ISO
Pisma mlademu prijatelju.
VIII.
ff              Dragi Bogdan!
ož, ki ima neprecenljivih zaslug za slovensko književnost, vzlasti v spisovanji slovnice slovenske, a je zakrivil usodepolni črkopisni prepir, je Fran Metelko, ki se je porodil 1789. 1. v Škoeijanu na Dolenj-skem. Šolal se je v Novem mestu in Ljubljani, postal duhovnik in gre za kapelana v Gorje, a vže bodočega leta pride v Ljubljano za stolnoga kapelana in (nekaj dni potem) podvodjo in spirituvala v semenišče, katero je vodil takrat slavni rodoljub in pisatelj Matej Bavnikar. Kakor ti je znano, osnovali so 1817. 1. tudi v LjnbJjanskej bogoslovnici učilišče sloveuskega jezika in učitelj slovenščine je bil Metelko (po štiri ure na teden). Poučeval je ob nedeljah učence rokodelske in obrtne šole kršeanski nauk do svoje smrti in kaka tri ]eta je učil tudi brezplaeno pripravnike za Ijudske sole na kmetih. Po Vodnikovej smrti (1819) je učil poldrugo leto kšeino na lieeji (giranaziji) in okolo 1820. ]. je jel tolmačiti na slovenski jezik nemske ukaze iu razglase deželne vlade (do 1847). Leta 1848. se je uvela slovenščina kot u<5ni predmet na gimnazijo in Metelko je postal učitelj slovenščine na njej in učiteljeval do 1858. ].    Dve leti potera (1860) je urnii slavni slovničar slovenski.
\se svoje ogromno imetje je ostavil v blage namene: za dobrodelna društva, ustanove itd. in živoč je pomagal rad ubožnim in potrebnim z znatnimi vsotami. Vse svoje živJjenje je delal na tihem, a plodonosno in vztrajno. Pisal sicer ni mnogo, a kar je spisal, zlata je vredno. Bil je vele-učeii in izobražen, nmel mnogo jezikov iu po nekoliko nvsa narečja slovanska". A najbolje se mu je milil materini jezik, kateri je Jjubil z dnšo in srcem. lzdal je poleg dveh abecednikov, številstva (preloženega) in berila za male šoJe Da kmetiJi pobožno knjigo, prevedeno in pisano v lepej slovenščini ,,Sree ali spoznanje in zboljšavje človeškiga srca". Dal je na svitlo tudi nemški pisano slovnico slovenskega jezika za učiteljske pripravnike (1830), ki pa je le posnetek njegove vže pred potimi leti (1825) izdane sloveuske slovnice, nemški pisane: „ Lehrgebuude der slovenischen Sprache im Kunigreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen" (Učilna zgrdda dovenskega jezika v kraljestvu Iliriji in v sosednih pohrdjinah.) V proslovu piše o starih Slovanih (Oiril in Metodij, staroslovenščina) navaja odlomek iz starih slovenskih brizin-skih spominkov, razdeli slovanska narečja (po Dobrovskem), kratko a krepko o nkranjskej literaturi" in posebe o slovnicah. V uvodu začne s žrkami (katere si je na novo ustvaril) in besedotvorjem, nadalje sledi pregibanje be-sed in skladDJa. Končuje pa slovnico z raznimi slovenskimi iu nemškiini izreki in pregovori ter jo zavrži s kopico (40) prevedenih Ezopovih basnij, pisanih vže v njegovem novem črkopisu kakor vsa slovnica.
Ta slovnica je prvo in najslavnejše delo Metelkovo. Ko je začel predavati slovenščino v bogoslovnici, ni imel nobene pripravne učne knjige: Vodnikova mu je bila premalo obsežna, Kopitarjeva pa preučena za začetnike. Zategadelj je imel jako težavno nalogo in želej si je nove slovnice.   Pridno je nabiral
131 ^^^^^^^^^^^^|
gradiva za njo v učenih knjigah in v nepokrarjeno govorečem narodu. In nabral si ga je kmalu toliko, da je dal v dežel svojo knjigo neminljive vred-nosti. Spisal jo je po vzgledu češke slovniee, ki jo je spisal nočak slovanskega jezikoslovja" Dobrovsk^. Toda vzel si je slovnico češkega učenjaka samo za uzor, slovnica Metelkova je samostojno in izvorno delo. Metelkova slovnica je podlaga in ogrodje maJo ne vseh slovenskih slovnic, ki so se spisale do našik časov. Pisana je s premišljenostjo in globokoumaostjo odlikuje, se po čistem, a lahko um]jivem jeziei in še vedno se dobode v njej kaj uovega pa dobrega. Kar so tu pa tam razlagali in razpisovali jezikoslovci pozneje, to ima sem ter tja povedano vže Metelko ob kratkem, v jedru ali v osnovi, in še tiži v njej marsikatero dobro, doslej neizluščeno zrno. Za razno mešanico, ki so jo pisali ali hoteJi pisati nekateri pisatelji slovenski, jemaje besede iz drugih slovanskih jezikov, a ne iskaje dobrih domaeih, Metelko ni bil in zlata pravila sta mu narekovala le narod, nepokvarjeno govoreS, in staroslovenščina. Vender se je oziral premalo na razna slovenska narcčja, dolenjščina mu je bila povsod prva. Umislil si je Metelko tudi nov črkopis (narejen po latinici in cirilici), kateri nazivamo po Djem ,,metelčica" in ki je zakrivil glasovito ,,abecedno vojno", o katerej pozneje. Imel je strog jezikosloven okus in oeenjeval je slovniee in druge knjige slovenske, ki so se mu poslale ua ogled. Metelko je bil ves slovniear in kot tak si je ohranil odlično mesto v slovenskej knji-ževnej zgodoviui.
Med Metelkovci, rekše tistimi, ki so pisali deloma v ,,metelčici" in se potegovali za njo, najznaraenitejši so: Zalokar, Burgar in Potočnik.
Janez  Zalokar seje porodil v Šmarjeti na Dolenjskem in je umrlJ kot župnik v pokoji 1872. 1.  v Ljubljani.   Bil je izrnej  najboljšib. pisateljev ¦ tiste d6be in je jel prvi pisati v ,,metelčici".   Še 1848. 1., ko so vže davno nmetel6ico" pokopali, pisal jo o sloveuskem pravopisu in priporočal Metelkov črkopis.   Dal je  na svitlo več pobožnih knjig (Tomaž Kempčan) in 1854. 1. : je izdal knjigo (v gajiei):  ,,Umno Kmetovanje in Gospodarstvo",  ki je došla jako dobro kmetovalcem in gospodarjem ter so jo prebirali z veseljem.   V rokopisu je  ostavil  slovenski  slovar,   ki se uporablja  za slovensko - nemški Wolfov slovar, kateri pride kmalu v dcžel.
Blaž Potočnik se je porodil v Struževem pri Kranji in je nmrl kot župnik v Šent-Vidu pri LjnbljaDi 1872. ]. Pisal je v vezanej in nevezanej besedi, zlagal izvorno ali prelagal. V prvej vrsti je bil pesnik. Zlagal je pesiii prav v narodneru duha in v lahnej obliki, da so bile pripravne tadi za petje. Zato so se njegovc pesni raej narodom tako naglo udomaeile in še danes poje se mnogo njegovih pesnie (Pridi Gorene — Ko dan se zaznava — Kdor ima srce itd.). Sosebno so se rau posrečile svete ali cerkvene pesni, ki so se pele in se še pojo po cerkvah. Eaztresene so pesni njegove po raznih časo-pisih, a tudi sam je izdal ,,svete pesmi" v posebnej knjižiei v večjih izdajah. A ne sam6 pesni, tudi napeve je skladal zvečiue sain svojiru peanicatn. Jezik njegov se odlikuje po ,,čistosti in pravilnosti", kakor sploh vseh Metelkoveev, in spisal je tudi nekaj knjig nabožne vsebine. Ko je začela izhajati ,,Kranjska čbelica", pridružil se je njenim pevcem ia zakrožil več pesnij. ,,Novice" je podpiral v vezanej in nevezanej besedi, rayno tako je podpiral »Sloveiiski Cerkveni Časopis (1848) in ,,Zgodnjo Danico" z jedernatimi spisi i{i pesnimi,
132
Malo ne jedno leto je uredoval ,,Ljubljanaki Čamiik" (1850) in sodeloval pri nemško - slovenskem slovarji Wolfovem (1860). ,,Pmtiki" je zlagal navadno gasla, zastavice in vremenstvo. Potočnik je bil široko izobražen mož in iz-veden v vseh strokah. Govoril je mnogo jezikov, a slovanska narečja so mu bila prirojena in priljubljena. Ko se je uvela 1848. 1. slovenščina v srednje šole, naprosili so Potočnika, da spiše pripravno slovnico. Spisal jo je naglo (Grammatik der sloivenischen Sprache, 1849), zato ima marsikake nepopolnosti. ZboJjšan pa je drugi natis 1858. 1. Spisal je ali uredil še več drugih šolskih knjig. Leta 1866. je ustanovil v Sent-Vidu »narodno čitalnico". Naredil pa je blagi mož še mnogo več. Bil je poseben prijatelj petja in kot stolni kaplan v Ljubljani je storil mnogo za povzdigo eerkvenega petja. Blaž Potočnik je bil resnično pobožen duhovnik, zvest državljan avstrijski, Ijubezniv prijatelj in dober tovariš, učen in moder Slovenec.
Jože Burgarje umrl kot župnik v Šmartnem pri Litiji 1870. 1. ter je slovel kot hud Metelkovec. Pisal je zvečine v ,,metelčici" iu prevel več povesti Krištofa Šmida v lepej slovenščini.
To so bili poleg nekaj drugih glavni branitelji in čestitelji ninetelčice".
Pozdravlja te
P. B.