05 Božič in otroci 10.00 Poročila 10.05 Reportaže, glasba, mirovne pobude 11.00 Poročila 11.05 Božična bajka, TV igra 11.50 Poročila 11.55 Rim: Urbi et orbi, prenos 12.15 Vključitve, reportaže, glasba 12.30 Dokumentarna oddaja 13.05 Reportaže 14.10 Igrani film 16.00 Poročila 16.10 Hrvaška danes 17.00 Poročila v angleščini 17.05 Reportaže, kultura, glasba 18.00 Poročila 18.15 TV nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Politični magazin 23.00 TV dnevnik 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Poročila v angleščini 0.00 TV izbor 1.00 Poročila 14.45 Video strani 15.00 Malavizija 16.00 V deželi igrač 19.30 Dnevnik 20.15 Resnična Charlotte, angleška nadaljevanka 21.15 Torvill in Dean in sovjetske zvezde na ledu 22.20 Blue Moon 22.55 Kraljevska poroka, ameriški barvni film; Fred Astaire KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 18.00 Flash Gordon 20.00 Dober večer 20.10 Informativno dokumentarni program 20.30 Zorro znova jezdi, nadaljevanka 20.50 Bili in Coo, ameriški dokumentarni film 22.20 Starejši mojstri ameriške zabavne glasbe TV KOPER 13.00 Športne oddaje 14.30 BellaTV 16.10 Čarobna svetilka, otroški program, ponovitev 16.40 Upor sužnjev, ponovitev 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Ravanovi 20.30 Roža z VVashington Squara, ameriški glasbeni film 21.35 TV dnevnik 22.05 Izolski zbori 22.35 Sodelavci 23.25 Športna rubrika TV AVSTRIJA I 9.00 Jutranji program 9.05 Snežna kraljica, finski film 10.30 Orgle 10.45 Katoliška božična maša 11.55 Papeževa božična poslanica in blagoslov 12.30 Plišasti medvedek 13.00 Čas v sliki 13.10 Mačke in pes 13.35 Navigator, ameriški film 15.00 Pot v San Jago 16.15 Salomonovi izreki 16.25 Deklica iz mesta 18.00 Žive jasli 18.30 Dinozavri 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Dinastija Strauss 22.05 Zlato, ameriški film 0.05 Sivi lisjak, kanadski vestem 1.30 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 9.00 Luč v temi 13.15 Leksikon umetnikov 13.25 V osemdesetih dneh okcli sveta 14.15 Rodni kraj mojstra Pilgrama 15.00 Otrok imenovan Jezus 16.40 Black Robin 17.30 Družina Leitner 18.00 Čas v sliki 18.05 Pustolovec 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.50 Uporabno 20.15 Mesečnost, ameriški film, Cher 21.55 Čas v sliki 22.00 V osemdesetih letih okoli sveta 22.50 The Loves of Emma Bardac, nagrajeni film 23.50 Alfred Hitchcock predstavlja; Zbudi me, ko boš mrtev 0.15 Čas v sliki/Ex libris RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetke, opoldanski telegraf, hroskop. Danes do 13. - Radio Slovenija, novosti v narodno-zabavni glasbi, DOmače novice I, Kupim -prodam. Dogodki in odmevi - Radio SLovenija, obvestila, Domače novice II, aktualna tema, ura s Simono Vo-dopovčevo, čestitek, BBC London -večerna inforamtivna oddaja, 19.00 -Zakliuček 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba - 9.20 Dnevnikov odmev -12.05 Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti -15.00 Radio danes, radio jutri - 17.00 Studio ob 17. in glasba -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literar ni nokturno - Slavvomir Mrožek: Črtica - 23.15-4.30 Nočrri program - glasba - SLOVENIJA 1 BOŽIČNA ZGODBA ameriški barvni film; igrajo: Me-linda Dillon, Darren McGavin, Peter Billingsley. Pripovedovalec zgodbe je odrasel mož, ki obnavlja dogodke pred mnogimi leti, ko je kot osemletni deček nestrpno pričakoval Božič in se seveda veselil darič. Ralphie je tipičen ameriški otrok, ki zelo po svoje razume svet odraslih Nadvse srčno si želi imeti zračno puško in po mnogih zapletih in nenavadnih dogodkih, v katerih se negova domišljija prepleta z nevsakdanjimi družinskimi prizori, saj sta oče in mati, kljub svoji neizpodbitni logiki, s katero gledata na življenje, na trenutke karseda zmeden par, jo navsezadnje ves srečen drži v rokah. Božična zgodba je prijeten, nostalgično obarvan film, poln obešenjaškega humorja, ki na sproščen in blag način kritizira ameriško potrošniško družbo in njene vzgojne metode. 1. RADIO ŽIRI 9.00 - Napoved programa - EPP -10.00 - Obvestila 10.15 - Pogovor s slovenskim metropolitom dr. Alojzijem Šušterjem - 12.00 - Božična poslanica loškega dekana -12.15 - Božične in novoletne čestitke obrtnikov in podjetij - 19.00 - Odpoved programa - 11.00 Križ na lovskem shajališču, nemški film 12.10 Delvecchio 13.05 En oče preveč 13.35 Kalifornijski klan 14.30 Vročica Delta, ameriški pustolovski film 16.30 Buddy lovi velike ri-. be, italijanska komedija 18.00 Divja vrtnica, ponovitev 18.45 Poročila 19.15 Nazaj v preteklost 20.15 Narod-nozabavne melodije 21.15 Gotschal-kov Shovv 22.00 Ameriški borec IV, ameriški pustolovski film 2.30 Kolorado, ameriški vestem; Clark Gable SCREENSPORT GLAS RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, Evropa, poročila 9.30 Veliki Bazar, francoska komedija 8.00 Eurobika 8.30 Profesionalno smučanje - slalom 9.00 Španski goli 9.30 Rally 10.30 Eurobika 11.00 Moto šport 12.00 Biljard snooker 14.00 Go! - nizozemski moto šport 15.00 Eurobika 15.30 Bovvling 16.00 Evropska košarka 17.00 Odbojka na plaži 18.00 Moto šport 19.00 Konjeništvo 20.00 Rugbv - svetovni pokal 21.00 Formula ena - pregled minule sezone 22.00 Golf - svetovno prvenstvo 23.00 Zimske Oi 92 23.30 Tenis - Edberg : Stich KINO 25. decembra CENTER amer. akcij. kom. AIR AMERICA ob 10. in 16. uri amer akcij kom HUDSON HAWK ob 18. in 20. uri STORŽIČ amer. kom. BOGOVI SO ZOPET PADLI NA GLAVO ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. ris PEPEL-KA ob 16. uri, amer. pust film ROBIN HOOD - PRINC TATOV ob 17.30 in 20. uri DUPLICA amer. akcij, film POČITNIŠKA MATINEJA: DICK TRACY ob 17. uri, amer. melodrama JEKLENE MAGNOLIJE ob 20. uri RADOVLJICA amer. pust. film ROBIN HOOD - PRINC TATOV ob 20. uri BLED Ni predstave! O o m ■z <— C/3 r > m H m a 09 SO > p— >4 —i > Sončkov kot Bedr in nedra... ... so ugotovili v Zvirčah, Milan piše o proizvodnji mlekarne in pršutarne, drugi Milan o joškah in nogah, Dino o polnih prsih, nekateri prisegajo na lase in zadnjico, na Bledu prav-jo letališče, Beti mal pretirava, sicer ima pa prav, Janez pravi, da naj jih kar razkrije, da so simpatične, za kaj gre... ha... pravilen odgovor prejšnje uganke je seveda joške, baloni, dude... in lev stegnčk, to namreč najbolj pade v oči pri reklami za novo kaseto Helene Blagne. Ampak, d' best odgovor pa je bil od Tine, ki je nekaj narisala, čez nalepla papirček in ko ga dvigneš, evo ti jabučke. Dobr, gremo žrebat (izmed 60 dopisnic). Mešamo, premetavamo, gnetemo, švi-camo in tu je Maja Rebernik iz Partizanske 25, 64208 Šenčur. TOP 3 1. Greatest Hits II - Queen 2. Nocoj - Helena Blagne 3. Rad bi ti rekel nekaj lepega - Don Juan NOVOSTI Najbrž to res velja, da pred novmu letam vsi vn udarjo, tud estrada. Kasete - Uredu so z Let's Dance Na vrhu nebotičnika, Junkersu aplavdirajo Bravo, Nace Junkar, Čuki imajo Rdečo mašo, Alberto Gregorič pa v južnoameriškem stilu s Historia de un mar. Uvoz - Mariah Carev z Emotions, nakar U2 z Achtung Babv, Prince o Diamonds And Pearls, za Sim-ply Red je to Star, za The Cult je Ceremonv, za Queen pa Greatest Hits JJ. Še cedejke - Don Mentonv Band, Damjana & Hot hot hot, Aleksander Mežek, Oto Pestner in Tomaž Domi-celj z The Best, Vlado Kreslin pa se je ponatisnil. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 29: Novi album je Dangerous, hit je Black & VVhite, pevec je črne, ampak vedno bolj bel. Kdo bi to lohk bil? Rešitve čakamo do petka, 27. decembra, v uredništvo Gorenjskega glasa, nagrada klasična, ampak pozor, ene deset nagrad bo podelil sam šef Sončka, izbiral pa bo med vsemi dopisnicami, ki so kdajkoli prispele na naslov rubrike "Sončkov kot". Aha, družini Pivk iz Tržiča in Anji z Jesenic hvala za Božične in novoletne čestitke in mi s sončne strani vam želimo glih tko. Čav. Po domače na kranjskem radiu Vsako nedeljo med enajsto in dvanajsto privablja oddaja s tem naslovom, vse več poslušalcev pred radijske sprejemnike, naravnane na frekvenco 97,3. Da bi se poslušalcem približali še bolj, bodo v petek, 27. decembra, ob 20. uri v dvorani Kina Center v Kranju pripravili javno radijsko oddajo PO DOMAČE NA KRANJSKEM RADIU V ŽIVO. Kaj se torej dogaja? "Predvsem smo ustregli številnim poslušalcem, ki so, če lahko tako rečem, skoraj zahtevali oddajo z narodno-zabavno glasbo. Termin, v nedeljo dopoldne, med enajsto in dvanajsto, je bil že določen. Potrebovali smo samo še avtorja ali urednika, kakorkoli že hočete. Bilo je več kandidatov in Knifica sem predlagal jaz. Imel sem srečo, saj smo dobili sodelavca, ki zares obvlada področje narodno-zabavne glasbe, pa še kaj drugega zraven," je zadovoljno izjavil Peter Tomazin, v.d. direktorja Radia Kranj. Vine Bešter, glavni urednik na Radiu Kranj, je bil kratek in odrezav, v svojem stilu pač. "Oddaja PO DOMAČE NA KRANJSKEM RADIU je sprejet tako, kot smo si želeli. Če sodimo po odzivu poslušalcev, je zelo poslušana, zato smo se tudi odločili, da za konec leta pripravimo nekaj posebnega, recimo, da je to naše darilo zvestim poslušalcem." In kaj pravi Stane Knific, urednik oddaje in organizator prireditve PO DOMAČE NA KRANJSKEM RADIU V ŽIVO? "Vesel sem, da so poslušalci vzeli oddajo za svojo, saj je tako dosti lažje delati. Zvrst glasbe dobro poznam, organizacijskih izkušenj mi tudi ne manjka. Pri organizaciji javne prireditve mi pomaga kar doberšen del radijskih sodelavcev, kot vedno doslej pa je navzoč tudi GORENJSKI GLAS. Vesel sem tudi. da imam na radiu sodelavca, kot sta napovedovalec Marko Črtalič in tehnik Robert Bavman. Postali smo že kar nekakšen team za domačo glasbo, kar tudi prispeva h kvaliteti oddaje. No to, kar pripravljamo za petek, 27. decembra, v dvorani Kina Center v Kranju, naj bi bil nekakšen finale oziroma javna zaključna prireditev, kot rečeno, v živo. Nastopajočih bo veliko in vsi bodo igrali in peli zares v živo, tako da poslušalcem pokažemo, da je play back res samo nujno zlo TV oddaj oziroma snemanj. Za naše poslušalce bodo v živo nastopili: ALPSKI KVINTET, ANSAMBEL NAGELJ, MIHA DOV-ŽAN, ANSAMBEL SLOVENIJA, KRANJSKI KVINTET, ANSAMBEL JEVŠEK, MIHA DEBEVC - \3-\etn\ virtuoz na frajtonarici, HARMONIKARI-CE KLUBA ZUPAN IZ MENGŠA, ANSAMBEL JOŽETA BRUNIKA, TRIO TO-NIJA SOTOŠKA - zlata harmonika Ljubečne, ter SAŠO HRIBAR in JANEZ DOLI-NAR. Zanimanje za vstopmce je veliko. Te so v predprodaji pri blagajni Kina Center in v uredništvu Radia Kranj. Vstopnice po 250 SLT so oštevilčene, zato je število omejeno. Vse tiste, ki bodo dobili vstopnice in bodo navzoči na naši prireditvi, čaka še nekaj prijetnih presenečenj. Kljub tanki snežni odeji se je še moč dobro nasmučati Šest gorenjskih smučišč pripravljenih na praznike Krvavec, Vogel, Bled, Soriška planina, Pokljuka, Kranjska Gora, 18. decembra - Novembrskega snega je bilo na naših višjeležečih smučiščih ravnov toliko, da so žičničarji uspeli pripraviti smučarske proge. Žal pa so snežni topovi na smučiščih le izjema in snega je vsak dan manj. Vremenska sprememba pa bo te dni morda le razveselila smučarje. Kljub razmeroma tanki snežni odeji pa so se najbolj navdušeni smučarji letos lahko že dobro nasmučali. In kakšne so trenutne razmere na naših smučiščih? Na Krvavcu je snega od 30 do 80 centimetrov, pomanjkanje snega je predvsem na južnem smučišču, sicer pa je čudovita smuka na Zvohu. Konec tedna bosta obratovali tudi obe vlečnici na Kriški. Sicer pa na smučišču letos ni prevelike gneče, saj med tednom v povprečju prihaja na smučarijo med 300 in 400 smučarjev konec tedna pa od 1500 do 1700. Čudovito vreme je ta in konec prejšnjega meseca precej smučarjev privabilo tudi na Vogel. Tam je snega dovolj, 60 centimetrov, tako da obratujejo vse naprave, med tednom ne obratuje edino vlečnica Križ. Med tednom je obiskovalcev med 200 in 300, ob vikendih pa 800 do 900. Cesta v Bohinj je urejena in posuta, na spodnji postaji nihalne žičnice pa tudi ni daljših vrst. Tudi na Soriški planini je snega dovolj za smuko, čeprav je snežna odeja debela le okoli 30 centimetrov. Vse naprave obratujejo, na smučišču pa ni posebne gneče. Med tednom v povprečju obišče smučišče okoli 150 smučarjev na dan (edino ob šolskih izletih jih Prijetna smuka na Soriški planini. Foto: V. Stanovnik je več), konec tedna pa je smučarjev okrog 300, tako da tudi ni daljših vrst. Koča na smučišču je dobro oskrbovana, poskrbljeno je za pijačo in najrazličnejšo hrano, kot so povedali, pa imajo med zimskimi počitnicami še nekaj prostora. Bolj zaseden je Šport hotel na Pokljuki, kjer je veliko obiskovalcev zlasti konec tedna. Ne le alpski smučarji, na Pokljuko prihaja tudi veliko tekačev, saj je tam več kot 20 kilometrov urejenih tekaških prog. Žičnica vozi vsak dan med 9. in 16. uro, na smučišču pa je 40 centimetrov snega. V Kranjski Gori bodo nekaj naprav prvič letos zavrteli ta konec tedna, doslej pa so obratovale naprave v Podkorenu, kjer je 30 do 50 centimetrov snega. Zaključna dela opravljajo na poligonu, kjer so z umetnim snegom pripravili smučišče za 31. pokal Vitranca, ki bo 4. in 5. januarja prihodnje leto. Umetni sneg pa je tudi na Straži nad Bledom. Pripravili so ga prejšnji teden. Čeprav te dni na smučišče še ni prišlo veliko smučarjev, jih več pričakujejo med bližnjimi prazniki in konec tedna. Če bo dovolj zanimanja, bodo pripravili tudi nočno smuko. Za konec pa naj smučarje spomnimo še na cene smučarskih vozovnic, ki so bile doslej med 300 in 750 tolarji. Začenja se namreč glavna smučarska sezona in na nekaterih smučiščih bodo cene višje. Vsi žičničarji se za podražitev niso odločili, saj vedo, da je smučarska karta že sedaj velik strošek - vendar pa ne bodite presenečeni, če vas bo dnevna vozovnica (brez popustov, ki pa jih je tudi precej) stala kar 900 tolarjev. • V. Stanovnik 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 12.00 Mozaik ponovitev 13.20 Video strani 13.30 TV dnevnik 13.50 Mala princesa, ameriški film 15.45 Sova, ponovitev 16.40 EP, Video strani 16.45 Poslovne informacije 16.50 Poročila 16.55 Mozaik, Boj za obstanek: Pasa-vec - pujsek siromakov, angleška poljudnoznanstvena oddaja 17.25 V četrtek ob 17.30 18.25 Spored za otroke in mlade: Te-lovadka, francoska nadaljevanka 19.05 Risanka 19.17 EPP 19.20 TV okno 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 Po kateri poti domov?, ameriška nadaljevanka 21.05 EPP 21.00 Tednik 22.10 TV dnevnik, vreme 22.30 Poslovna borza 22.50 EP, Video strani 22.45 Sova Taksi, ameriška humoristična nanizanka Šeherezada, francosko nemško italijanska nadaljevanka 0.10 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.10 Euroritem 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik HTV 20.05 Ljubljana: Športniki Slovenije '91, prenos iz Cankarjevega doma 21.00 Paralaksa, nizozemska dokumentarna serija 21.25 Mali koncert nagrajencev Mozartovega tekmovanja v Ljubljani: Primož Bratina, klavir 21.30 Večerni gost: Dr. Peter Russell 22.15 Retrospektiva: Iz slovenske dramatike - Matej Bor: Ples smrti, predstava MG ljubljanskega 0.05 Yutel. eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.10 Sporočila beguncem 7.25 Dobro jutro. Hrvaška 8.00 Poročila 9.05 Vrtinec, angleška nadaljevanka 10.00 Poročila 10.05 Reportaže, glasba, mirovne pobude 11.00 Poročila 11.05 Leteči medvedki, risana serija 12.00 Poročila 12.05 Vključitve, reportaže, glasba 13.00 Poročila 13.05 Reportaže 13.30 Nasveti 14.00 Poročila 14.10 Igrani film 16.00 Poročila 16.10 Hrvaška danes 17.00 Poročila v angleščini 17.05 Znanost za svobodo 18.00 Poročila 18.15 TV nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Politični magazin 23.00 TV dnevnik 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Poročila v angleščini 0.00 TV izbor 1.00 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 14.45 Video strani 15.00 Malavizija 16.00 Alica v čudežni deželi, ameriški barvni film za otroke 19.30 Dnevnik 20.15 Brian Orser 21.10 Arsenio Hali Shovv 22.00 Resnična Charlotte 22.55 V salonu, angleška humoristična nanizanka 23.20 Metal Mania 0.20 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 19.00 A Shop 19.15 Risanka 19.45 A Shop 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Zorro znova jezdi, nadaljevanka 21.20 Hudičevo mesto, ameriški film 22.10 Starejši mojstri ameriške zabavne glasbe: Jerry Lee Levvis TV KOPER 13.00 Športne oddaje 14.30 Bella TV 16.10 Čarobna svetilka, ponovitev 17.00 Roža iz VVashingtona, ponovitev ameriškega filma 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Ravanovi 20.30 Meridiani, aktualna tema 21.10 Juke box, oddaja v živo 22.10 TV dnevnik 22.20 Juke box, oddaja v živo 23.20 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program; Čas v sliki 9.05 Pustolovec 9.30 Dimnikarček na morskem dnu 11.00 Anne, ameriški glasbeni film 13.00 Čas v sliki 13.10 Potovanje Nattv Gann, ameriški film 14.50 Risanke 15.15 Srečni princ 15.40 Potovanje v prasvet 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Deklica iz mesta 18.00 Čas v sliki 18.05 Šport 18.30 Doktor in ljube živali, angleška serija 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Universum 21.05 Pet dni do polnoči, ameriški film; Robert DeNiro 23.05 Čas teme, britanski film; Derek De Lint, Kim Thompson, Den-holm Elliott' Čas v sliki Človek nastavi past, britanski film Poročila 0.55 1.00 2.25 TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki 9.05 Božičkom ni lahko, ponovitev ameriškega filma 10.40 Kratko in dobro, najboljši kratki film 11.00 Pravljice v Nemčiji 12.05 Anton Bruckner - simfonija št. 5 13.10 1000 mojtrovin 13.25 V osemdesetih dneh okoli sveta 14.15 Janez s križa in Terezija z Avile 15.00 Štiri ženske in umor, britanski film 16.30 Orgle 16.45 Kultura samostanov 17.30 Družina Leitner 18.00 Pustolovec, 2. del 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Največji praznik v letu 21.05 Zvezde v maneži 22.50 Čas v sliki 23.05 V osemdesetih dneh okoli sveta 23.55 Tabernacle Choire 0.55 Alfred Hitchcock predstavlja; Ubijalska vloga RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop. Danes do 13. - Radio Slo veniaj, vedno zelene melodije. Domače novice I, tečaj anglešekg jezika - BBC London, razgovor. Dogodki in odmvi - Radio Slovenija, obvestila. Domače novice II aktualna tema, če-stitek, BBC London - večerna informativna oddaja, 19.00 - Zaključek 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba - 9.20 Dnevnikov odmev -12.30 Kmetijski nasveti - 12.45 Spot 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Studio ob 17.00 -19.00 Radijski dnevnik -19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov - 21.05 Literarni večer - Iz Boc-cacciove bogate sklede - 21.45 Lepe melodije - 22.00 Zrcalo dneva - 22.20 Iz naših sporedov - 23.15-4.30 Nočni program, glasba l. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Športne novice 17.15 - Na policah zgod arhiva - 18.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi -18.40 - Gospodinjski nasveti - 19.00 -Odpoved programa - GLAS f EKONOMSKA I tpropaganda« obiskali vas bomo ^►pokličite 218-463 J PRO 7 6.00 Hiša na trgu Eaton 6.45 Ravvhide 7.30 Risanke 820 Gospod Ed 8.45 Moj prijatelj Ben 9.15 VValtonovi SLOVENIJA 1 ŠEHEREZADA francosko-italijansko-nemška nadaljevanka; igrajo: Catherine Zeta-Jones, Vittorico Gassman, Stephane Freiss. Junakinja nadaljevanke se le deloma navezuje na svojo pravljično predhodnico: beži pred smrtjo in išče ljubezen. Med svojim iskanjem doživi marsikaj, je sužnja, kraljica, kapitanka gusarske ladje, trebušna plesalka in krotil-ka v cirkusu. Srečuje sicer pravljične like, vendar posodobljene. Tako je Aladin mlad berač, ki postane diktator v državici; mornar Sinbar pa lažnivec in sanjač, ki potuje zgolj v lastni glavi. Sreča tudi duha Aladinove čarobne svetilke, ki ji omogoči živeti v našem stoletju. Prepletajo se časi, usode, napete pustolovščine. Nadaljevanka tudi »pojasni« nekatere magične drobce, tako npr. letečo preprogo. Predmeti iz našega stoletja so namreč nevidni v preteklosti: ko Šeherezada leti v helikopterju, se vidi zgolj njena »leteča« preproga In tovrstnih domislic je še več. 10.05 Ravvhide 11.05 Res velik razred 11.30 Alice 11.55 Agentka s srcem 13.00 Film 14.35 Risanke 15.35 Gospod Ed 16.05 Medvedje prihajajo 16.35 Res velik razred 17.10 Film 18.00 Risanke 20.00 Poročila 20.15 Film 22.20 Special Squad, avstralska nadaljevanka 23.15 Film 0.55 Spenser 1.50 Film 3.30 Neverjetne zgodbe RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 9.30 Mi štirje smo mušketirji, film 11.00 Logarska koča na Tirolskem, nemška komedija 12.15 Delvecchio 13.05 En oče preveč 13.30 Kalifornijski klan 14.20 Springfieldska zgodba 15.05 Volčji klan, mehiška telenovela 15.50 Chips 16.30 S ploskimi nogami v Afriki, italijanska komedija 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.45 Poročila 19.15 21. Jump Street 20.15 Mini Plavback Shovv 21.15 Debeluh, italijanski vestem 23.00 Ura podgan, kanadska grozljivka 0.30 Zvonovi, ameriška kriminalka; Richard Chamberla- SCREENSPORT 8.00 Eurobika 8.30 Odbojka na plaži 9.30 Golf - svetovno prvenstvo 10.30 Eurobika 11.00 Moto šport 12.00 Britanski boks 14.00 Dirke IMSA 15.00 Eurobika 15.30 Bovvling 16.00 Rugby -St. Esteve : Albi 17.00 Profesionalno smučanje - slalom 17.30 Belgijski motošport 18.00 Moto šport 19.00 Argentinski nogomet 20.00 Rugby -svetovni pokal, Škotska : Anglija 21.00 Dirke lndy - pregled sezone 22.00 Nogomet - Barcelona : Tenerife 23.30 Tenis - Lendl : Edberg KINO 26. decembra CENTER amer. kom. GOLA PIŠTOLA ob 10. in 16. uri, amer. akcij. kom. HUDSON HAVVK ob 18. uri, NOVOLETNI KONCERT PIHALNE GODBE KRANJ ob 20 15 uri STORŽIĆ amer. trda erot. SEKS MED DELOVNIM ČASOM ob 18. in 20 uri ŽELEZAR amer. pust. film ROBIN HOOD -PRINC TATOV ob 16. uri, amer. pust. film ROBIN HOOD - PRINC TATOV ob 18.30 uri, prem. amer. trde erot. POHOTNE ZAČETNICE ob 21. uri DUPLICA amer. kom. DVOJČKA ob 17. uri, amer. krim. film MILLERJEVO KRIŽIŠČE ob 20. uri RADOVLJICA amer. krim. film ZAKONSKE ZDRAHE ob 20. uri BLED amer. pust. film ROBIN HOOD - PRINC TATOV ob 20. uri BOHINJ amer zab. film MOŠKI ZA ŽENITEV ob 20. uri SREDNJA LESARSKA ŠOLA Kidričeva 59 64220 Škofja Loka Svet Srednje lesarske šole Škofja Loka razpisuje delovno mesto POMOČNIKA RAVNATELJA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti še: - visoko izobrazbo lesarske smeri - pedagoško-andragoško izobrazbo - strokovni izpit - najmanj pet let delovnih izkušenj v šolstvu - organizacijske sposobnosti Delovno mesto razpisujemo za polni delovni čas. Nastop dela po dogovoru. Kandidate vabimo, da pošljejo pisne prijave v 8 dneh po objavi na naslov Srednja lesarska šola Škofja Loka, Kidričeva 59. termo pol PREDELAVA PLASTIČNIH MAS 64225 Sovodenj - telefon: (064) 695-001, 695-030 telefax: (064) 695-012 POSLOVNIM PARTNERJEM IN OBČANOM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO SALON POHIŠTVA Cesta talcev 7 /na dvorišču gostilne Blažun/ Kranj, tel. 212-001 5*°/< O sedežne garniture domačih m tujih proizvajalcev, pohištvo za dnevne sobe, kuhinje, spalnice, kabinete in predsobe, vzorci s sejmov, svetila, sanitarna keramika, keramične ploščice iz Italije, gašeno apno .. KONKURENČNE CENE IN DOBAVNI ROKI, DO 50 % GOTOVINSKI POPUSTI STROJNO VEZENJE APLIKACIJ ( M CA BRf.ZAR. Britot I 12 A. tel.: Oo4 241-o^4 m-,.. V DECEMBRU SSBKSJMEEGLAS 4* 20%POPUST/) za takojšnje plačilo KMETIJSKA TRGOVINA Cegnar Franc Cegnar Virnutše SO f>422<) škofja Loka Tel 064 ■ 6JU-MI CENJENI KUPCI Zahvaljujemo se vam za obisk v naši trgovini, obenem pa vam želimo srečen božič in uspešno NOVO LET01992. Trgovina je odprta: vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure Za obisk se priporočamo * PRENOVA OKEN* * okna * vrata * senčila * obloge hiše * mont. stene * dopolnilni program polken in stilnih vrat F0REL JELOVICA lesna Industrija ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 Tel.: 064/631-241, tetefaJt: 064/632-261 PRODAJNA MESTA ŠKOFJA LOKA 064/632 270, KRANJ 064/211-232, LJUBLJANA 061/44O-400 CELJE 063/25-881. MARIBOR 062/631 -331 MURSKA SOBOTA 069/22-921 NOVO MESTO 068/22-772, METLIKA 068/58-716, NOVA GORICA 065/23-660, IZOLA 066/61-238 POGODBENA PREDSTAVNIŠTVA STAVBARSTVO Razdrto, TAJLES Trzin. AMA Jesonce. UR Velen?, KERA TRADE Zagone ob Savi. ERA Vs/e^e GAULOISES BLONDES NAGRADNA 1 2 3 4 5 i« 1 7 8 9 10 t i 12 13 14 15 16 17 18 19 20 23 24 25 26 27 28 Sponzor današnje križanke je klub, ki zadovoljuje mlade in nekoliko manj mlade obiskovalce. V njem pridejo na svoj račun ljubitelji dobre glasbe, evergreenov, jazza, popa, rock'n rolla - le čiste klasike še nismo zasledili, toda nikoli se ne ve. Tudi nagrade za pravilno rešitev križanke so zanimive, zato svinčnik v roke in... Izpolnjen kupon z vpisano rešitvijo, nalepljen na dopisnico, pošljite na Gorenjski glas, 64000 Kranj. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo prispele do petka, 27. decembra, do 8. ure, ko bomo zadnjič javno žrebali v letošnjem letu - po Novem letu pa bomo za nagra- jence pripravili še več. Ne pozabite pripisati svojega naslova. Kot vedno vas v uredništvu pričakuje deset bogatih nagrad. Nagrade prispeva sponzor križanke, nekaj pa jih bo dal Gorenjski glas. Želimo vam bistro glavo pri reševanju in še več sreče pri žrebanju! Užitek pride pozneje, v klubu GAULOISES BLONDES. P. S. V Gorenjskem glasu bosta letos objavljeni še dve križanki, 24. in 30.decembra. Za reševanje pa boste imeli dovolj časa. Gorenjski glas pa bo poskrbel za nagrade. JOŽE KOŠNJEK &r. JANEZ DRNOVŠEK: Nočem se mešati v politične spore m. svoje strani si prizadevam, da bi imel korektne odnose z vsemi in se ne bi spuščal v notranje spletih v notranje spore. Včasih, oziroma kar pogosto j[ne hočejo potegniti vanje, da bi potem tudi z menoj JOjnojim imenom operirali. Doslej sem to odklanjal in se^ne želim mešati v te spore," je na vprašanje, kak-fjjje odnose ima z najvišjimi slovenskimi politiki, odgovoril dr. Janez Drnovšek, donedavni član zveznega Predsedstva iz Slovenije in po javnomnenjskih anketah najbolj priljubljen Slovenec. jz Beograda so Vas odpoklicali. **j sedaj delate? Precej aktivnosti imam, tako se pravzaprav obseg dela ni ^Tianjšal. Veliko je še političnih aktivnosti, saj tako domači kot tuji politiki še naprej *ontaktirajo z menoj in se posvetujejo. Tega je precej. Ra-*en tega je še veliko drugega ~ela. Ustanovil sem fondacijo °haros, kjer sem predsednik, °d včeraj naprej sem predsednik sveta Triglavskega narodnega parka (pogovor je bil opravljen v petek, 13. decembra - op. p.), sem predsednik Mednarodnega centra za podjetja v javni lasti, ki ima sedež v Ljubljani, imam dosti javnih JJastopov, vabijo me v različne "aje Slovenije, tako da je kar Precej dela." y igro so Vas potegnili tudi športniki. Ste eden od kandidatov za prvega predsednika slovenskega olimpijskega komite-!*• Na kandidaturo ste pristali. Kx> so me kajakaši vprašali, a'i bi kandidiral in sprejel to 'unkcijo, sem bil sicer malo Presenečen, ker o tem nisem n,c razmišljal. Ko smo se malo Pogovorili, sem pristal na kandidaturo. Morda bi lahko športnikom pomagal v fazi mednarodnega uveljavljanja, ko se ^ora Slovenija nanovo vključi-tl v vse organizacije. Seveda pa n°tranjih razmer v športu ne P°žnam toliko kot kdo drug, ki Se stalno ukvarja s tem. Nak-nadno sem vse skupaj še enkrat Pretehtal in sem se odločil, da ^stopam od te kandidature. r*°lje bo, če naprej delam tisto, *ar najbolje znam." ^ tem trenutku delujete kot .Politični solist", kot dr. Janez Drnovšek, ki ni vezan na nobeno ?°litično skupino, niti posebej 'rdno na politični vrh. Ali Vas ** povabijo? Med obiskom v ^dovljici ste izrazili občutek, f3 nekateri ne želijo, da bi sode-'°vali. ■ verjetno je malo enega in ma- 0 drugega. Doslej se jaz nisem J^ogel odločiti, zlasti za pristop J! kakšni stranki ne. Tako pač elujem neodvisno in samostojno. Po drugi strani pa je tu-?' to res, da je v politiki pač *°nkurenca in niso vsi najbolj Javdušeni za to, da bi bil pre-VeC vključen." ^kšni so Vaši odnosi z vodilnimi slovenskimi politiki Kuča-Bučarjem, Peterletom, Puckom, Ruplom...? 3 svoje strani si prizadevam, a bi imel korektne odnose z ^semi in se ne bi spuščal v nošnje spletke, v notranje spore. Vcasih, oziroma kar pogosto S* skušajo potegniti vanje, da .1 potem z menoj in mojim '^enom operirali. Doslej sem ,° odklanjal in se ne želim me-ati v te spore." ^ bil taksen poskus informacija da boste prevzeli resor zuna-Jjega ministra? i^o je bilo pač lansirano. Ne- ■ ateri so se s tem tudi ukvarjali n resno razmišljali, vendar jaz U'kornur nisem rekel, da lahko astopa z mojim imenom." 1 er Vas na proslavi v Kopru, ko r *adnji jugoslovanski vojak za-?Vstr» 1 Slovenijo, ni bilo, so lju-le govorili, da so vas zaprli, i^ega še nisem slišal. Res pa • da na proslave ne hodim, ra- zen če ni nujno. Praviloma pa ne. Mislim, da je bilo nekaj časa proslav kar preveč in to svoje stališče sem z neudeležbo na proslavi v Kopru potrdil, saj mislim, da s tem ničesar ne rešujemo." Na seji komisije za mednarodne odnose skupščine Slovenije ste očitali slovenski zunanji politiki, da premalo izkorišča zveze, ki ste jih Vi vzpostavili. "To je res. Vzpostavil sem res dobre odnose z nekaterimi ključnimi ljudmi v Evropu in se dogovoril, da bi tudi v času do formalnega priznanja lahko že začeli sodelovati. Potrebno bi bilo bolj tiho, ne preveč na glas, pripravljati aranžmaje, kar vzame nekaj časa, vendar bi vse pripravili do takrat, ko bi nas tudi formalno politično priznali. Pripravljeni so nam bili nuditi tehnično pomoč, sodelovati. Zdi se mi, da bi se dalo na tem področju več narediti, vendar ugotavljam nekaj. Nekateri slovenski politiki niso preveč zainteresirani za tihe aktivnosti, tiste, ki pa so praktično pomembne. Po takšnih aktivnostih se ne da delati tiskovnih konferenc, ne da se nastopati v javnosti in s tem nabirati točke. Samostojna kandidatura na volitvah? Sedaj niste član nobene stranke, zanesljivo pa bo konkurenca, katera stranka bo dobila vašo naklonjenost. Če bi se sedaj odločali, kam bi šli: na levico, desnico, k sredinskim strankam? Jaz vas ocenjujem kot zmernega, socialdemokratsko usmerjenega politika. "Ta ocena je precej blizu. Sem zmeren, sem proti vsakršnim ekstermom v to ali drugo smer, na levo ali na desno. Morda sem res blizu levemu centru, čeprav se ne želim uvrščati v etikete, v politične predale, da bi se dal uvrstiti v enega in bi s tem zadevo zaključil. Moram reči, da so včasih moji pogledi na določen problem bolj na levi, včasih so na centru, včasih so skoraj bolj na desni, zlasti v monetarnih zadevah. Zavzemam se za zelo konzervativno denarno politiko, s katero bi Slovenija hitro prišla do stabilnega in konvertibilnega denarja. Takšno politiko so običajno na Zahodu vodile bolj desne vlade, ampak tudi to ni več pravilo. Na primer. Španski socialisti so socialisti, pa imajo zelo konzervativno denarno in ekonomsko politiko, podobno kot na primer Thatcherjeva. Ta razdelitev ni več tako jasna, čista in enostavna. Jaz ob vsakem problemu presojam, kakšen je in kakšna se mi zdi najboljša rešitev." Slovenci Vas po prihodnjih volitvah že vidijo na pomembnih funkcijah. Eni kot predsednika države, drugi kot premiera, tretji kot zunanjega ministra. Za katero bi se potegovali? "Na to vprašanje je vsaj v tej fazi težko odgovoriti. Zaradi nekaterih razlogov bi lahko kandidiral za predsednika. Takšno dolžnost sem že opravljal in imam izkušnjo z njo. Na volitvah se utegnem pojaviti kot samostojen kandidat. Ustavo sprejemamo zase "Če bomo letos sprejeli novo ustavo. To bi že moral biti jasnovidec, če se bodo stranke uspele dogovoriti. Ustavo pa nujno potrebujemo. To postaja že nevzdržno. Želimo biti samostojna država, terjamo mednarodno priznanje, terjamo od drugih, da vse naredijo, sami pa nismo v stanju narediti osnovnih stvari doma, pri sebi. To je pomembno. Države ne vzpostavljamo samo za tujino, ampak predvsem zase. Toliko zrelosti bi že morali imeti, da bi ustavo sprejeli." vendar so zadeve še zelo nejasne in jaz se še nisem odločil." Ideološki spori bremenijo vlado Iz razdalje opazujete dogajanja v slovenskem parlamentu, vladi, prepire o zaupnici ali nezaupnici. Kako gleda na te reči tujina? Ali se Vam zdi ta trenutek smotrno menjati vlado? "Mednarodno javnost zanima to, ali je Slovenija politično stabilna. Ali obvladuje situacijo. Najslabša je anarhija, če bi staro vlado zrušili, pa ne bi mogli zlepa priti do nove zaradi nezmožnosti dogovora in prepirov med strankami. Kredibil-nost te vlade je že sedaj zelo zmanjšana, saj je pod velikim pritiskom. Zdi se mi, da bo pred volitvami težko priti do nove vlade, zato naj ta vlada še naprej ostane, mogoče z manjšimi korekcijami. Morda bi bila v tem obdobju res idealna neka ekspertska vlada, ki ne bi bila obremenjena s strankarskimi, ideološkimi spori. V tej fazi bi bilo to za Slovenijo najboljše. Vprašanje pa je, ali lahko pride v skupščini do takšnega dogovora ob sedanjem razmerju sil. Glavni problem je, da je ta vlada preveč obremenjena z ideološkimi in raznimi drugimi spori. Tega ne bi smelo biti, saj ima Slovenija toliko praktičnih problemov in bi bilo treba reševati predvsem te. Ne vem sicer, ali je to možno, vendar bi bilo idealno, če bi se stranke sicer prepirale o raznih ideoloških in drugih vprašanjih, vladi pa bi pustile delati na strokovnih področjih. Vlada bi se morala iz tega izvleči, vendar je to težko, ker je v njej toliko in toliko strankarskih prvakov, ki med seboj tekmujejo in se prepirajo. Zato je taka rešitev skoraj nemogoča." Kako bi se Vi lotili reševanja nasplošno težkega položaja v Sloveniji? Katere poteze bi vlekli? "Nekega čarobnega recepta seveda ni. Potem bi ga enostavno napisal in bi ga uporabili. Probleme je treba reševati po vrsti, konkretno, od enega problema do drugega. Zavzemam se za to, da bi morali razjasniti in postaviti taka pravila igre, kot so doma na Zahodu. Preiti bi morali k stabilnemu denarju in to bi lahko uresničili v šestih, osmih mesecih. Ni sicer enostavno, vendar bi bilo možno, vsekakor pa bi bilo vredno poskusiti. Sklenili bi ustrezne trgovinske aranžmaje z Evropsko skupnostjo in to bi morala vlada že sedaj narediti. V plačilnem prometu bi morali najti praktične rešitve, da bi obdržali vsaj še tiste povezave z dosedanjimi jugoslovanskimi republikami, s tistimi trgi, ki so še ostali. Veliko naših podjetij je zelo prizadetih zaradi tega in veliko je težav zaradi vojne, zamenjave denarja, izpada plačilnih sporazumov. Veliko teh praktičnih problemov bi lahko bolje rešili. Gospodarski pro- stor bivše Jugoslavije bo za Slovenijo ostal vedno zanimiv. Tukaj smo locirani, smo sosedje, in če bi našo osamosvojitev speljali brez kakšne velike zgodovinske zamere, bi bili Slovenci še vedno prednostni trgovci s tem jugoslovanskim prostorom. Pa tudi Zahod bi preko nas delal precej poslov s tem delom bivše Jugoslavije. Sedaj nas to ne sme čustveno obremenjevati. Sedaj bi lahko čisto praktično razmišljali in vlekli tiste poteze, ki so za nas ekonomsko najboljše." Bi nam Zahod pomagal, glede na to, da še nimamo mednarodnega priznanja? "Računam, da bo to mednarodno priznanje le prišlo. Če nas bo sedaj vsaj kakšna država priznala, potem bo to povzročilo verižno reakcijo in sem prepričan, da bo šlo kar hitro, da nas bodo v nekaj mesecih priznale glavne države in bo potem mogoče vzpostaviti formalne aranžmaje." Pritisk ameriške politike Zadnji dnevi so pokazali, da presenetljivo veliko držav nasprotuje našemu mednarodnemu priznanju. "Situacija je zelo zapletena. Težko si je predstavljati, da se bo Nemčija umaknila po vseh teh izjavah in napovedih o priznanju Slovenije. To bi bil velik minus za njihove vodilne politike. Res pa je, daje precejšen pritisk nanje, predvsem s strani Združenih držav Amerike." Ste pričakovali, da bo s tako ostrino zoper priznanje nastopil generalni sekretar Organizacije združenih narodov Perez De Cuellar? "Niti ne. To je vpliv ameriške politike. Mogoče me malo preseneča, da gre kdo tako daleč in stvar zaostruje. To mi kaže na to, da so verjetno motivi tudi drugi, da ne gre samo za Slovenijo in Hrvaško. Mogoče gre za neke prestižne in druge boje, kakšno vlogo bo imela Nemčija v prihodnji svetovni ureditvi. Mogoče jo hočejo disciplinirati že sedaj, da ne bi začela prehitro uveljavljati svoja stališča. Po drugi strani pa so OZN, Združene države Amerike in še nekatere evropske države zaskrbljene za celotno jugoslovansko krizo. Ker ne najdejo rešitve za celotni problem, skušajo zavlačevati z delnimi rešitvami, kot je priznanje Slovenije in Hrvaške. Američani so že večkrat rekli, da bi priznanje Hrvaške razširilo vojno tudi na Bosno in Hercegovino. Dokler pa ne priznajo Hrvaške, je tudi Slovenijo težko priznati." Zakaj potem ne priznajo samo Slovenije, ki izpolnjuje pogoje za samostojnost? "Priznanje samo Slovenije bi položaj Hrvaške še poslabšalo. Potem bi izgledalo, da je Hrvaška prepuščena na milost in nemilost Srbiji in jugoslovanski armadi. Celotna situacija je zelo zapletena. Mogoče je naša zunanja politika zadnje čase to podcenjevala in je bila preveč prepričana, da je bitka dobljena in na te kritične točke ni bila dovolj usmerjena. Ni težko ponovno prepričevati Nemce, Avstrijce in tiste, ki z nami sim-patizirajo. Težje je z Američani, Britanci, Francozi. Več bi bilo treba narediti v teh smereh. Vendar ponavljam: tisto, kar Slovenija lahko naredi, je nekaj, vendar pa je vprašanje, ali je to dovolj za širše interese, za širše strateške poglede, na katere pa Slovenija ne more vplivati." Brez mirovnih sil ne bo miru Mirovnih sil še ni v Jugoslaviji, ker je pogoj za prihod mir. Vendar, je mir brez njihove prisotnosti sploh mogoč? "To je slabo in še vedno mislim, da brez mirovnih sil ne bo mogoče umiriti situacije. Najbrž bo do mirovnih sil prišlo. Vendar je položaj tako zapleten, da se ne morejo odločiti. Vse skupaj pa še dodatno zapleta situacija v Združenih narodih, kjer prihaja do zamenjave generalnega sekretarja in je ob primopredaji kup aktivnosti, začenjajo se božični prazniki in je tako sedaj najbolj neprimeren čas. Verjetno so tudi tu razlogi za odlaganje z mirovnimi silami." Torej bodo mirovne sile slej ko prej morale priti? "Težko si predstavljam, da bo šlo brez tega. V tem stanju, kakršno je sedaj na bojišču, si težko predstavljam umiritev. Srbi bodo še naprej hoteli pridobiti več ozemlja, Hrvatje bodo skušali dobiti nazaj, kar so zgubili. Nobena stran ni zadovoljna s stanjem in bo hotela dobiti še več. Toliko hudega je bilo že storjenega, toliko maščevanja je že v igri, da bo položaj težko umiriti. Seveda pa je Zahod zainteresiran za rešitev jugoslovanske krize, da se najde tudi neki vzorec za reševanje krize v Sovjetski zvezi. Največji strah je možnost, da se tudi tam zgodi kaj takega, kot se je pri nas. Sedaj so bili v glavnem dogodki pri nas in v Sovjetski zvezi enaki. Glavni strah Zahoda je državljanska vojna v Sovjetski zvezi. Zato je jugoslovanska kriza po eni strani v senci, ker v primerjavi s sovjetsko ni tako pomembna, saj pri nas ni atomskega orožja, po drugi strani pa bi bil model reševanja problema v Jugoslaviji uporaben tudi v Sovjetski zvezi." Vojska je odšla za vedno Vaša velika zasluga je, da ste takrat še kot član zveznega predsedstva predlagali umik armade iz Slovenije. Izkazali ste se kot odličen pogajalec, čeprav sami skromno pravite, da ste izbrali le pravi trenutek za tak predlog. Je bila v ozadju naporna, tiha diplomacija? "To je res. Jaz sem ta pogajanja prej pripravil in jih tudi uresničil. Med vojno v Sloveniji je bila odprta komunikacija z Beogradom in so bili kontakti s Kadijevicem, da bi se spopadi zaustavili, intenzivni. Koje prišlo do zaustavitve spopadov, so bili drugi korak Brionski sporazumi. Tam smo se skupaj z Evropsko skupnostjo in federacijo nekako dogovorili o moratoriju in učvrstili premirje. To je bilo pomembno, da se vojna ne bi obnovila. Že na Brionih sem se začel pogajati s predstavniki vojske, Srbije in federacije o umiku iz Slovenije. Potem smo bili stalno v stikih in 18. julija je prišlo do tiste seje zveznega predsedstva, na kateri je bil takšen sklep izglasovan. Če bi s svojimi aktivnostmi zamudil ali prehiteval, ne bi uspelo. Uspelo je zato, ker je bil čas, timming optimalen. Bil je pravi čas, ko je situacija dozorela tudi na drugi strani. Takrat je bilo v vojski prepričanje, da nima več smisla nadaljevati vojne v Sloveniji, da so brez smisla nove žrtve in da vojska tudi nima takih interesov v Sloveniji. To je dozorelo in za takrat je bil tempiran zaključek pogajanj." Je armada že med junijsko vojno Slovenijo odpisala? "Vojska je Slovenijo pogojno odpisala. Če bi se jo dalo zadržati za sorazmerno nizko ceno, z malo žrtvami, potem je bila pripravljena poskusiti in je poskusila. Potem ko se je pokazalo, da to ne bo tako enostavno, je v pogajanjih armada pristala, da Slovenijo zapušča. Ob tem je bilo jasno, da jo zapušča za vedno." Staro leto odhaja. Kakšno novo leto nam napovedujete? "Upam, da 6o mirnejše in to vsekakor bo. Bo pa veliko praktičnih ekonomskih problemov. Od velikih medijskih dogodkov bomo prešli v pragmatični boj za preživetje. Nihče nam ne bo ničesar poklonil. Sedaj bo treba preživeti. Sami smo, odvisni od sebe. Nekatere stvari navzven bomo morda lahko hitreje izpeljali, vendar bomo morali osnovne poteze potegniti sami. Tudi izgovarjati se ne bomo več mogli na druge. Doslej smo se lahko vedno na jug, na federacijo, ki nas onemogoča v vsem, da bi bolje naredili. Sedaj smo sami in imamo možnost, da stvari bolje naredimo." GLAS 22. STRAN PISMA, PODLISTEK Petek, 20. decembra 1991 /€# ljubljanska banka Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje v rubriki Odmevi in Prejeli smo, priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom. Uredništvo Odgovor na pismo g. Demšarja oziroma Občinskega odbora SKD Gorenjski glas, 27. novembra 1991 Zavedam se. g. Demšar, da o moderni demokratični državi Zahoda (Evrope), h kateri se vsi skupaj obračamo, vsaj doslej s krščanskimi demokrati vred. z Vami nima smisla razpravljati, ker sta Vam moderna država in tržno gospodarstvo očitno tuja, toliko bližja pa literarna sado-mazohistična vizija (Quo vadiš je pred kratkim znova izšel) - na eni strani nedolžno mazohizma v trpljenju kristjanov in na drugi dekadence v sadističnem uživanju starih Rimljanov. Vprašam Vas, kakšno zvezo imajo tovrstne divje fantazije s pravno državo in z ustavno pravico do odločanja o rojstvih svojih otrok ?! Razen nemara te. da sle me uspeli še enkrat prepričati, da zaščita pravic in tako pravna država morata obstajati vsaj zato, da država sama sebi prepreči možnost, da hi kdo v njenem imenu t kot zakonodajalec ali uradnik) začel udejanjati kake podobno grozljive scenarije, denimo kot po naključju v odnosu do žensk in njihove nosečnosti. Sprašujem se. kakšna je morala ljudi, ki obenem s priseganjem na moralo domnevajo, da ima država ali katerakoli zunanja instanca pravico ali moč, da lahko odvzame, vsili ali nadomesti etiko posameznika, njegovo osebno odločitev, njegovo osebno integriteto, njegova najbolj notranja prepričanja - skratka, kot bi rekli moralisti, da mu vsili ali odvzame moralo. Razni totalitarni režimi v Evropi in drugod so sicer udejanjali tovrstne domneve, vemo pa. kako se je končalo. Sicer pa o "morali'' in še več o nerazumevanju moderne države pri Slovenski krščansko demokratski stranki največ pove njeno stališče do tega vprašanja: posamezniku načeloma (v ustavi) odvzame pravico do svobodnega odločanja, načeloma jo pošlje v ilegalo, temu načelu pa se odpove v zakonodaji. Zakaj krščanskim demokratom ustreza država simbolnega brezpravja Za krivdo gre, kajpada. Priznam, g. Demšar zelo lepo pravite, da si "hedonistična želja, ki v bistvu mori nerojene otroke, hoče utišati vest z ustavnim členom". Nedolžnih otrok torej "v bistvu" ne mori človek, temveč "hedonistična želja". Za-trimo "hedonistično željo" in vsi zarodki bodo rešeni. Domneva, da je v moči države, s simbolno (ali dejansko, kar le zaostri problem) odpravo pravice do odločanja o rojstvu otrok odpraviti "hedonistično željo", ali da jo je sploh mogoče izkoreniniti ali "uravnati", je po mojem nevarna iluzija, ki je v zgodovini vedno povezana s totalitarnimi ali vsaj represivnimi režimi. Ali pa se motim in g. Demšar ne meri na dejansko odpravo "hedonistične želje", temveč prej na "vzpostavljanje morale"preko nam vsem tako znanega mehanizma: država človeku simbolno odvzame pravico, da se svobodno odloči, zato je seveda kriv že, če samo pomisli, da se lahko svobodno odloča - človek je tako že vnaprej "nemoralen "; že vnaprej je "kriv". "Moralen"je le takrat, če se sploh ne odloča, ko sploh "ne pomisli" na kaj tako "strašnega". Po mojem mnenju je človeško pomilovanja vredna, z demokratično državo pa tudi v nasprotju Ideja, da je mogoče z državno prisilo, čeprav zgolj na simbolni ravni, z umetno produkcijo krivde človeku nekako vbiti moralo ali etično prepričanje. Kaj si g. Demšar misli o ljudeh, pa najbolje pove njegova trditev, da naj bi bil dejanski razlog za stališče zagovornikov pravice do abortusa "utišanje vesti" - torej domneva, da imajo ljudje načeloma "nečisto" vest. No. nemara pa g. Demšar v .svojem nadvse svetniškem prizadevanju sklepa nasplošno iz vesti kakega posamezniku - seveda ne trdim, da ravno na podlagi lastne. Da bi bil paradoks še večji, tisti, ki trdijo, da si na tak način prizadevajo za zaščito nerojenih otrok praktično vedno dosežejo ravno nasprotne učinke, kar končno priznajo samo krščanski demokrati s tem. ko pravijo, da prepoved abortusa ne rešuje ničesar. Kot kaže pa ne znajo ločiti države od Cerkve. Če nič drugega, bi se lahko zavedali, da prepoved, ki zadeva človekovega duha (kar načelni "odvzem"pravice je) na ravni Cerkve ni enakovredna tisti na ravni države in nima enakih posledic. Tudi posplošeno sklicevanje na nezaščitenost te pravice v ustavah drugih držav ne zdrži. Moderna država ni enaka tisti pred dvesto ali sto ali celo petdeset leti - ko so se konstituirale evropske države in ZDA. Obstajajo različni pravni sistemi. Anglija denimo sploh nima ustave. Pravica do svobodnega odločanja o rojstvu svojih otrok je postala aktualna tudi v teh drža- vah šele v moderni državi. Ta je namreč postala zahtevna do posameznika, vseobsežna in vsestransko urejena. Če država, ki je v tem času, kar zadeva samostojno pravno ureditev, šele na začetku, teh sprememb ne upošteva in ne zaščiti pravice do odločanja staršev o rojstvu svojih otrok, je pač pod ravnjo drugih držav, ki si jih vzame za zgled, še zlasti, če upoštevamo, kako je v zahodnih državah pravni sistem razvit, utrjen in urejen za razliko od našega. Janez Krek LDS Škofja Loka Raje ob kruhu in vodi, kot s Srbi Gorenjski glas, 3. decembra 1991 Novinarka Gorenjskega glasa ga. helena Jelovčan si je v Gorenjskem glasu štev. 95 z dne 3. decembra 1991 v rubriki Gorenjski komentar očitno zastavila nalogo, da s kombinacijo raznih besed dobi tak naslov, da bi me v vsakem oziru ozirOma načinu očrnila vsega hudega in podlega. Njen nasLov me razglaša za najhujšega sovražnika Srbov. Potem ko je poslanka SDP, ga. Blažič na zadNji loški skupščini novembra 1991 poočitala slovenski vladi, česa ni naredila, da bi se bili obdržali boljši gospodarski in finančni tokovi z republikami nekdanje Jugoslavije, sem se oglasil s svojimi stališči o teh stvareh. Povedal sem, da se vsi še spominjamo, kako so razni naši ministri, zlasti pa predsedstvo, poskušali z raznimi sestanki doseči dogovore o razdru-ževanju, pa jih ni bilo moč doseči v ničemer. Spomnil sem poslance na srečanja predsednikov republik, kako so se selili iz ene republike v drugo, vendar dogovora o prihodnjih odnosih niso mogli doseči. In tako je teklo vse do konca moratorija oktobra. In zato sem rekel, da sem rajši ob krhu in vodi. ker nobenega dogovora, ki bi kaj veljal, ni moč doseči. Kaj seje bilo moč zmeniti, bi marsikaj vedela povedati ludi Gospodarska zbornica Slovenije. Ali naj bi čakali in podaljšali moratorij? Torej govoril sem o možnosti načelnega dogovarjanja, gospodarskih zvezah in o ničemer drugem. Pregovora "Raje ob kruhu in vodi" nisem povezal z nobenim narodom. Dodatek na koncu pregovora, ki ga je zapisala ga. novinarka "kot s Srbi", gotovo ni moj. Ga. Jelovčanova sami najdite način - ali po starem ali po novem novinarskem kodeksu - da prekličete vaš in ne moj "kot s Srhi". Vem, da imate veliko več možnosti kot novinarka, da me predstavljate bralcem, ki nima moralnih norm, ki bi kaj veljale. Prav! Vsaka resnica pride enkrat na dan. Mnogi doživljamo, kako prihaja le-ta v javnost za nekatere stvari šele po petdesetih letih. Tudi to. kar ste že vse negativnega zapisali o meni v Gorenjskem glasu, se bo pokazalo pri belem dnevu, če midva to hočeva ali ne. Nekaj pa je že sedaj. Vest, v katero verjamem, da jo ima vsak, pa naj jo še tako dušimo ali želimo zatreti. njen glas bo opravil svoje. Sem zemljan, kot vsakdo, toda, da bi bil doslej kakšen narod posebej sovražil ali preziral, tega mi vest ne bo očitala. V konkretnem primeru mi je še posebno žal glede na številna še sedaj ohranjena znansiva s Šumadinci. ki morajo trpeti v tej nesmiselni vojni na tleh nekdanje Jugoslavije. Hudo mije ob vsaki žrtvi, od otroka do starca, pa naj bo kjer koli v nekdanji Jugoslaviji. Ampak, ali ni vojna ravno zato, ker se ni bilo moč nič dogovoriti? Ali ni več miroljubja v tistem, ki bi bil pripravljen živeti ob kruhu in vodi, kot pa se vojskovati, pri tem pa vedeti, da to ni naš cilj in ne smisel. P. S.: Tiste, ki so v vnemi sovraštva proti meni obešali komentar ga. Jelovčanove v Gorenjskem glasu na oglasne deske, prosim, da to storijo tudi s tem besedilom. Hvala! Škofja Loka, 9. decembra 1991 Vincencij Demšar Uredniku in novinarjem Gorenjskega glasa! Problem droge je dandanes vse večji. Zaradi njega trpijo množice ljudi, najsi bodo to uživalci droge, njihovi družinski člani ali pa družba sama. V celoti podpiramo boj proti tej človekovi razvadi, vendar ne na ravni obrekljivih, "napihnjenih" člankov, ki temeljijo na nedokazanih trditvah. Dijaki škofjeloške gimnazije smo bilj presenečeni nad člankom objavljenim v Gorenjskem glasu v torek, 3. decembra 1991. v katerem je naša šola označena za leglo prekupčevanja z mamili. Vaš visokoleteči naslov se nekako ne ujema s skopo vsebino članka, v katerem je poudarek na problemu alkoholizma. Ne zanikamo, da se prekupčevanje ne odvija med določenimi skupinami dijakov, vendar v nič večjem obsegu kot na katerih drugih slovenskih srednjih in osnovnih šolah. V isti zgradbi se poleg gimnazijcev izobražujejo tudi učenci lesarske in kovinarske srednje šole, a je kljub temu kovinarska šola omenjena le v enem vprašanju pedagoginji te šole. Nočemo metati slabe luči na druge srednje šole, samo poudarjamo, da je ta problem navzoč na vseh srednjih šolah in ne samo na škofjeloški gimnaziji. Zato ne razumemo, zakaj izpostavljate le našo šolo, kot edini primer zasvojenosti z drogami in alkoholom med dijaki. Zakaj ni bil izveden in objavljen pogovor s pedagoginjo ali ravnateljem gimnazije? Črni oblaki, ki jih je povzročil vaš članek, so se zgrnili tudi nad mnogimi nedolžnimi dijaki. Ni DOBA, ZA KATERO VEZETE SVOJA TOLARSKA SREDSTVA, JE LAHKO ZELO RAZLIČNA V LB - Gorenjski banki d.d., Kranj, vam poleg klasičnih 1,3,6,12,24 in 36-mesečnih depozitov nudimo tudi vezavo v dnevih. TO POMENI, DA DOBO DOLOČITE SAMI! • doba vezave teh depozitov ne sme biti krajša od 30 dni in ne daljša od 90 dni, • če želite, dobo vezave lahko podaljšate, vendar ne več kot do 90 dni, • depoziti zapadejo vedno na delovni dan (za delovni dan štejemo tudi soboto), • minimalni znesek vezave je 5.000,00 SLT, • višina obrestne mere je odvisna od zneska vezave in se spreminja glede na višino mesečne revalorizacijske stopnje. • decembra to pomeni (Rm = 18,7 %): OBRESTNA MERA (splošno) (v decembru) mesečna letna od 5.000 do 50.000 SLT Rm + 3 % 19,00 675,29 od 50.001 do 100.000 SLT Rm + 4 % 19,10 682,76 nad 100.001 SLT Rm + 5 % 19,19 690.29 Gorenjska banka d. d., Kranj se prijetno predstaviti v družbi kot dijak loške gimnazije, ki je čez noč zaslovela kot "mamila-ška šola" (po zaslugi vašega članka). Ali ste se vprašali, kako so to sprejeli nevedni starši bodi- si nedolžnih ali krivih otrok? Pametneje bi bilo. ko bi pisali 0 vzrokih začetka odvisnosti in 0 njenih končnih posledicah. Dijaki SDJŠ Boris Ziherl Škofja Loka Peter Čolnar 46 DREVESA V GOZDU Samo enkrat, bilo je to 8. januarja, so šli na sprehod na dvorišče. Za »belgijsko kasarno« je bila pritlična stavba - »farovž« -kjer so imeli zapore belogardisti. Ciril Vidmar mu je tedaj nekoga pokazal: »Ali ni to Prežih?« Naslednji dan je prišel k Lojzetu neki italijanski oficir. »Kaj je z vami?« »Ne vem.« »Pri vas smo dobili neka pisma in jih sedaj prevajamo... Poskusil bom, da bodo pohiteli...« Kasneje je izvedel, da je zanj intervenirala Silva Varičak, kasnejša direktorica kavarne Evropa v Ljubljani. V kavarni je bilo vedno polno Italijanov in tako je povedala o Lojzetu nekemu italijanskemu polkovniku. Da je izginil, je izvedela iz Zagreba... 14. januarja so odprli vrata celice: »Čolnar, z vso robo...« Prepričan je bil, da ga bodo izpustili. Visoko sodišče Pred zaporom je čakal tovorni avto, s katerim so ga odpeljali na sod ni jo. Tu je dobil nekakšno "boljšo" celico. Ni bilo tako hladno in se je kar "dobro" počutil. Cez nekaj dni so ga zaslišali. Spraševali so ga o delu v Zagrebu in predvsem o znancih iz Zagreba. Navedel je imena, posebej še Gregorija z italijanskega konzulata. Sumili so ga, da dela s partizani, vendar niso mogli ničesar dokazati. Ko je dobil obtožnico, je videl, da je obtožen le zaradi prepovedanega prenašanja pisem. 27. januarja je bila razprava. Ćukovi so preskrbeli advokata dr. Petroviča. V celico so prišli ponj okoli 9. ure. Hoteli so ga vkleniti v vrsto obtožencev. Protestiral je in pokazal na znak RK, ki ga je vedno nosil. "Saj bo čisto rahlo," mu je dejal policaj, ker je mislil, da kaže na znak RK, ker je bolan. ne da bi omenil Lojzeta, pobijal vse trditve, ki mu jih je sporočil v imenu sobe. Izvleček pridige so natisnili v časopisu »Dom in svet«. Tako je Lojze prišel tudi do pisne vsebine pogovora. Igralec Levar Pred vojno so množično hodili v gledališče gledat velikega slovenskega igralca Ivana Levarja. Sedaj je Lojze videl, da je umetnik zaprt v neki manjši celici v Šenpetrski kasarni. Ko so klicali za transport v Dachau 26. novembra (prej so poslali okoli 50 ljudi v Dachau iz belgijske kasarne), so jih poklicali iz Lojzetove sobe malo, iz Levarjeve pa precej in med njimi tudi slavnega igralca. Tedaj zagotovo še ni vedel, kam bodo šli ljudje, vendar so sumili, da v Dachau. Tedaj je genialni Ivan Levar zaigral svojo življenjsko vlogo. Iz celice se je privlekel z rokami oprt na zid kot najtežji bolnik. Vsi so mislili, da bo vsak čas umrl. Z rokama se je opiral na zid in se tako, z vidnimi mukami na obrazu, privlekel po zidu do Lojzetove sobe. Vrata so bila odprta in Levar je padel skoznje v sredino sobe. Obležal je, kot bi bil mrtev. Takoj so zahtevali zdravnika. Iz bolnišnice je prišel slovenski zdravnik. Levarja je natančno preiskali in povedal, da ne more ničesar odkriti, da gre verjetno le za trenutno slabost. Odšel je po svojo torbo. Zobozdravnik dr. De Gleira je dajal Lojzetu injekcije, ki m je nosil v zapor. Eno od injekcij, ki so povzročale vročino, so dal' sozaporniku, zdravniku iz Most. Ta jo je vbrizgnil Levarju, tako da je imel ob vrnitvi uradnega zdravnika čez deset minut že visoko temperaturo. Zdravnik gaje ponovno pregledal in rekel: »Sedaj lahko zapišem, da ni sposoben za transport.« Tako so Ivana Levarja vrnili v celico. Njegov odhod v D*c' hau so prestavili do 6. januarja 1944, koje odšel skupaj z nami. Lojze Čolnar je Dachau preživel. To ni bilo prav oblastn'' kom, ki so po vojni obračunavali in se borili za oblast. Tudi onJe bil kriv, ker je ostal živ in je torej sodeloval z gestapom. Tako Je menila takratna oblast. Poceni jo je odnesel, ker ni bil nevaren Za prevzem oblasti, ker je bil človek drugega reda - ni bil član Komunistične partije. Medtem ko je enajst njegovih sojetnikov, čla-nov KPS končalo na morišču, je Lojze dobil 4 leta zapora. Umrl je kot občinski revež v sobici bivšega hotela Evropa v Kranju. Bil je eno izmed dreves v gozdu. Drevesa umirajo, gozd živi-Vse skupaj so odpeljali v dvorano. "Vodja ceremoniala" M trikrat udaril s palico v tla in oznanil: "Visoko sodišče vstopa!" , "Visoko sodišče" so bili sami oficirji, ki jim je predsedova polkovnik. ,| Pred Lojzetom je bil na vrsti nek mlad fant. Obtožen je b' zbiranja orožja, ki naj bi spravljal "za pravi čas". Nekaj je taja nekaj priznal. Za vsakega posebej se je umaknilo sodišče na posvet. Fant so prisodili 25 let zapora. petek, 20. decembra 1991 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 23. stran ( 620-658 ZDRAVO IN KVALITETNO GORENJSKA MLEKARNA mleko K jogurt R A smetana GORENJSKA h fl GORENJSKA ti iTcČ M1EKARNA J 1 MLLKAKNA I \\ M ; )RENTSKA ll.i:iv\RNA SREČNO V NOVO LETO O moderni interieri - trgovsko podjetje s pohištvom in stanovanjsko opremo Krani Prisluhnili smo vašim željam in pripravili ponudbo različnih programov: • OTROŠKE SOBE za 26.000,00 SLT • REGALI ZA DNEVNO SOBO 26.500,00 SLT • SPALNICA za 32.481,00 SLT • Velika izbira kotnih SEDEŽNIH GARNITUR • Kvalitetni programi MEBLA po ugodnih cenah Za najmlajše SANI in IGRAČE iz blaga • SVETILA, KARNISE, OGLEDALA,... o inform. po tel.; 214-554 222-177 - Kranj 81-179-Jesenice modemi interieri VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LET01992 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA IN GENERALNI SPONZOR PRIREJATA NOVOLETNO PRIREDITEV V ŠKOFJI LOKI OD 27.12.1991 DO 1.1.1992 OBISKALI VAS BODO: ROMANA KRAJNČAN, VLADO KRESLIN, MIRAN ČANAK, JANA STRŽINAR, HARMONIKARSKI ORKESTER Niko IZ ŽELEZNIKOV, LAJNAR IN DEDEK MRAZ Z IGRICO MEDVEDEK NA OBISKU. IN DA NE POZABIMO: VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO '92! GLAS 26. STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek, 20. decembra 1991 M Agromehanika Kranj, Hrastje 52 a Ugodni predbožični nakupi kmetijske mehanizacije v AGROMEHANIKI KRANJ, Hrastje 52a in Mariboru na Primorski 9 Za gotovinska plačila je Agromehanika znižala cene vsej kmetijski mehanizaciji, vključno s traktorji IMT in TV Bjelovar najmanj za 10 do 20% Traktor IMT 549.898 DV Traktor IMT 539.262 s kabino in kompres Traktor TV 826 dvocilin. Zetor motor Traktor TV 818 Kosilnica bočna IMT zadnja Kosilnica rotacijska SRK 70 TV Kosilnica vrtna Panonija Obračalnik sena 22.50 Obračalnik sena 20.50 Obračalnik za TV 180 Obračalnik za TV 160 Brana krožna TV za novi tip Dvoredni izkopalnik za krompir poljski Sejalnice za koruzo 4 redne pnevmatske Dognojevalci dvoredni IMT Freza 125 cm Panonija Freza 110 cm za TV Panonija Freza 150 cm IMT Freza 100 cm IMT Plug enobrazdn Plug enobrazdn Plug enobrazdn Plug dvobrazdn Plug dvobrazdn Plug enobrazdn Plug dvobrazdn Plug dvobrazdn TV novi tip obrač. s.t. TV TVs.t. TVs.t. TV novi tip 610.10 IMT 756.2 IMT 755.2 IMT 588.150,00 SLT 370.530,00 SLT 317.000,00 SLT 240.000,00 SLT 23.490,00 SLT 37.422,00 SLT 12.960,00 SLT 27.600,00 SLT 26.500,00 SLT 26.500,00 SLT 25.500,00 SLT 23.457,00 SLT 87.100,00 SLT 97.902,00 SLT 30.464,00 SLT 38.640,00 SLT 37.000,00 SLT 39.549,00 SLT 33.961,00 SLT 10.353,00 SLT 8.350,00 SLT 7.500,00 SLT 10.935,00 SLT 13.637,00 SLT 23.657,00 SLT 37.825,00 SLT 36.875,00 SLT V NAŠEM POSLOVNEM CENTRU V HRASTJU (tel. 326-033, 324-035). Trgovina odprta vsak dan od 7.'do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. PROIZVODNO, TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA p.o. V PREDPRAZNIČNIH DNEH IZJEMNO UGODNO LOKA KAVA mleta 1 kg LOKA KAVA pražena 1 kg LOKA KAVA expres 1 kg SADNO ŽGANJE Fructal 1 I Vino KOS Istra vino 1 I Čokolada NOVOLETNA 100 g SUHI VRAT b. k. 550,00 SLT 530,00 SLT 530,00 SLT 154,00 SLT 42,00 SLT 36,00 SLT 600,00 SLT UGODEN NAKUP JE PRI NAKUP 64228 Železniki. lel 064/66-155 fax. 66-154.66-380 Odprto vsak dan od S. do I'J. ure, ob uibouih od H. do 12. ure w@mwm center alples Poleg celotnega asortimana iz Alplesove proizvodnje z brezplačno montažo in prevozom do 60 km vam je na voljo tudi pohištvo vseh drugih priznanih proizvajalcev ter nasvet arhitekta. Poleg pohištva in stanovanjske opreme, bele tehnike, keramike, vrtnih garnitur nudimo vse od akustike, video tehnike, električnega orodja in pripomočkov do kristala, okrasnih predmetov, daril in umetnin. Decembra še posebej ugodni popusti za plačilo z gotovino. Posebna akcijska ponudba božičnih in novoletnih daril. Prepričajte se sami! 64228 Železniki tel 064 66 155 fax 66-154.66-380 Odprlo vsak dan od 68-034_23446 ^fodam PEČ na trdo gorivo 30x40 cm »241-509 23451 GOSTILNA Toporš" Golniška 11 a, Mlaka, tel 216-560 NOVO! malice, kosila, jedi po naročilu Želimo vam vesele božične praznike ter zdravo In uspešno 1992 Prodam KOMBAJN za izkop krompirja. Pavlin. Polica l_23465 Prodam VIDEOREKORDER in glasbeni STOLP. ^R> 327-120_23472 Prodam novo PEC za pizze. Cena po dogovoru, flf 622-395 23474 OVERLOOCK. nemški, nov.'4-nilni, prodam. 9 802-170_23481 OVERLOOCK Pfaff, entlarico, novo prodam g» 215-650_23485 Prodam električni ŠTEDILNIK Gorenje. ^ 213-244 23486 Prodam snežno EREZO ROLBO, 068/42-311 . _ novo. 23553 STROJČEK za brušenje drsalk in glavo GRANULATORJA za plastiko, prodam. • 241-854 23556 Amsirad Schneider CPC 464, • 632-638 prodam. 23593 Ugodno prodam ROČNO STISKALNI-CO. 600 kg z orodjem g 57-942 23604 Prodam SINTHY Korg Poly 800, Kosovelova 1, Radovljica 23612 Zelo ugodno prodam sitoliskarski STROJ in dodatno opremo, g 325-045 23615 GOSTILNA »PRI VIKTORJU« KRANJ VABI NA VESELO SILVESTROVANJE. PREŽIVITE NAJDALJŠO NOC V PRIJETNI DRUŽBI - IGRA DUO EUREKA. CENA: 1.200.- SLT. REZERVACIJE: TEL.: 213-484. B A^K,A Abanka d. d. Ljubljana Odpiramo tekoče račune, žiro račune, vpogledne hranilne vloge Vaše denarno poslovanje uredimo v vsaki poslovni enoti abanke. Tolarska sredstva na tekočem računu, žiro računu ali vpogledni hranilni vlogi v mesecu decembru obrestujemo Z 11,22"/» mesečno obrestno mero VISOKO OBRESTUJEMO VEZANE TOLARSKE DEPOZITE Za enomesečno vezavo tolarskega depozita vam ponujamo od I S, 70 do l S.99. za trimesečno pa od 18,99 do 19,19% mesečno obrestno mero. Višina obrestne mete raste Z višino vezanega zneska in časa vezave. Prodajamo in odkupujemo devizno efektivo V vseh enotah ABANKE lahko kupite ali prodate devizno efektivo po mentalnem tečaju. ki ga objavljamo dnevno. Zamenjujemo dinarje in opravljamo plačilni promet s Hrvaško V vseh enotah ABANKE lahko kupite dinarje. Prav tako lahko vaše dinarske obveznosti v republiki Hrvaški poravnate v vseh enotah ABANKE i tolarski protivrednosti. ABANKA pa bo izvedla dinarsko plačilo. Svetujemo in posredujemo pri prometu vrednostnih papirjev Z borznimi posredniki ABANKE lahko kupujete in prodajate vse vrste \ rednos'nili papirjev. Pričakujemo vas na Dalmatinovi II od ponedeljka do petka od S. do N. ure. Lahko jih pokličete tudi po telefonu (061) M)2-44t), .102-558, .102-065. VARUJEMO VAŠE DRAGOCENOSTI V agenciji ABANKE na Trubarjevi 65 v Ljubljani so znova na voljo bančni sefi v vseli treh velikostih in po ugodnih cenah. Delovni čas smo prilagodili vašim željam m vas vabimo, da nas obiščete on-čna KOLEKTORJA, 300-lnerski BOJLER. 10 VRAT - lužen hrast in smrekov OPAŽ, 50 in*. *g 215-107_23520 Prodam lamelni in klasični PARKET slavonski hrast • 47-193 23598 SAMOZAODRAS NEMŠČINA ŠPANŠČINA A N G L E Š Č I NA ■ ■■ IIIIS1H ■■■ INFORMACIJE IN PRIJAVE: do 20. decembra 1991, vsak delovnik od 10. -13. in od 17. do 18. ure na Postni ul. 3 (bivii hotel Evropo) in po tel : 064/213- 042 IZOBRAŽEVANJE INŠIRlIRAM matematiko za vse stopnic flf 310-803 2321 I INŠIRlIRAM matematiko, liziko, ter-modinamiko, flf 49-303 23372 Uspešno INSTRUIRAM matematiko in fiziko /a OŠ in SŠ. "g* 31 1-471 23539 INSTRUIRAM vse predmete za OŠ in kemijo/a vse stopnje flf 421-407 23557 IN5TRI IRAM matematiko, angleščino in kcmiio g 41-643__ 23582 P< M ("l JIM angleščino in matematiko SŠ vse /.t 05. -S" 329-865 23617 Firma K G M j JANEZ KALAN- ZAP0GE • PREMOG • PREVOZI Dostava na dom • NIZKE CENE tel. 061/823-609 in 061/823-600 vam ieli prijetne božične praznike Po ugodnih cenah vam nudimo izdelavo in montažo vseh vrst senčil - iz uvoženega materiala. ★ ★ ★ ★ lamelne zavese roloji 10 °/o IZVENSEZONSKI NOVOLETNI POPUST OBROČNO ODPLAČEVANJE Inf. po tel. 77-996 76-107 ta 76-107 GOSTINCI \ POTREBUJETE NOV ŠANK? > HOČETE LESENEGA? \ NE HVALA ZA ENAKO CENO VAM GA IZDELAMO IZ INOXA FASADO IN POLICO PO VAŠI ŽELJI KG0 KOVINSKO GOSTINSKA OPREMA GROSUPLJE PAVEL STANGAR TEL: 061/772-891, 061/772-758 SATELITSKI SISTEMI Alba, Pace, Freecom NOVOLETNA PONUDBA že od 800 DEM naprej, z montažo SATV SERVICE, tel. 064/79-032 Kupim GRADBENI LES ^218454 _23655 Kupim GOLF D letnik 1987. 88. 89 do 13.000 DEM. » 061/574-698 23714 LOKALI Nudim INSTRUKCIJE nemščine in angleščine, fl? 70-191 23688 IZGUBLJENO Dne, 17. 12 sem izgubil polovico KARDANA /a pogon traktorskega priključka na relaciji GodeSič —Suha- Puštal — Šk. Loka —Log. Najditelja prosim, naj pokliče na lelefon & 65-417 23705 KUPIM Kupim 7 dni starega BIKCA simentalca UP 46-410 23488 Kupim KOBILO ^ 061/614-553 23501 Kupim borovo HLODOVINO in borove plohe in deske. flP 43-007 23507 Kupim kose starinskega POHIŠTVA, flr 68-500 23525 Kupim SENO in OTAVO. ^ 328-266 21630 Kupim ali najamem gostinski ali trgovski LOKAL v Šk. Loki ali okolici. ■g 631-582_ 23335 Prodam kletni PROSTOR v Šk Loki, 40 m2. Adaptacija / urejeno dokumentacijo, nedokončana. Primerno za obrt. ■jjf 620-944 23595 AGROALP ti.o.o. SP. DESNICA 139 PRODAJAMO: • TRAKTORJE ZETOR • GOZDARSKE VITLE • GNOJILA, KRMILA TER OSTALE KMETIJSKE IN GOZDARSKE STROJE FRIZERSKI SALON IVANKA Ivanka Klevišar Seljakovo naselje 29, Stražišče 64000 Kranj Tel. 064/312-455 Vesel Božič 1QW in srečno novo leto 1992 30. SJRAN MALI OGLASI, OGLASI Petek, 20. decembra 1991 ® SPAR-MARKT SPAROVEC STRUGA - Strau 27 tel. 9943-4227-23-49 • ZELO UGODEN NAKUP • VELIKA IZBIRA • ZELO UGODNA MENJAVA • CENTRALNO SKLADIŠČE ZA KAVO ALVORADA ZATO SE PRI NAS SPLAČA KUPOVATI! TO VEDO ŽE MNOGI GORENJCI, MORDA TUDI VI! Cenjene kupce obveščamo, da smo imeli prvi teden v letu 1992 zaradi inventure zaprto! Lipo se ZAHVALJUJEM kranjskim poklicnim gasilcem /a hitro posredovanje pri gašenju požara. Janez Zgaga 23682 OBLAČILA Prodam JANKO, g 81-734 nepalski volk 23482 Prodam unikatno POROČNO OBLEKO, iz uvoza, » 48-700 23533 Prodam krzneno JAKNO Bizon, velikosti 38-40 in PLASC. lisica, velikost 44-46 g 21 1-241 23586 Prodam usnjen PLAŠČ in ženska OBLAČILA g 215-941 23601 Semiš PLAŠČ podložen z ovćko. prodam » 2 13-703 23639 V + S Trzin vrši prodajo v prostorih Tek-stilindusa. obrat II (Inteksl. ženska zimska OBLAČILA, lastne proizvodnje PLAŠČI. JAKNE. KOSTIMI, vse pod 7 000 SLT za kos. na 3 obroke, kakovost zagotovljena 23707 Prodam novo JAKNO iz polarne lisice, st 42. 43. Gartner. Zlato polje 2 b. Kranj 23709 Svilene ročno slikane RUTE. primerno za darilo g 218-823 23717 Smučarski KOMBINEZON, bel. nepo-dložen. št 40 » 218-823 23718 Moški PLAŠČ drap-rjav, po minimalni ceni « 218-823 23719 OTR. OPREMA Otroški VOZIČEK Roky. prodam za 8 000 SLT. »061/843-140_2357 I Prodam belo otroško POSTELJICO z jo-gijem. Kombiniran VOZIČEK Tribuna ter STAJICO. » 217-211 23644 OSTALO SALON POHIŠTVA BOŽIČNI POPUST! ARK - MAJA do 28.12.1991 PREDOSLJE 34 - Želimo vam vesel božič KRANJ ter zdravo in srečno tel. 241-031 1992! Prodam stare poslikane kmečke SKRI- NJE. » 45-372_23524 Prodam 200-litrski BAZEN za mleko. La-hovče 17. Cerklje_23544 Prodam BUTARE, smrekove. Voglje. Na vasi 14. Šenčur 23565 Prodam suha DRVA. bor in hrast. Voglje. Na vasi 14_23566 Prodam domače ŽGANJE «215-551 23572 ! 12-907 23657 RISALNO DESKO prodam. Ugodno prodam nove KLETKE za koko-ši nesnice. g 57-382_23660 Prodam avstralsko 100 % volneno POSTE UMNO «213-415_23672 Novo nemško POSTELJNINO proti rev-mi. prodam . » 213-415 23673 Prodam SLADKOR v 50 kg vrečah po 40.00 SI T. » 47-491 23713 V najem oddam PROSTOR. 35 m:. centralno ogrevan, s telefonom, za mirno obrt ali pisarno v Britofu. Predplačilo za 2 leti. » 242-062 23623 PROSTOR, 40 m:. primeren za mirno obrt. skladišče, oddamo. » 217-061 _23638 Oddamo v naiem skladiščne PROSTORE. 90 m:. Voglje, » 49-275 ali 49-362 _23653 Vzamem v najem trgovski LOKAL na re-laciji Bled Radovljica. » 76-004 23676 V Kranju-Primskovo. oddam opremljen LOKAL. 18 m:. za mirno dejavnost. « 21 1-383. delavnik do 12. ure 23702 V najem oddam DELAVNICO velikosti 4S nv, s sanitarijami in neizdelano podstrešno STANOVANJE, lahko za skladišče * 242-822 23710 OBVESTILA J & J TV-VIDEO HI-FI SERVIS, popra-vljamo vse vrste TV-Video HI-FI naprave. Informacije. Smledniška 80. » 329-886 23234 Društvo LET organizira zmajarsko in padalsko šolanje. » 064. 242-655 23407 Vodimo RAČUNOVODSTVO «89-185 od 20. do 21 ure 23456 Diplomske naloge, izpi SKALNIK. » 82-287 LASERSKI Tl-23457 PRIDELKI Uigran TRIO išče angažma za Silvestro-vo. » 85-323. od 8. do 9 ure in od 20 do 21 ure 23560 JABOLKA. » 78-823 neškropljena. prodam 23530 Iščem soigralce za Eair 490 DEM. * 58-236 Play. vsota 13594 GASILSKO DRUŠTVO vošči vsem va-ščanom in ostalim organizacijam vasi Voglje, vesele Božične praznike, v letu 1992 pa želimo vsem veliko delovnih uspehov 23652 POSESTI Prodam HIŠO v tretji fazi na parceli 770 m-', med Kranjem in Tržičem. » 52-296 23409 Ustanovimo vam PODJETJE, od 20. do 21. ure '89-185 23445 rSENZACIJSKA^ RAZPRODAJA i • smuči • smučarski čevlji • snovvboardi • vezi Kdaj: od ponedeljka do petka, Od 9.-18. ure. mmmmmm—mmm v soboto od 9.-12. ure gm/ &k\i Poceni ČISTIM preproge in jogi vzmetnice » 81-834 23453 L Kp: ELAN - Brnca/Furnitz Karntnerstrasse 48 (ob cesti Podkoren - Beljak) J KOVIN<>TEHNA blagovnica FUŽINAR Jesenice tel.81-496 Barvni TV Gorenje daljinske upravljanje ekran 56 cm 35rrflr-SLT 26.865.-SLT ob gotovinskem plačilu PONUDBA VELJA DO 24.12.1991. Nemogoče je mogoče Odprto od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure! 21 VILA ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo Danes (20. 12.) ob 9. uri odpiramo prenovljen NAKUPOVALNI CENTER v Radovljici Ob 15. uri svečana otvoritev. Ob 18.15 bo otroke obiskal BOŽIČEK DEGUSTACIJA - UGODNI NAKUPI! Sicer pa bo nakupovalni center odprt vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 17. ure. VLJUDNO VABLJENI! K3 KERN KRANJ d.o.o. tel.:064-215-853 NEPREMIČNINE: ocenjujemo, prodajamo in kupujemo Hlie: • atrijska hiša v Naklem in v Drulovki • dvojček v okolici Kranja • hiša z delavnico v okolici Kranja • hišo v Strahinju in starejše hiše v Kranju menjamo za stanovanje z doplačilom • hiše v gradnji v okolici Kranja § hiša z gospodarskim poslopjem in velikim vrtom v bližini Postojne Stanovanja: • v Medvodah. Žireh in Kranju Poslovni prostori: § v Kranjski Gori POKLIČITE OD 17.00 DO 10.00 URE. VIDEOKAMERO Sharp, zakonsko POSTELJO in jedilni KOT » 326-658 __23540 Prodamo ročni SKOBELNI STROJ Holz Her. 4 nove letne GUME 155/70. 2 zim-skiGUMI 145/13. » 620-685 23543 Prodam MOTOR. MENJALNIK m KUUKO za R4, plinsko PEC in HLADILNIK. 50 litrov. » 329-134 23562 Prodam ELEKTROMOTOR. 4 KW. SMETNJAK in TELETA. »421-486 23596 Prodam 500 m' ZEMIJE na Krvavcu, ter menjalnik za R-12 » 214-116 23599 Prodam PRTLJAŽNIK za smuči in KIP-PERSBUSH. » 215-941 23600 IZOLIRAM cevi za centralno kurja*0 poceni. » 79-043 234J AVTOKLEPARSTVO. Lacko Brank" Radovljica. Bevkova 37. * 75-807 Velf rani — plačljivo tudi s prehrambenim] boni 23j^ OPRAVLJAM prevoze oseb in tovor* » 331-061_234^ POPRAVILO termoakumulacijskih pej* Kodnč. g 403-153_235^ POPRAVILO kmetijske mehanizacije traktorjev z dobavo rezervnih delov nJ vašem domu ali pri nas doma Kmetijski mehanizacija. Vrhovnik. Bašelj7l. Pred' dvor. * 45-775 235i RTV SERVIS Porcnta Breg ob Savi 75_ »401-347 ">'<° V Skofji Loki oddam 200 m' ZEMLJE za zelenjavni vrl Šifra: VRT_23443 Zazidljivo VIKEND PARCELO. 490 nr nad Trstenikom, prodam » 213-826 _23585 Prodam gozdno PARCELO - Tržič (Ro-čevnica). 1.292 nv * 214-614 23632 Zazidljivo VIKEND PARCELO nad Tr-stenikom. prodam. * 328-410 23643 Oddam GARAŽO v Sorlijevem naselju, najboljšemu ponudniku. Šifra: TR1PLEX ___23651 Prodam 2400 m' trenutno nezazidljivo PARCELO. 10 km iz Kranja, lahko v manjših entah » 325-543 23681 POZNANSTVA 34-letni FANT s prihranki, želi spoznati dekle ali mamico, ki bo naslednica na kmetiji kjerkoli na Gorenjskem. Šifra: DOMAČIN 23590 RAZNO PRODAM HOBI debelinke in poravnalke itd., prodam. » 64-04 I 23458 Smučarsko vlečnico TOMOS. prodam ali zamenjam za les. » 50-446 23510 Ugodno prodam otroško POSTEUICO z jogijem. ter 2 leti star PRALNI STROJ. » 861-234 po 15. uri_2351 I Prodam PLANIRNO DESKO in traktorsko PRIKOLICO. nosilnost 41. » 68-475 23522 Računovodski servis ExpIeo G&A Vam želi lepe božične praznike in mirno, srečno in uspešno leto 1992. Naj bo tudi v prihodnjem mesto vašega zaupanja računovodski servis ExpIeo G&A tel.: 242-594 GARAŽO na Planini in KIPPERS-BUSCH, prodam. » 328-310 23650 PEC na olje in vlečno KLJUKO za 101. prodam »213-415_23670 STAN. OPREMA Prodam nov KAVČ in 2 EOI EUA. ugodno. » 48-700 23532 Prodam rabljene kuhinjske ELEMENTE s pomivalnim koritom in 8-litrski električni BOJLER. » 324-226. popoldan 23591 Prodam ohranjeno KUHINJO. 3 m. » 242181 23663 MONTAŽA centralnih kurjav »65-817 Ug23$ SPORT Prodam SMUCl Elan RC. 175 cm /a s.i-mo 15 DEM. » 70-191_23690 STORITVE MONTAŽA centralnih kurjav.» 65-817 zvečer 23459 SERVIS mopedov tudi na vašem domu » 78-386 23460 MONTAŽA in popravilo TV anten( » 215-146_236jji Vodimo RAČUNOVODSTVO » 89-1X5. od 20. do 21. ure_236JJ Prepis TEKSTA, laser ali matrični ti skal' Mik. » 82-287_23j£! IZOLIRAM cevi za centralno kurjav0, » 79-043_236*; Lamelne zavese, žaluzije in rolete izd*«? je ROLETARSTVO NOGRASEK. tn Ije 13, Visoko pri Kranju. »43-345 »'! 061 ■'50-720_23j*! V Kranju iščemo VARSTVO za 16-meSg čnega otroka. » 2 14-764 236», VODIM poslovne knjige obrtnikoH1 » 242-822 :.<71' OBRIN1KI usodno vam vodim poslov«* knjige. »3lf-892_23^ STANOVANJA Zamenjam enosohno s kabinetom. z* dvosobno na Planini 3 ali na Planini -» 326-190 _23441 Prodamo lastniško, cnosobno. zaseden0 STANOVANJE 31 nv \ Skofji Lok': ugodna cena » 2 17-259 2346» KRANJ Koroška c. 16 tel:064/212 249 ŽREBANJE 30.12.1991 Rezultati bodo objavljeni v Gorenjskem glasu NAGRADNA IGRA, V KATERI SODELUJE VSAK KUPEC 1. nagrada VIDEOREKORDER 2. nagrada BON V VREDNOSTI 4.000,00 SLT 3. nagrada 10 x PIZZA IN PIVO V PIZZERIJI ORLI TENETIŠE 4., 5. nagrada BON V VREDNOSTI 1.500,00 SLT IN ŠE SUPER NAGRADA POLET Z AKROBATSKIM LETALOM PILOTA TOMA P0LANCA JEANS CLUB PETRIC - NAJ... JEANS CLUB petek, 20. decembra 1991 MALI OGLASI 31 ., GLAS Naročila za objavo sprejemamo vsak dan od 6.30 do 17. ure °sebno v oglasnem oddelku (Bleivveisova 16 v Kranju) ali po telefonu 217-960, 218-463 in 211-860. Besedilo Vašega sporoči-'a lahko pošljete tudi po telefaxu (215-366 ali 213-163). Objave *a torkov Gorenjski glas sprejemamo do ponedeljka do 12. ure, *a petkovo številko pa do četrtka do 12. ure. Sodelujte z nami -uspeh bo Vaš! Telefon za klic v stiski - 064 /211 -373 - Pokličete lahko od 19. do 22. ure, in sicer od ponedeljka do petka. Oglasili se vam bodo prostovoljci (psihologi, pedagogi, sociologi), prisluhnili v3ši stiski, vam dali nasvet... Kličejo lahko otroci in odrasli. božični koncert na Jesenicah - glasbena šola je SENICE vabi ljubitelje petja, glasbe in baleta na BOŽIČNI KONCERT v gledališču Tone Čufar na Jesenicah, ki bo v petek, 20. 12. 1991, ob 18. uri. snovvboard na pokuuki: Jutri - sobota. 21.12. 1991, od 9- ure dalje pri Šport hotelu na Pokljuki: Snovvboarderji v paradnem slalomu. Organizator BI.S. SURF - SNOVVBOARD klub Bled po tekmi pripravlja prvi uradni sestanek novoustanovljene Snovvboard zveze Slovenije. Lovski krst v gostilni ankele iz podljubelja; - člani lovske družine Tržič bodo v gostilni Ankele v soboto, 21. ■2. 1991, ob 19. uri uprizorili lovski krst in ropot. JUBILEJNI KONCERT KVINTETA BRATOV ZUPAN - Drevi, v Petek, 20. 12., ob 20. uri bo kvintet bratov Zupan ob 25-letnici delovanja na svojem jubilejnem koncertu v Osnovni šoli Heroja Bračiča v Tržiču predstavil tudi videokaseto »Tekčeve jaslice«. MPZ MUŠICA VIVA NA PRIMSKOVEM - Jutri, sobota, 21. 12., °b 19. uri bo Mešani pevski zbor Musica Viva ob 45-letnici zbo-ra pripravil jubilejni koncert v dvorani Kulturnega doma Primskovo. ZABILO - Člani združenja »GOLI OTOK« obveščamo, da bo letni zbor združenja žrtev titovskega nasilja »GOLI OTOK« za Slovenijo v soboto, 28. decembra t.l., ob 13. uri v »Hotelu OREL«, kletna soba, Maribor. Vabimo vse člane, da se zanesljivo udeležijo srečanja; posebej pa vabimo tudi tiste golo-otočane, ki še niso naši člani, da se nam pridružijo in obenem včlanijo. Novoletna zabava za starostnike - v ponedeljek, 23 decembra, ob 19.30 bodo v Centru slepih v Škofji Loki priredili Novoletno zabavo za svoje varovance. Zaigral jim bo ansambel Glas Slovenije. Kako je s človekovimi pravicami pred rojstvom - v veliki predavalnici na Podnu organizira nocoj (petek, 20. decembra) ob 18. uri Občinski odbor slovenskih krščanskih demokratov Škofja Loka predavanje ter pogovor na temo "Ka-°»e s človekovimi pravicami pred rojstvom". Kot predavatelja Sodelujeta prof. dr. Anton Dolenc, predstojnik Inštituta za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani ter dr. Tone Kunstelj, pediater v Mestni otroški bolnišnici Ljubljana. Potom prodam odlično Ohranjeni Z HM. letu.k I'»XX in I'»Si. #2I5-Io7 235I8 Prodam R 4 c.lL. letnik l«W7. »ar 326-t.s:_ ^-^h Prodam ali menjam R-1 H. letnik I982. #631-721.621-626 23531 Prodam FIAT Uno diesel. letnik 1990. re-gistriran do 7/1992, 5 vrat. $ prestav # 68-600 od 16. do 21 ure H> l SOM Ponv I. 6000 km * 213-415 GLS. star I leto. 23671 23534 Prodam malo karamboliran FORD Iv cort CLX. letnik 1991 .# 216-514. popoldan_23535 Prodam JI GO 45 E. letnik 1986. karam-holjran. cena po dogovoru. # 52-095 Prodam JI GO 55. letnik 19X6. z dodatno opremo, zelo Ugodno. # 82-897 23546 Prodam PEUGEOT 205 XS. letnik 1989. metalno siv. centralno zaklepanje, prevoženih 25.000 km, #631-096 23549 Prodam JLGO Koral 55. letnik II 198?! registriran do II 1992. Šipet. Cešnjevek 22'. Cerklje_23550 Ugodno prodam R 4. letnik 1977. registri-i „. do 9 1992 m prenosni AVTORADlO Sherwood #326-043 23551 Nujno-prodam R 18. leimk 1981. obnovljen # 241-038 23554 Prodam R II. letnik l'>85. karamboliran. #695-191 23555 -■5 sobno STANOVANJE v Kranju-Pla-Ina oddam. Šifra NAJEMNINA 2350« fcodai »22 SI ASOV A NJE VOZILA Najboljšemu ponudniku prodam STANOVANJSKO PRAVICO l-sobnega stanovanja. Šifra VODOVODNI STOLP _23569 podam KOMFORTNO STANOVANJE [Ja Planini v Kranju, velikost 34 nr najboljšemu ponudniku. #608/79 572 od j^jutc dalje_ 235X7 Mmenjam I-sobno družbeno STANOVANJE v Tržiču /a enakovredno ali večje jKranju ali okolici. # 217-980 23606 Odd (iOLK diesel S Paket, letnik 19X4. prodam. # 695-051 23119 Prodam ARO 4x4. letnik 19X8 in zimske GUME # 212-716 _23120 Prodajo vseh FORDOVIH avtomobilov. FORD WA1.DHAUSER. 9170 Ferlach. Klagenfurterslrasse 44. # 242-147 23352 letnik 83 za 23353 Prodam R-4 GTL. 2400 DEM #66-568 STANOVANJE 1 48-62 I moškemu 23616 Opremljeno I-sobno, centralno ogrevano STANOVANJE s telefonom v Tržiču (De-j*ljica), oddam v najem za eno leto ali ^■č najboljiemu ponudniku. «(t6l 558-811 23648 R-CLIO 1.2 RN. letnik 3/1991. ugodno prodam. # 51-858_23355 Prodam uvožen OPEL KADETE 1.3 GLS C. talcev 14 Kranj 23420 Prodam poškodovano LADO. letnik 85. Ogled možen na Šempeierski 30 23428 Z 750. letnik 1986. prodam. Cena po dogovoru. # 82-371 23435 parnem PODNAJI M NI K A. kl,J #41-578 ;ljivo la-23649 »rejmem mlado dekle na STANOV A-VU # ^X-t)8X_23665 Spremljeno soho v Kranju dobi samska geba. prednost moški. # 327-950 23677 gttmenjam I-sobno družbeno STANOVANJE za 2-sobno v Radovljici, W 43-066.Jože 23680 upokojencu ali upokojenki s stanovanj-JC° pravico odkupim I. 2 ali 3-sobno '•VNOVANJE in mu nudim doživljenj-s*o bivanje v njem hrez plačevanja napitnine. # 323-015 23703 Vozila deli gu Z 128 ali 101 prodam MOTOR Z ME-\J\I NIKOM in ostale dele #218-095 E__22373 •Vidam / \GANJ \C za traktor IMT in jORI'l DO # 2IX-480_23448 'Veni prodam Al FeRNATOR za |RAJCT0R /etor # 218-480 23449 frodam novo MASKO. BLATNIKE in U_Cl za /IDI # 81-834 23455 ''roda m avtomobilsko PRIKOLICO E 66-916 23523 frodam nove zimske GUME za 126 P. BMI8-570_ 23578 Pume s platišči, prtljažnik za 2piuči. vlečno KIJI KO za Golf in AV-gORADIO prodam. # 323-0X5 23579 rVxlam JI GO iT po debli. # 242-642 J.___23589 frodam GUME 10x15 za trosilec. I a- Prod..m JLGO koral # 324-692 letnik 1990 23442 Prodani 11YI \D \l Gl S. # 691 -464 EJvCe 95. Cerklje »3628 rVodam karambolirano ŠKOUKO za Ju-KMahovče 95_23629 Roda m Mazda 323. letnik 1981. za rezer- jge DE1 E # 421 645_23701 "lodno prodam 2 zimski GUMI. 165 13 Prodam JLGO Koral Brezje 24. Tržič letnik 1989. 23516 ^ 327-089 23716 Prodam VW 1200. letnik 1975. odlično ohranjen. registriran do 8 1992. # 7234J0I 23517 Prodam R4 GTL. # 79-726 etnik 1991 23497 Prodam GOLFA, letnik 1981. registriran do ID 1992. cena 3.900 1)1 M #325-044 Prodam dobro ohranjeno LADO 1600. /g. Duplje 20 a. #47-345 Prodam /-750. letnik 1984. registriran do X/I992. dobro ohranjen, uaražiran /a 1.500 DEM Begunje 26. a " 23505 staro eno leto 3559 Prodam karamboliran CITROEN Visa Super E. letnik 19X2. 55.000 km. lahko po delih # 311-224_23563 Prodam JLGO 45. letnik 1990 in 126 P. 700 DEM. #331-061 23567 R 5 Campus. 5 vrat. kovinske barve, star 4 mesece, prodam # 31 1-997 23568 l godno prodam VVV 1300. letnik 1971. registriran do II'1992. brezhiben. #311-380 23583 JI GO 55. letnik 1989 ugodno prodam. # 43-393 23584 Prodam JLGO 55. letnik I 1990. rdeče barve, pet brzin, cena 4 900 Dl M # 242-642 23588 Prodam R 21. letnik 9 |99| ,„ KOMBI Citroen D-25. letnik 19X6. # 47-193 Prodam R IX. letnik 1980. za 2.700 DEM # 52-008. po 15. uri_23605 LADO Karavan 1300. slaro 2 len. prodam #65-542 23607 Prodam avto R-19 temnozelene kovinske barse. letnik 89. prevoženo 18.000 km. cena 17.500 DEM # 68-034 2344"> Prodam LADA RIVA 1300. letnik 19X8. 4 mesec ali menjam za ŠKODO do 6 mesecev staro z doplačilom # 327-263 Prodam karamboliran Yl GO 55. Celega ali po delih. # 242-842_23467 /-8Š0 letnik 12 1984 prodam Pokopali-ška 22. Koknca_2347Q Prodam BMW. letnik X5. termo PEC 2.5 kW-# 82-871 23471 \ll.i 33, 1.3 S, model 87. ugodno prodam. # 242-760 234X3 Prodam PASSAE 1.6. 30.000 km. letnik I 1990. #242-760 23484 Prodam SUZUKI Vitaro JLX. letnik 6 1991, črno # 422-192 234X7 Prodam JLGO 55. letnik 1985. registriran do 3 1992. 61.000 km. lepo ohranjen, garažiran. z avtoradiom. # 81-618 23490 Prodam Z 101, neregistriran, cena ugodna # 57-954 ' 23491 Prodam nov R5 Campus. še neregistriran. #221-014 _ 23492 Prodam AX II. RE. letnik 1988. 16 DDD km. registriran do II 1992. za 7.900 DEM # 44-654_23493 LADO Samaro. letnik 19X7. registrirano do 10 1992. nove Evacl gume. prodam za 5.500 DEM # 631-771)" 23496 126 PGL. letnik # 327-395 1987. prodam. 23608 Prodam R II. letnik 1985. karamboliran Gorenja vas 35_23610 Prodam ali menjam R 5 diesel za manjši avto. # 50-907_23613 Prodam MERCEDES Furgon 609 D. star 3 leta. Vozen z B kategorijo Britof 220/D. Kranj__ 23624 Prodam BMW >24 Turbo diesel. letnik 1983. z. veliko dodatne opreme # 242-062_23625 Prodam 126 P. letnik 3 1981 Ogled sobota, popoldan. C. na Belo 31. Kranj 23626 I \00 Samaro 130D. letnik 1987. 51 00D km. prodam # 84-176 23627 Prodam JLGO 45, letnik 83, zelo lepo ohranjeno Z 101, letnik 84, registrirana do 9/92 in MEDITERAN, letnik 80, karamboliran # 326-690 dopoldan Z-750. vozno, prodam za 200 Dl M #801-655 ali na naslovu Selo 20. ZirOV- niča_23631 Prodam OPEL Kadeti, letnik 1977. Voklo 99/a 23635 Prodam TAM 2001. 1200 kg. B kategorije in karamboliran JUGO 45. Štefelova 24/c. Šenčur 23637 Prodam GOLE C\ diesel. črne metalk barve, letnik 1991 #764)04 23675 BMVV 518 i. letnik 1990 z \BS zavornim sistemom, prodam ali menjam za drugo vozilo. # 58-408_23692 Prodam JLGO Skala 55. letnik 19X9. ,c-na po dogovoru # 50-739 23697 Prodam BX 15 RE 1.600 cem. letnik 19X9. možna menjava za R 5 z vašim do-plačilom. # 47-X02_23'00 Prodam R 4. letnik 19X9. registriran do novembra 1992. #217-060 23704 Prodam JLGO KOR M Š$. letnik 1989. dobro ohranjen, garažiran, cena 4800 DEM #721-627 23712 ZAPOSLITVE Sle brez službe' Delo v tujini dobi STAVBNI KLEPAR z izkušnjami /a hrano in stanovanje poskrbljeno. Zasav- ska 16. Kranj. # 217-255_23444 Bistro DAMA na Planini ZAPOSLI dekle za strežbo # 324-928. dopoldan 23463 Osebam z voljo do dela. nudim dober /ASI l ŽM: K # 327-213_23466 Najamem GRADBENO ekipo za gradnjo. #421-303 23469 Iščemo simpatično DEKLE z izkušnjami za delo v slražbi. Pizzeriia .Oliva«. Sv Duh 93. Sk Loka_2347 1 Iščem AKVTZITERJE za prodajo zelišč. # 212-201 23478 Iščemo žensko za I x tedensko čiščenje # 241-801 234X9 Gostilna v bližini -Kranja sprejme dekle za STREŽBO v popoldanskem času # 41-125 23494 Iščemo KOZMETIČARKE za VŠ izobrazbo #212-451 bazen_23495 POMOČ v gospodinjsivu pri 2 stareiših upokojenkah na Bledu. Jelov ška c. 25. Dnevno vsaj 4 ure. Po dogovoru možnost stanovanja, centralno ogrevano Dogovor isebno ali po # 77-831 Čim preje. Zaže-Ijena starejša oseba 23547 Kot C" IS I II KA ali KUHARSKA POMO-ČNICA se zaposlim Šifra: 1992 23561 Zastopnike prodajalce za prodajo revije Eacana osnovnih in srednjih šolah iščemo. Reden in odličen zaslužek Ponudbe: Luvuria. p.p. 91. 61 I II Ljubljana. # 061 '268-661. int. 360 235X0 Družinska obratovalnica nudi honorarno delo. # 59-072 DELO na domu. pošljite kratek življenjepis ter kuverto z naslovom in znamko, nato boste dobili ustrezna navodila. Oze-bek. Rovte I. Selca_2361): DELO V AVSTRIJI' Želite katalog z na-slovi za 1.600 SLT Naročila na: Januar 92. p.p. 5. 62392 Mežica 23603 VO/NIK. \V I OMEHANIK. s prakso v mednarodnem prometu, dobi službo. Sila. PRAKSA_23(43 Nezaposlenim ali če iščete dodatno DELO nudimo prijetno delo v prostem času. za katerega se vam ponuja dober zaslužek Šifra: PROMOCIJA J369I Prodam JUGO 55. # 217-857. popoldan 1987 23641 GOLF J x B. letnik 1986. prodam ali zamenjam. # 52-356 23642 Prodam GOLE diesel. rdeče barve, letnik 1987. Sink Jože. Sp. Brnik 37 23646 Prodam ŠKODO 120 L. letnik 1988 ali menjam za GOLE diesel. letnik 1984/85 z mojim doplačilom # 325-736 23654 R 4 GTL. letnik 1982. registriran do 9 1992. delno obnovljen, ugodno prodam # 65-5X4_ 23659 NISSAN Sunnv 1.5 GL. letnik 19X6. odli-čno 'ohranjen. 60.000 km. prodam #061 611-518 23661 Prodam R 4. leinik 1978. registriran do 7 1992. Cena po dogovoru Robert Pevec. Hafnarjeva 16. Kranj 23664 Prodam AL Dl SO. letnik 1974 77. neregi-striran. Simunovič. T. Dežmana 10. Kranj 23666 R 5. leinik 1991. dodatno opremljen, prodam # 327-023 23667 Prodam karamboliran VOLVO 360 GLS. letnik 1984. # 45-774 Prodam JLGO 60. letnik 10 19X9. # 84-190 po 20. uri. Prodam JLGO 45. letnik 19X5 in R 25. le-tnik 19X4 ali menjam za cenejše vozilo # 329-229 23668 Prodam OPEL Corso 1.5 diesel. letnik 9 1991 # 401-143 23669 ŽIVALI Oddam mlade KLZKE #46-613 23340 Prodam ZREBICO pramo X mesecev. Do- vje 27. Mojstrana_23348 Prodam nemško OVČARKO slaro 5 me-secev. # 57-281_23475 Prodam brejo KRAVO in TELICO. Pod-hre/|c 150 # 70-069 23479 Prodam MESO od krave #45-504 Prodam PRAŠIČA ZA ZAKOL, domača krma Golniska I, Kokrica. #218-954 Prodam 2 PSA mešanca. #66-059 23500 Prodam KRAVO simenlalkn s teličkom Brence. Gorenja vas 14 #68-507 23502 Prodam polovico 18 mesecev starega BIKCA #631-687 ~ 23513 Prodam kobilo Haflinger. rodovnik. stara 20 mesecev # 061611-132 23514 Prodam PRAŠIČA. 150 kg. domača kr-ma. Podbrezje 97. # 70-184 23545 Prodam 130 kg težkega PRAŠIČA # 74-865 23548 Prodam ZREBIČKO Haflinger. 21 mese-cev. z rodovnikom in polovico TELICE. # 802-516 23558 Prodam TELICO za rejo. staro 8 tednov. # 620-331 23570 Prodam polovico I 1 LE I A za v skrinjo # 329-006 23574 PRAŠIČA, težkega 50 kg. kimljen z domačo krmo. prodam Mavčiče 7| 23575 Prodam TELICO. brejo 9 mesecev. I ju bljanska 24. Radovljica 23576 Prodam PRAŠIČI težke 60 kg. Mihovec. Sp Senica 2 a. Medvode 23577 Prodam 6 mesecev breio KR \ VO ali TELICO. Selo 33. Žirovnica 23611 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža in očeta LOJZETA BRAZDE roj. 1911 izrekamo iskreno »zahvalo sorodnikom, prijateljem in znancem ter sosedom, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Stražišče, 17. decembra 1991 Prodam PRAŠIČA za zakol. Ropret. Ve-lesovo 25. Cerklje 23633 PRAŠIČA za zakol, domača krma. prodam # Mo-624 23636 PRASK \ za zakol, domača krma. prodam # Mo-624 23640 Prodam PRAŠIČA. # 241-182 23658 Nujno prodam brejo KOBILO za 1.000 DEM. Ribnikar. Praprot n* polica 22. Cerklje_23 (.62 Prodam KRAVO, drugič brejo sedem mesecev. Pokorn. Bmkeli 6. Sk. I oka 236'X Prodam 5 tednov starega BIKC V Sr vas 36. Šenčur__236'9 Prodam leden dni starega BIKCV ter X mesecev brejo TELICO simemalko Za-d rii ga 13_23686 Kupim 10dni Kiuregu BIKC V simemalcu. # 31 l-66š_ 23693 Prodam PRAŠIČA 130 I50lc*kega. Pila r. geleharjevu 15. $enc*ir_23698 Zamenjam BIKA za zakol /a plemenske krave Jelovčan. Virmaše 5. Škofia Loka # 653-933 OSMRTNICA V 79. letu nas je tiho zapustil mož, oče, dedek, pradedek JANEZ KOVAČ Od njega se bomo poslovili v soboto, 21. decembra 1991, ob 15. uri izpred domače hiše na Suhi pri Predosljah 32. Žalujoči: žena Angela, sin Marjan in Florjan z družinama, snahi Jožica in Lidija i družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, brata in strica ILIJE PRISTAVCA izrekamo toplo zahvalo vsem v Domu dr. Franceta Bergla, g. župniku, pevcem "Bratje Zupan" za prelepe pesmi. Prisrčna hvala tudi vsem, ki so počastili njegov spomin, mu darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili V njegov zadnji dom. Žalujoči: žena Kristina, sestra Marica, brata Janko in Rajko ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob prezgodnji izgubi ljubečega moža, očeta, sina in brata OSKARJA ŠKULJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje in darovali cvetje. Posebna zahvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem ZD - Skotja Loka in ONA-ON, pevcem Komornega pevskega zbora Loka, Janezu Severju in Čebelarskemu društvu. Zahvala tudi gospodu župniku in kaplanu župnišča v Skofji Loki. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice IVANE ŠUBIC se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Sedeju, patronažni sestri Bernardi, gospodu župniku za lep obred, sodelavcem Alpine in Kladivatja za darovano cvetje, kakor tudi OD Dobračeva in društvu upokojencev ter pevcem za zapete žalostinke. Še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni Žiri, 11. decembra 1991 Slovenija in svet Evropa je izbrala januar Zunanji ministri Evropske skupnosti so v Bruslju sklenili, da morajo vse jugoslovanske republike do 23. decembra sporočiti, ali želijo mednarodno priznanje in odgovoriti na sedem vprašanj oziroma pogojev za priznanje, kar bo presodila arbitražna komisija. Vse republike, ki bodo to želele in izpolnjevale pogoje, bo Evropska skupnost avtomatično priznala 15. januarja. Kaže, da je tudi v Evropski skupnosti prevladalo spoznanje, da priznanja nekaterih jugoslovanskih republik, predvsem pa Slovenije in Hrvaške, ne more vleči v nedogled. Pravila igre za priznanje so znana in dogovor iz Bruslja daje posameznim članicam svobodno izbiro, kdaj se bodo odločile za priznanje, le veljati naj bi začelo 15. januarja prihodnje leto. Slovenija, vsaj tokrat upamo, naj bi bila med vsemi jugoslovanskimi republikami najbolj čista glede sedmih pogojev, ki jih je postavila za priznanje (pravna država, demokracija, spoštovanje človekovih pravic, spoštovanje pravic nacionalnih skupnosti in manjšin, nedotakljivost meja, prevzem obveznosti pri varnosti in razorožitvi, sodelovanje na mirovni konferenci o Jugoslaviji), saj je že pred tem na te postavke odgovarjala pozitivno. Enotnost Evrope je bila ohranjena in članice skupnosti so pristale na tak dogovor, tudi Nemčija, ki pa je napovedala, da nas utegne priznati že v četrtek, sklep o tem in vzpostavitev diplomatskih odnosov pa bi začela veljati 15. januarja. Nemčiji utegnejo slediti Belgija, Danska in Italija, verjetno tudi Avstrija, sredi januarja pa lep del Evrope, in med zadnjimi tudi Združene države Amerike, ki so že povedale, da bodo sledile Evropi. Že samo evropsko priznanje bi nam olajšalo vključevanje v Konferenco o evropski varnosti in sodelovanju, v evropske organizacije in OZN kot končni cilj. Obiski Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je v Ljubljani sprejel nemškega generalnega konzula v Ljubljani dr. Seiferta. Govorila sta o skorajšnjem nemškem priznanju Slovenije in sodelovanju med državama. Peterle je bil tudi na obisku v Italiji, kjer se je srečal s predsednikom deželne vlade Furlanije Julijske Krajine Adrianom Biasuttijem in predsednikom vlade Lombardije Giuseppom Giovenzanom. Slovenski premier je ponovil naše stališče o priznavanju sedanjih meja, osimske sporazume pa je treba obogatiti in vsestransko zaščititi manjšine na obeh straneh meje. Slovenija ima velik interes za dobro sodelovanje s sosedi, zato so dokaj pogosta medvladna srečanja. Eno takšnih je bilo celovško srečanje med predsednikom slovenske vlade Lojzetom Peterletom in koroškim deželnim glavarjem dr. Christofom Zernattom. - Slika G. Šinik Nemško - slovenska gospodarska konferenca Na konferenci so sodelovali slovenski in bavarski gospodarstveniki, ki so poudarjali, da bo Nemčija priznala Slovenijo, sami pa nas že od plebiscita naprej dejansko že priznavajo kot samostojno državo. Dr. France Bučar je gostom povedal, da je Slovenija, dokler ni priznana, poslovno tvegano področje. Nepriznavanje Slovenije je v nasprotju s cilji Evrope. Vodja oddelka za Evropo v bavarskem državnem ministrstvu dr. Hubert Dessloch pa je svetoval, naj se Slovenija z ukrepi čim bolj približa Evropi, družbeno gospodarstvo pa mora hitro preobraziti v tržno, vendar nemško tržno gospodarstvo ni čisto, ampak ima močne socialne elemente. Z naše strani sta govorila tudi podpredsednik vlade dr. Andrej Ocvirk in namestnik zunanjega ministra Zoran Thaler. • J. Košnjek POGOVOR O NALOGAH TRŽISKEGA ZDRAVSTVA - V sredo, 18. decembra 1991, sta obiskala tržiški zdravstveni dom predsednik tržiške občinske skupščine inž. Peter Smuk in direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske dr. Dušan Bavdek. Med pogovorom z direktorjem ZD Tržič dr. Tonetom Martinčičem sta se gosta seznanila z razdelitvijo medicinske pomoči iz Nemčije in Francije za Tržič in pobrateni Ludbreg. Prvo srečanje z županom, ki sta se ga udeležila tudi dr. Iztok Tomazin in dr. Jakob Stefe, je bilo obenem priložnost za predstavitev načrtovanih razvojnih nalog v tržiškem zdravstvu in dogovor o vključevanju občinske skupščine v razreševanje najbolj perečih problemov pri tem. S. S. - Foto: S. Saje , rvvvvvvvvvvvl Radovljica, 18. decembra - Danes se je na vseh slovenskih osnovnih šolah poskusno začelo tako imenovano eksterno preverjanje znanja učencev 8. razredov osnovnih šol z enotnimi testi po vsej Sloveniji. Kot je bilo dogovorjeno, naj bi se tovrstno testiranje iz slovenskega jezika, matematike in predmeta po izboru učenca izvedlo trikrat letno, rezultati pa naj bi v prvi vrsti služili za primerjavo dosežene izobraževalne ravni šole, razreda in učiteljev. Rezultati zadnjega testiranja ob koncu šolskega leta pa naj bi služili tudi kot merilo pri sprejemu v nadaljnjo šolanje, saj bi izpiti nadomestili sprejemne izpite v srednjih šolah. Na sliki: učiteljici Osnovne šole Antona Tomaža Linharta v Radovljici pri popravljanju testov. Proslava 50-letnice poljanske vstaje Škofja Loka, decembra - Odbor za organizacijo prireditev ob 50-letnici poljanske vstaje pri Skupščini občine Škofja Loka skupaj z Občinskim odborom ZZB NOV Škofja Loka in Združenjem borcev NOV Poljane vabi aktiviste, udeležence NOB in vse zavedne Gorenjce, da se udeležijo proslave teh zgodovinsko pomembnih dogodkov. /i»^ /o NOVINARSKI VEČER v petek, 20. decembra, ob 18. uri v dvorani Doma krajanov na Visokem v kranjski občini Podelili bomo priznanje Gorenjskega glasa krajevni skupnosti Visoko Po prireditvi bo veselo srečanje z ansamblom Gašperji Pokrovitelj: Zavarovalnica Triglav d. d. Ljubljana, Območna enota Ljubljana Proslava bo jutri, v soboto, 21. decembra 1991, ob 10. uri pred spomenikom NOB v Poljanah nad Škofjo Loko. Slavnostni govornik bo Viktor Žakelj, nekdanji predsednik Skupščine občine Škofja Loka. Pripravljen je tudi bogat kulturni program. V poljanski osnovni šoli bo ta dan odprta razstava umetniških del pokojnega akademskega slikarja Iveta Šubica, domačina iz Hotovlje. V okviru spominskih dogodkov poljanske vstaje pa bo 10. januarja 1992 v hotelu Tran-sturist v Škofji Loki organiziran celodnevni simpozij oziroma okrogla miza zgodovinarjev na temo "Decembrska vstaja na Gorenjskem". Po proslavi v Poljanah bo spominski pohod "Po poteh poljanske vstaje" iz Poljan do Brdarja v Vinharjah. Na hiši te domačije, ki je bila ob poljanski vstaji pomembno središče in zbirališče udeležencev vstaje pri vključevanju v Cankarjev bataljon, bo okrog 13. ure odkrita spominska plošča. Odkril jo bo podpredsednik Občinskega odbora ZZB NOV Škofja Loka Franc Galičič - Taras, ki je bil tudi sam udeleženec poljanske vstaje. Izšel IKS ■ informacije kranjskih sindikatov Kranj, 20. decembra - Izšla je prva številka sindikalnega glasila IKS, ki ga izdaja Svet kranjskih sindikatov. Kot v uvodniku piše predsednik Jože Antolin, so se za izdajo lastnega časopisa odločili zato, ker množična občila zaradi nove politične in sindikalne razvejanosti ne zadovoljujejo potreb delavcev po obveščenosti. Gre jim za večje poznavanje dela Sveta kranjskih sindikatov, pogostejši dialog s članstvom, možnost odzivnosti na aktualne družbene probleme ter možnost posredovanja informacij, podatkov, nasvetov... Zapisali so, da vsebino narekujeta delo in življenje in v skladu s tem oblikovali prvo številko. Pišejo o vlogi kranjskih sindikatov, podjetniških kolektivnih pogodbah, delovanju sindikata v Savi, kako si vsak izračuna osebni dohodek, kaj so plače po novem, o zakonu o plačah v vzgojnoizobraže-valnih ustanovah, objavljajo sindikalno listo, predstavljajo vlogo in pomen pravne službe, objavljajo tudi pravni nasvet, pišejo o tem. kakšni so bili dohodki v nekaterih podjetjih, pozornosti sta deležni zaposlenost in brezposelnost, pišejo o reprezentativnosti sindikatov. V informacijah se predstavljajo tudi podjetja, ki ponujajo sindikalni popust. • D. Ž. Po tej slovesnosti bo v Br-darjevi hiši družabno srečanje udeležencev, poskrbljeno pa bo tudi za domačo zakusko, po primernih cenah, seveda. Za vse tiste, ki ne bodo mogli peš iz Poljan do Vinharjev, bo iz Poljan do Brdarja organiziran tudi poceni prevoz s kombijem. In kako na proslavo v Poljane? Redni avtobusi odpeljejo iz Škofje Loke proti Poljanam ob 8.15, 8.45, 9.15, in 9.35. Odhodi avtobusov iz Poljan proti škofji Loki pa so ob 11.40, 12.40, 14.40, 16.40 in 19 40. Organizatorji pričakujejo jutri v Poljanah množično udeležbo. • D. D. Obnovljen zdravstveni dom Bohinjska Bistrica, 20. decembra - Jutri popoldne bodo v Bohinj' ski Bistrici odprli obnovljen zdravstveni dom. Hkrati z njim bodo šolarji iz Bohinjske Bistrice dobili tudi novo šolsko zobno ambulanto. STROKOVNA OCENA Posebnost letošnjega zbora slovenskih gorskih reševalcev je bila razprava novega načelnika postaje G RS v Kranju. Medtem ko se je večina posvetila oceni dela v lastnih vrstah, med katero je bilo slišati tudi zahteve po večji skrbi za obveščanje javnosti o opravljenih nalogah, si je kranjski predstavnik dovolil nekoliko drugačno oceno. Stočlanski avditorij, v katerem so poleg reševalcev sedeli tudi izbrani gostje iz Slovenije in Avstrije, je skušal z nekoliko manj izbranimi besedami prepričati o slabih lastnostih novinarjev, ki da so tako ali tako vsi prodani. Svoji primerjavi z umetnicami prve obrti na svetu je dodal še strokovno oceno o pomanjkanju nekaterih vitalnih organov v mednožju, upo-gljivosti novinarskih hrbtenic in podobno. Pa je res čudno, da so redki novinarji v dvorani lahko pogoltnili kljub svoji pohabljeno-sli toliko bistroumja naenkrat! In še ustrašili se niso, saj Jezni mož tisti dan ni nosil uniforme in pištole. POLEG IZBORA PRAKTIČNIH DARIL PO ZELO UGODNIH CENAH DO 31. DECEMBRA ŠE 15% ZNIŽANJE CEN «w*»—--............ -...... za skoraj celotni prodajni program iz zalog Merkurjevih prodajaln, za takojšnja plačila nad 2.000 SL T. PA ŠE ZA DODATNIH 5% CENEJE! KAKO? Vprašajte prodajalke in prodajalce v MERKURJEVIH prodajalnah.