dekorativna
glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana
si r,m
št 2/XXIV, marec-april 1987

Vidmarjeva hiša na Večni poti, kjer je bil ustanovni sestanek OF
USTANOVITEV OF
27. aprila 1941 je bila v Vidmarjevi hiši na Večni poti ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda Minilo je komaj nekaj tednov od fašistične zasedbe naše domovine in že so organizirane napredne sile pričele s široko akcijo za ljudski odpor proti tujim okupatorjem in domačim izdajalcem. V programu Osvobodilne fronte je bila osnova boj za svobodo, za osvoboditev izpod tujega jarma in domačih izkoriščevalcev. Pod vodstvom komunistične partije Slovenije so se zbrali pozitivni in napredno usmerjeni ljudje, ki so se bili pripravljeni v prvih vrstah bojevati za pravično stvar slovenskega naroda - skupno z ostalimi narodi in narodnostmi.
Zavest o resnični svobodi in pravični družbeni ureditvi je zorela naprej. Prvi začetki narodnoosvobodilnega boja so se razširili po vsej domovini. V štirih letih narodnoosvobodilnega boja pa smo si priborili svobodo.
Tako so od prvih dni oboroženega boja delavci, kmetje in napredna inteligenca sodelovali pri uresničevanju teženj po svobodni perspektivi. Pri tem sta bila bratstvo in enotnost pogoj za vse dosežke v preteklosti in sta pogoj za neodvisnost in varnost tudi v prihodnosti
1. MAJ - PRAZNIK NAŠIH ZMAG. SPOMIN NA NAŠE BOJE, PREDVSEM PA PRAZNIK VESELJA IN RADOSTI VSEGA DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE
gjjssf	
n	r"?iiii	
	
	
Svobodoljubna Ljubljana je navdušeno pozdravila svojo vojsko. Enote 7 korpusa v središču Ljubljane 9. maja 1945
»ŽIVE NAJ VSI NARODI,
KI DAN DOČAKAT HREPENE,
DA KODER SONCE HODI,
NE BO POD NJIM SUŽNJE GLAVE; DA ROJAK,
PROST BO VSAK,
NE VRAG, LE SOSED BO MEJAK.«
PREŠEREN, 1845.1.
ŽIVEL 4. bAJ *	Ž/VCLA OF
dekorativna
2
POSLOVANJE V LETU 1986
Poslovanje delovne organizacije v preteklem letu se je odvijalo v izjemno težkih pogojih. Predvsem smo se na trgu dekorativnih tkanin soočali z močno konkurenco, ki se je kazala v velikih količinah presežka dekorativnih tkanin v odnosu na povpraševanje ter v izredno nizkih cenah. Poleg tega se je glavni potrošnik - kupec dekorativnih tkanin t.j. pohištvena industrija Jugoslavije, znašel v kritičnem dohodkovnem položaju in zato ni bil sposoben plačevati dekorativno tkanino v višini dejanskih naraščajočih stroškov proizvodnje dekorativnih tkanin. Prav tako je bil tudi izvoz, predvsem v prvi polovici leta dohodkovno nezanimiv, tako, da je bil z izvozom v prvem polletju ustvarjen velik primanjkljaj pri dohodku. Z uvedbo izvoznih stimulacij v II. polletju se je položaj sicer izboljšal, vendar tečaj dinarja do drugih valut še vedno ni realen in tako izvozne cene vključno s povišanimi stimulacijami še vedno ne pokrivajo vseh stroškov proizvodnje, dajatev iz dohodka in osebnih dohodkov.
Celotna problematika prodaje pa se je še bolj povečala vsled zelo otežkočene nabave surovin in drugih repromaterialov.
Nov devizni zakon, ki je bil v letu 1986 uveljavljen je ukinil devizne račune delovnim organizacijam ter uzakonil način plačevanja v tujino le z devizami kupljenimi na deviznem trgu Dejstvo je, da devizni trg v letu 1986 ni deloval, vsled akutnega pomanjkanja deviz. Poslovne banke so uspele plačevati le fiksne in garantirane obveznosti ter le delno plačilne naloge delovnih organizacij na osnovi njihovih deviznih prilivov. Predvsem zaradi tega je prišlo v II. polletju do kritične oskrbe s surovinami v celotni tekstilni reprove-rigi. Taka situacija je osrbo Dekorativne bistveno poslabšala, tako pri oskrbi na domačem trgu, kakor tudi pri direktnem uvozu.
Največje težave pa so spremljale v preteklem letu finansiranje našega poslovanja. Tekoča inflacija in inflacija preteklih let je razvrednotila poslovna sredstva Dekorativne. Poslovni sklad Dekorativne je še pred nedavnim v celoti pokril vse potrebe po poslovnih sredstvih. V letu 1985 in 1986 pa je bilo potrebno poslovna sredstva povečevati iz tujih virov, predvsem kot kratkoročna posojila. Obseg kratkoročnih posojil se je samo v letu 1986 povečal za 2,5 krat, kar je seveda izredno povečalo stroške poslovanja Struktura poslovnih sredstev se je bist-
veno spremenila tako, da do konca leta 1986 poslovni sklad Dekorativne krije le še 45 % porabljenih poslovnih sredstev.
Da bi ublažili problem finansiranja in čimbolj zmanjšali obseg poslovnih sredstev vezanih v obstoječih zalogah, smo veliko napora posvetili hitrejšemu obračanju sredstev. Ugotovimo lahko, da smo na tem področju dosegli učinkovit rezultat, ki se kaže predvsem pri zalogah surovin in gotove proizvodnje. Tako smo na-primer zalogo surovin iz količine 800 ton in vrednosti 772 milijonov din na začetku leta, zmanjšali, ob koncu leta 1986, na 460 ton in vrednost 719 milijonov din. Vrednost nedokončane proizvodnje se je sicer povečala iz 516 na 849 milijonov din, medtem, ko je zaloga gotovih proizvodov ob koncu leta manjša za 150.000 metrov in vrednostno za 140 milijonov dinarjev. Celotna vrednost vseh zalog ob koncu leta je le za 600 milijonov višja, kar je le 28 % povečanje v primerjavi na vrednost zalog ob začetku leta. Tako nizek porast poslovnih sredstev vezanih v zalogah je vsekakor posledica smotrnega planiranja nabave in v danih pogojih optimalne prodajne politike. Če ne bi z materiali in zalogami tako gospodarno ravnali bi bil naš problem finansiranja mnogo večji in stroški poslovanja še višji.
Če gledamo rezultat poslovanja v celoti in skozi probleme, ki sč> spremljali naše delo v preteklem letu moramo ugotoviti, da smo preteklo leto uspešno zaključili.
V naši delovni organizaciji smo izdelali 6.200.000 tekočih metrov, kar je 1,2 % več kot smo z letnim planom načrtovali in istočasno 1,2% manj, kot smo proizvedli v letu 1985. Ta razlika pa gre izključno na račun spremenjenega asortimana, ker smo v letu 1986 v povprečju delali nekoliko finejše in lažje tkanine. V letu 1986 smo v primerjavi na prejšnje obdobje povečali tudi fizično produktivnost dela in sicer v tekočih metrih na zaposlenega delavca za 2 % v kvadratnem metru izdelanih tkanin pa celo za 2,7 %. Dejstvo, da smo fizično produktivnost povečali lahko smatramo kot velik uspeh, posebno še, če upoštevamo, da smo delali v izredno težkih pogojih oskrbe in z radikalno znižanimi zalogami surovin. To kljub temu kaže, da smo uspešno načrtovali, čeprav smatramo, da imamo predvsem na tem področju še možnosti za izboljšanje operativnega načrtovanja. Tudi finančni
kazalniki ter elementi prihodkov in odhodkov, gledano v celoti, kažejo relativno uspešnost, vendar pa ne moremo biti zadovoljni z izkazanim finančnim rezultatom, če ga merimo z višino doseženih sredstev, namenjenih nadaljnji reprodukciji ali z drugimi besedami, ostanek čistega dohodka katerega namenjamo za vnos v poslovni sklad je premajhen in ni sorazmeren doseženemu obsegu proizvodnje, doseženi produktivnosti, kakor tudi ne doseženi vrednosti realizacije na domačem in tujem trgu. Ostanek čistega dohodka, namenjenega za poslovni skladje celo manjši od obveznosti, katere bo treba iz poslovnih sredstev, v tekočem letu, pokrivati. Tu pa je kritična točka pri pridobivanju in delitvi našega dohodka. Na osnovi podatkov o gibanju stroškov poslovanja v naraščajočih obveznostih delovne organizacije, katere pokriva iz dohodka in nenazadnje v naraščajočih življenjskih stroških, katere skuša delovna organizacija pokrivati z osebnimi dohodki, ocenjujemo, da so prodajne cene naših proizvodov prepočasi naraščale. Prepočasen porast naših prodajnih člen pa rezultira iz dveh razlogov Prvič nam zadostnega povišanja ni dovoljevala tržna situacija in drugič nam je to preprečevala tekoča politika cen, ki se je v letu 1986 nenehno spreminjala. Če primerjamo povprečno neto doseženo ceno na domačem in tujem trgu, katero smo v letu 1986 realizirali v višini 1.653 dinarjev s povprečno neto ceno v mesecu januarju 999 din, ugotovimo, da so neto realizirane cene v povprečju narasle za 65 %. Torej, je ugotovitev, da je slab finančni rezultat dosežen vsled nizkih cen točna in verjetna, če vemo, da so se povprečne cene surovin in drugih repromaterialov zvišale za preko 75 %, da so se stroški za plačilo obresti povečali za 151 %, obremenitve dohodka za povprečno preko 100 % ter izplačani osebni dohodki in izdatki skupne porabe za 120%. Ugotovitev, da so bile neto dosežene cene na domačem trgu relativno nizke, lahko podkrepimo tudi na domačem trgu, kar je globoko pod republiškim povprečjem, kjer so te razlike bistveno višje, seveda na račun višjih vomačih cen. Ta majhna razlika nam pove tudi to, da Dekorativna dosega še vedno pozitiven finančni rezultat pri le 10 % višji domači ceni, v primerjavi na ceno, ki jo dosega na svetovnem trgu
Iz čistega dohodka smo v pre-
teklem letu namenili za osebne dohodke kar 80 %-ni del, medtem, ko je bil ta delež v letu 1985 le 70 %-ni. Enako velja tudi za sredstva skupne porabe. To pomeni, da smo v letu 1986 namenili bistveno večji delež osebni porabi in manj akumulaciji. Ta predstavlja drugo kritično točko v našem poslovanju, ki pa je seveda posledica prve, v kateri smo govorili o cenah naših proizvodov.
Toda, če upoštevamo dejansko situacijo na področju delitve osebnih dohodkov v naši republiki ali ožje, v mestu in občini moramo ugotoviti, da smo kljub temu pri osebnih dohodkih globoko pod republiškim povprečjem in tudi pod povprečjem panoge. Leta 1986 je Dekorativna v mesecu januarju izplačala povprečni osebni dohodek, ki je bil za 13 % manjši od republiškega povprečja, v mesecu decembru pa je zaostanek že 22 d/o, kljub temu, da so se osebni dohodki Dekorativne v decembru, v primerjavi na januar, povečali za 130 %.
Povprečni letni osebni dohodek Dekorativne zaostaja za 'republiškim povprečjem za 19%. Kljub temu, da je relativno povečanje visoko in delež osebnih dohodkov v delitvi dohodka prav tako relativno visok, pa so osebni dohodki še vedno prenizki in pomenijo velik problem pri zaposlovanju, predvsem pa onemogočajo izvedbo stimulativnega nagrajevanja po dejansko doseženih individualnih in skupnih rezultatih. Med osebnim dohodkom za najenostavnejše delo in najzahtevnejše strokovno delo je razlika premajhna in se je celo v odnosu ja-nuar-december znižala za 0,4 stopnje.
V letu 1986 ugotavljamo slabši rezultat pri realizaciji izvoznega plana. Izvozni program na konvertibilno področje smo realizirali le 79 % v primerjavi na leto 1985 pa je izvoz manjši za 18,5 %. Skupna vrednost izvoza je dosežena v višini 4.432.000 USA dolarjev, od tega na klirinško področje '609 000 dolarjev, kar predstavlja 14 % skupnega izvoza. Seveda je zmanjšan tudi delež izvozne realizacije, v skupni realizaciji od 26,3 % v letu 1985 na 20,6 %. Fizični delež izvoznih količin pa predstavlja v letu 1985 22 % od izvršene proizvodnje. Razlogi zmanjšanega izvoza leže predvsem v neredni oskrbi, vsled česar ni bilo mogoče vedno zagotoviti tujemu kupcu željeni rok in kar je še slatjše, neizpolniti že potrjeni rok dobave. Kljub temu, da je Dekorativna visok aktivec v de-
3
dekorativna
viznem poslovanju nam Poslovna banka ni plačevala naročenih, kakor tudi ne, že izdobavljenih količin, inozemskih dobaviteljev. Tako smo v preteklem letu realizirali uvoza le za 1.889.000 dolarjev. Od tega manj kot polovico po redni plačilni poti s nakazilom Poslovne banke, večji del pa preko kompenzacij ter na osnovi dolgoročne kooperacije z avstrijsko firmo »IPH«.
Pri ocenjevanju doseženega v preteklem letu moramo upoštevati pogoje, ki so bodisi pozitivno,
predvsem pa zaviralno vplivali na poslovanje Med temi slednjimi jih je precej tudi subjektivnih, ki so posledica našega manj prizadevnega dela in 'drugih vplivov. Ob koncu lanskega leta smo sprejeli nekatere ukrepe in aktivnosti, ki so se nanašali predvsem na delovno disciplino in odnos do dela. S temi ukrepi smo želeli predvsem povečati našo učinkovitost, da bi realizirali načrtovano proizvodnjo in kvaliteto v zadnjem tromesečju Če ocenjujemo rezultate moramo ugotoviti, da so v zadnjem tromesečju, v primerjavi na
doseženo v 9. mesecih dosegli največ. Tako je povprečno dosežen dohodek v zadnjem tromesečju za 62 % večji od povprečnega tromesečnega v 9. mesecih; čisti dohodek za 71 %, sredstva iz čistega dohodka za poslovni sklad pa kar 3 krat večja. Proizvodnja v tekočih in kvadratnih metrih je bila za 6,6 % večja, produktivnost v kvadratnih metrih na delavca pa je večja kar za 9,4 %. Res je, da smo v tem obdobju dosegli tudi za 60 % višjo neto povprečno ceno, vendar le posamezni rezultati presegajo to rast.
Na osnovi tega pa lahko zaključimo, da se s konkretnim programom, ki temelji na analizi vzrokov ter s sistematičnim pristopom k razreševanju posameznih problemov da veliko storiti. Tudi v tekočem letu bo potrebno intenzivno spremljati pogoje dela in poslovanja, sprotno meriti učinke in rezultate ter z učinkovitim planiranjem in hitrim reagiranjem na nove pogoje odstranjevati motnje, da bo dosežen načrtovan obseg proizvodnje in poslovni rezultat.
ODGOVORNOST VODILNIH, VODSTVENIH IN STRO -KOVNIH DELAVCEV V PREVENTIVNIH UKREPIH IN IZVAJANJU VARSTVA PRED POŽARI
Pod tem naslovom je bil pred leti objavljen članek z željo izboljšati požarno varnost. Kakšno je pravzaprav stanje danes. Požare smo resnično omejili, samo varnost, pa sigurno nismo izboljšali.
Če gremo le malo po oddelkih, se najdejo cigaretni ogorki tam, kjer niti najmanj ne bi smeli biti. Mesta kajenja smo točno določili. »Kakšen je rezultat?« »Malomarnost!« In kaj je malomarnost? Malomarnost je neizvajanje in neupoštevanje preventivnih ukrepov, ki se izvajajo samo na papirju, v praksi pa ne. Največjo odgovornost pa imajo navedeni v naslovu, ki lahko grešijo dvakrat. Prvič, da kot člani kolektiva ne izvajajo preventivnih ukrepov in požarno varnost zanemarjajo. Drugič pa, da so slab zgled do podrejenih, od katerih pa tudi tega rte zahtevajo. Polno odgovorni so to dolžni izvajati po Pravilniku o varstvu pred požari delovne organizacije.
V zakonu o varstvu pred požari je navedeno, da se za prekrške kaznuje pravno odgovorno osebo. Kazni so zelo visoke, ampak še vedno premajhne proti morebitni škodi, ki bi nastala zaradi požara. Takrat bi breme malomarnosti nosili vsi, ne samo povzročitelji. To pa ni prav. Zato bi morali tudi proti osebam, ki ne želijo izvajati svoje dolžnosti ustrezno ukrepati. Nekaj teh obveznosti pa določajo sledeči členi:
22/2 INDIVIDUALNI POSLOVODNI ORGANI
-	skrbijo, da se izvajajo zakonska določila in predpisi o varstvu pred požari,
-	skrbijo za izvajanje in izpolnjevanje sklepov DS in drugih organov na področju varstva pred požari,
-	odgovorni so za ustrezno organizacijo varstva pred požari,
-	skrbijo, da se izpolnjujejo obveznosti do požarne inšpekcije,
-	nadzirajmo podrejene glede izvajanja nalog in obveznosti do varstva pred požari,
-	opravljajo tudi druge naloge iz zakona in drugih samoupravnih aktov za izvajanje in izboljšanje zaščite pred požarom
22/3 OBRATOVODJE, ODDEL-KOVODJE IN DRUGI VODJE
-	izvajajo ukrepe za varstvo pred požarom na njihovem delovnem področju,
-	skrbijo, da se delovne naprave vzdržujejo v brezhibnem stanju,
-	skrbijo za organizacijo izvajanja čiščenja v delovnih in pomožnih prostorih, delovnih naprav in priprav,
-	posebno skrbijo in zagotavljajo, da so električne instalacije in naprave redno pregledane, očiščene in v brezhibnem stanju,
-	skrbijo za pravilno in varno vskladiščenje predvsem vnetljivih in požarno nevarnih snovi,
gOi H'TFO UfAStilL
Bi *At> r»tfA.i*wo £A-t*l A.L.	____
se preizkuša njihovo znanje s področja zaščite pred požari,
-	nadzirajo in kontrolirajo delavce, če upoštevajo ukrepe o zaščiti pred požari,
-	proti delavcu, ki kljub opozorilu ne izvaja varstva pred požari uvede postopek za kršitev delovne obveznosti,
-	med požarom daje vodji gašenja potrebne informacije.
39 GASILSKA STRAŽA
Pri pretakanju, skladiščenju vnetljivih in drugih nevarnih snovi ter varjenju v prostorih, ki niso posebej urejeni za varjenje, se organizira požarno stražo.
-	pri povečanju nevarnosti sodelujejo z IGD oziroma vodjo gašenja,
-	skrbijo, da se razpoložljiva sredstva za gašenje in javljanje požarov, redno pregledujejo, vzdržujejo in so v brezhibnem stanju,
-	skrbijo in zagotavljajo, da so delavci ob razporeditvi poučeni o požarnih nevarnostih in ukrepih za zaščito, ter usposobljeni za gašenje in javljanje požara,
-	skrbijo in zagotavljajo, da se vsi delavci v predpisanih rokih udeležijo izpopolnjevanja ter, da
41 KAJENJE
V prostorih v katerih je dovoljeno kajenje, se morajo ogorki ugašati le v pepelnikih ali posodah z vodo.
43 POVEČANA NEVARNOST
V prostorih z večjo požarno obremenitvijo morajo biti na vidnem mestu dodatni večji napisi, ki opozarjajo na povečano nevarnost.
44-ELEKTRIČNE NAPRAVE
Elektroenergetske priprave, naprave in instalacije morajo ustrezati veljavnim elektrotehničnim, požarnim in varnostnim predpisom.
Stane Istenič
DOPISUJTE V NAŠEM GLASILU!
dekorativna
4
RAZPIS ZA LETOVANJE 1987
Objavljamo razpis za letovanje v naših turističnih prikolicah za sezono 1987. Prikolice so postavljene v avtocampu Savudrija 5 kom., Stella Maris - Umag 10 kom. in v Čatežkih toplicah 2 prikolici.
Istočasno objavljamo razpis tudi za koriščenje dveh garsonjer v Bohinjski Bistrici.
Pričetek sezone je na morju in v Čatežkih toplicah 18. 5. 87. in konec sezone je 19. 9. 1987. V kolikor bo interes tudi po tem datumu se koriščenje podaljša.
Čas letovanja v prikolicah bo med kolektivnim dopustom po 8 dni, izven kolektivnega dopusta pa 10 dni ali pa tudi več, v kolikor bodo proste kapacitete.
Koriščenje garsonjer v Bohinjski Bistrici bo med kolektivnim dopustom 4 dni, izven kolektivnega dopusta pa 7 dni ali pa tudi več, v kolikor bodo proste kapacitete. Koriščenje v Bohinjski Bistrici je možno skozi vse leto.
Razpored izmen za letovanje:
Umag, Savudrija, Čatež 8 dnevne izmene:
od 17. 7. - 25. 7. od 25. 7. - 2. 8. od 2. 8.-10. 8.
10 dnevne izmene:
od 18. 5. - 28. 5. od 28. 5. - 7. 6. od 7 6. - 17. 6. od 17. 6. - 27. 6. od 27. 6. - 7. 7.
od 7 7.-17. 7. od 10. 8 - 20 8 od 20. 8. - 30. 8 od 30 8 - 9. 9. od 9. 9.-19 9.
Bohinjska Bistrica - 4 dnevne izmene:
od 17. 7. - 21. 7. od 21. 7. -| 25. 7. od 25 7. - 29. 7. od 29. 7. - 2. 8. od 2 8. - 6. 8 od 6. 8.-10. 8. od 10 8 - 14. 8.
Komisije za družbeni standard
so dne...........določile ceno
in sicer za vsak dan letovanja bo potrebno plačati 2 500 din v dveh
obrokih, seveda ko bodo prikolice dokončno razdeljene. Pri izpolnjevanju prijavnice bodite natančni in izpolnite vsa vprašanja.
Ko se boste odločali za čas letovanja, vas opozarjamo, da napišete vsaj dva željena termina, kajti, če želimo razporediti vse v skladu z željami, je razporeditev možna samo na ta način.
Za točnost podatkov ste tudi odgovorni, kar potrjujete s podpisom.
Da boste čimprej seznanjeni z datumom letovanja, smo se odločili, da bo razpis trajal od 17. 4 87. do vključno 28. 4. 87. Zato pohitite z izpolnjevanjem prijavnice in jo oddajte v obratno evidenco ali svojemu nadrejenemu.
KULTURA ČLOVEKA SE ODRAŽA,TUDI NA ČISTOČI (VZDRŽEVANJU)
5
dekorativna
o
00
CN
ra
m
>
o
a>
O
<
~Z-
<
CD
h-
00
O)
Ul
“D
Z
<
>
o
h
UJ
-I
<
N
<
>
<
2
ac
CL
E
ra
0)
"O
S
0)
1
I
I
0
7 0 co <
sl
>N
O
-Q
O
O
5
CD
oo
Z3
^ O
5Se
6
c
o
5
g.
o.
E
o
s
CO
>
o
»o
o
h-
I
$
			! E T3 ; 0) o	N >
I	5	|<^°< > J 1 :§.3 <>Ni	J m E T3 "O <D O 0 c c ra N d) c	.2. "c co I2222
t CL	0 TD TD O	0 h - ^ O cn CO CL -O m	E > > ,y m ~ >o >	® i i i i i- O r- CM co
c
>
ec
O
Jč
0)
o
CD
S
O
■o
CD
C
>
o
0)
o
LU LU
Z z
< <
Q Q
0
O
>cz>
co
"O
0
cz>
O
c
KJ
Z
N
0
>
_Q
O
O
O
KZ)
.22 "55 ju jd 0 0 1E
^ m o in o m o
i- t- CM CM CO
"O "O "O "O "O "O TD 0	0	0	0	0	0	0
C	C	C	C	C	C	C
I
CO
LU LU LU
Z Z Z
< < < a o o
in
O
>0
TD
0
O.
I
CD
O
>
CD
a>
"O
«
»N
o S
t; °
c 5
« S
'5 © o E C/> .M
0
0
jC
O
E 0 cn
0
j*
11
i- oi cd
;§
1
a
C
co
5
0
1
d
I
KZ)
I
0
1
§
h
E ” • < O jc £
■O s
I!
č/j
I
CL
1
I
1
>

dekorativna
6
Ponedeljek je. Zadnji dan veselja. Smučišče je skoraj prazno, saj je za večino konec veselja.
Sergeja: »Maja!«
Maja: »Mhm.«
Sergeja: »No, kaj misliš?«
Maja: »Mhm «
Ni ji do pogovora si mislim. Sicer pa tudi meni na veke lega spanec. Sedežnica se tako prijetno ziblje. Misli mi uidejo za štiri dni nazaj.
Glas moje mame: je to avtobus za Bohinjsko Bistrico?
Šofer: Da, kar vstopite.
Mami: Kaj pa prtljaga?
Povzpnem se na avtobus, za mano pa Maja. Ljubljana je že za nami. Polja, hiše, telefonski drogovi; vse beži, beži...
Šofer: Bohinjska!
Mami in Maja: koliko je številka stanovanja?
Sergeja: C-17.
Sopihamo po stopnicah Končno »doma!« Razložimo prtljago. Skuhamo večerjo. Pogled obvisi na uri. Zaspanost, zdehanje. Ležim v postelji in strmim v temno noč. Kljub utrujenosti ne morem zaspati Pogovor se vleče pozno v noč.
Maja: »Sergeja! Hej, zbudi se!«
Sanje se razblinijo.
Maja: »Odpri se!«
Smuči mi drse po strmini, moje misli pa so drugje
Drugi dan se zbudim ob sončnem vzhodu Tudi Maja. Pozajtrkujemo Prva vožnja s sedežnico. Me je strah? Neee, ... no... malo .. Prvi spust. Pravi užitek! Pa nato cel dan gor in dol, gor in dol,... Tretji in četrti dan je na las podoben prvemu. Sneg prši izpod smuči.
Maja: »Sergeja, pazi!«
Skoraj sem se zaletela v priletnega možaka, ki je s širokim plugom oral progo.
Otresi se sanj, si rečem Zadnji
dan je. Uživaj! Iz zvočnikov pa se zasliši: »lt's a final cauntdovn, the final countdovn, oh, .
Sergeja Kavšek Maja Oven
PREDSTAVLJAMO VAM INOVATORJA
Splošno združenje tekstilne industrije pri Gospodarski zbornici SR Slovenije je tudi v lanskem letu podelilo priznanje »Inovator tekstilne industrije Slovenije za leto 1986« za dosežke na področju inovativne dejavnosti.
Med inovatorji tekstilne industrije Slovenije, ki so prejeli to priznanje, je tudi tov. Marjan Vilfan, obratovodja pletilnice iz naše delovne organizacije.
Tovariš Vilfan je v zadnjih dveh letih prijavil več inovativnih predlogov, za kar mu je bilo v letu 1985 podeljeno priznanje »inovator leta«. V letu 1986 pa mu je bila podeljena 3. nagrada inovatorja
leta in sicer za dva inovativna predloga:
1.	sprememba snovanja 17x2 ter bombaža za Raschel pletilne stroje in
2.	nastavek za električne škarje za rezanje pliš pletenine.
S prvim predlogom - sprememba snovanja 17 x 2 tex bombaža za Raschel pletilne stroje je povečal dolžino nasnovanih osnov iz 3 800 m na 9.600 m, s čimer odpade veliko menjav in vezanja osnov. S tem je zmanjšal zastoje zaradi menjav osnov. Razen tega se je s tem zmanjšalo število čiščenj snovala, saj je bilo potrebno po vsakem snovanju bom-
baža temeljito čiščenje cevčnice in snovala, ki je trajala približno 8 ur. S tem je bilo odpravljeno tudi prašenje bombažne preje na sosednjem snovalu, kjer se snuje sintetika (nylon ali PES), katera zaradi statičnega naboja pritegne prah in ga navije na valj in s tem poveča število pretrgov pri pletenju. Da pa je mogoče vložiti tkalski valj v Raschel stroj, je dal izdelati novo os z nastavki za ležaje in zavorni kolut.
Škarje za razrez pletenine
Pri rezanju pliš pletenine je bil problem razrez kosov na začetku in koncu kosa zaradi šivanja. Roč-
no rezanje s škarjami je bilo naporno in počasno, zato je izdelal nastavek za električne škarje, s katerimi omogoča hitrejše in lažje rezanje pliš pletenine in s tem večje število prerezanih kosov na izmeno.
S svojimi inovativnimi predlogi je tov. Vilfan prispeval k izboljšanju organizacije dela v pletilnici, hkrati s tem pa tudi k večji ekonomski učinkovitosti.
Ob prejemu priznanja tov. Vilfanu čestitamo in želimo, da bi tudi v bodoče z inovativnimi predlogi prispevali k izboljšanju poslovanja delovne organizacije.
Milka Klobučar
7
dekorativna
ZIMSKI ŠPORT V DEKORATIVNI
Tako kot vsako leto smo tudi v letošnjem letu sodelovali v okviru občine Šiška na tekmovanju v veleslalomu, ki ga je organizirala Zveza telesno kulturnih organizacij Ljubljana Šiška. Tekmovanje je bilo organizirano na dan žena 8. marca in sicer na prijetnih pobočjih Kranjske gore, za hotelom La-rix. Seveda pa ne gre brez težav. Znano nam je, da smo pri izvedbi smučarskega dne Dekorativne, ki nam služi tudi za izbor tekmovalcev za občinsko tekmovanje, imeli težave z vremenom in tako nismo bili v stanju pravočasno oblikovati ekipo za omenjeno tekmovanje. Kljub manjku posameznih tekmovalcev smo kot ekipa dosegli povprečne rezultate
V naslednjem terminu, ki je bil 14. 3 1987 pa je ista, sicer nekoliko okrepljena, ekipa zastopala Dekorativno na Tekstilijadi.
To je bilo tekmovanje v veleslalomu in tekih vseh tekstilnih delavcev Slovenije. Že v zgodnjih jutranjih urah smo se podali na pot, da pravočasno prispemo na
smučišče, kjer je potekalo tekmovanje.
To pot je samo tekmovanje organizirala Tehniška fakulteta Maribor v sodelovanju s smučarskim klubom Branik Medvode. Tekmovanje se je odvijalo na Arehu Do trenutka, ko ta članek še nastaja, žal od prirediteljev še nismo prejeli rezultatov. Po pogovoru s posameznimi tekmovalci lahko ocenjujemo, da smo dosegli povprečne rezultate. Tokrat so nas s svojo borbenostjo izredno presenetili tekači na smučeh. Po končanem tekmovanju so le te okrog vratu krasile tudi medalje.
V soboto, 28. 3. 1987 smo v okviru Dekorativne organizirali tekmovanje v veleslalomu in srečanje na snegu. Priprave za izvedbo tega srečanja so bile kar obsežne, kajti potrebno je bilo izdelati rekvizite za izpeljavo veleslaloma; sezname, startne številke in merilno napravo. Sami smo tudi postavili progo in izvedli merjenja, zato je vse skupaj toliko bolj dragoceno.
Po končanem tekmovalnem delu smo pričeli z igrami na snegu. Avtor teh je bila Ivanka Prezelj. To so bile vratolomne vožnje na zračnicah med ovirami in sicer posamezno in v p arih. Smeha in spodbujanja je bilo na pretek. Poslednja igra na snegu je bila vožnja na vreči v parih med ovirami. Pri tej igri je par na polovici tekmovalne poti prejel tudi močnejše okrepčilo, da je sploh lahko prišel do cilja.
Srečanje se je nadaljevalo v Planinškem domu, ki stoji nasproti velikih skakalnic. Tekmovanja na skakalnicah tokrat nismo izvedli zaradi slabega vremena in prenatrpanosti jeseniške bolnice.
Družabno srečanje v domu se je ob razglasitvi rezultatov ter ob nekaj komičnih točkah nadaljevalo pozno v noč
REZULTATI TEKMOVANJA DEKORATIVNE
Moški A do 25 let
1.	Leben Bojan
2.	Strajnar Janez
3.	Nussdorfer Borut
čas vožnje 48,13 50,93 53,86
Moški B od 26 do 35 let 1. Založnik Janez	50,03
2. Klemenčič Tomaž	54,34
3. Petač Zvone	57,00
Moški C od 36 do 45 let 1. Erbežnik Marko	48,00
2. Vovk Silvo	59,89
3. Maraž Božo	1,03,15
Moški D nad 45 let 1. Tekavec Ivan	1,01,64
2 Jelovčan Anton	1,52,36
Ženske A do 25 let 1 Tonin Mateja	1,11,48
Ženske B od 26 do 35 let 1. Tekavec Benedičič Barbara
54,48
2 Novak Lidija	1,05,89
3.	Laznik Vera	1.19,81
Ženske C nad 35 let
1	Vrbančič Marija	59,62
2	Prezelj Ivanka	1,0600
3. Kristan Lojzka	1,09,25
Marko Erbežnik
ZA OKROGLO MIZO: ONESNAŽENOST ZBILJSKEGA JEZERA, REKE SAVE IN SORE
V gostišču nad Zbiljskim jezerom se nas je zbralo kar precej. Od osnovnošolcev, dijakov, delavcev, do odgovornih oseb iz hidroelektrarne Medvode. Pred začetkom zasedanja okrogle mize smo si ogledali video posnetek odhoda štafetne palice z vrha Triglava, ter posnetek Zbiljskega jezera in okolice V tem posnetku smo si ogledali ekipo dijakov (z mentorjem) pri jemanju vzorcev vode iz jezera, ki so jo
kasneje kemijsko in biološko analizirali v šolskem laboratoriju. To njihovo delo nam je kasneje tudi opisal (in pokazal vzorce vode, blata, in vodnih živali (žuželk) dijak srednje elektro šole. Poleg tega nam je razložil nekaj pojmov, ki so povezani z Zbiljskim jezerom, recimo - ekologija, flora, favna. Razložil je tudi potek analiz in njihove rezultate, ki so dokazali, da je jezero v celotnem obsegu zmerno onesnaženo, so pa tudi
deli, kjer je voda zelo onesnažena.
Po ogledu video posnetkov ter obrazložitvi dela dijakov iz SŠ za elektroniko so se pričele razprave V glavnem je tekel pogovor o tem kje so viri onesnaženja in kako bi preprečili nadaljnje onesnaževanje jezera. Veliko govora je bilo o tem, da bi jezero očistili blata in proda. Najbolj idealna rešitev za očiščenje jezera bi bila, da bi hidroelektrarna dvignila jez.
S tem bi dosegli to, da bi voda iz jeza, sprala večino blata in proda iz jezera. Vendar so tudi to rešitev ovrgli, ker je za jezom velika količina strupenih snovi (npr. fenol) in bi s tem uničili vodno živalstvo do Ljubljane in še dlje.
Sklepna misel okrogle mize je bila ta, da bi preprečevali nadaljnje onesnaževanje Zbiljskega jezera kolikor se le da.
Nartnik Edo
dekorativna
8
GASILSKI OBČNI ZBOR
Leto je naokoli. To je čas poročanja o delu v preteklem letu. Mi gasilci smo se zbrali v soboto. 28. februarja v naši jedilnici na 48. rednem občnem zboru.
Po otvoritvenem govoru predsednika so bili izvoljeni organi zbora. Za predsednika je bil kot že vrsto let izvoljen tov. Bogo Reisp. Prvi govornik pa je bil predsednik društva tov. Ivan Te-kavec. Ta je med drugim dejal:
»Leto 1986 je bilo sorazmerno uspešno na področju požarne varnosti v naši delovni organizaciji. Ugotavljamo lahko, da sta bila dva manjša začetna požara v kali zatrta. Eden je bil na viličarju, drugemu pa je botroval cigaretni ogorek v košu za smeti.
Kakor vsako leto smo tudi v minulem letu v času kolektivnega dopusta opravljali vzdrževalna in remontna dela na strojih, instalacijah in proizvodnih prostorih. Poznano nam je, da prav pri takih delih najlaže pride do požara. Kljub pestremu in strokovnemu delu tako naših kot tujih delavcev ni prišlo do požara To lahko pripišemo urejeni požarni preventivi in odgovornemu delu posameznikov in celote.
Na UO IGD Dekorativna smo izdelali načrt dela, ki smo se ga poskušali držati. Ni moj namen razlagati načrt dela, poudaril bi le, da naj tudi v bodoče operativno in izobraževalno delo temelji na izhodiščih požarnoobrambnega načrta. Tega pa je potrebno sproti dopolnjevati.
Posebno skrb bomo morali posvetiti mladim članom naše delovne organizacije in jih čim bolje usposobiti na področju požarne preventive«.
Vse misli tov predsednika bo potrebno proučiti posebno glede kajenja in postopanja pri varjenju.
Na koncu svojega poročila pa je dejal:
»Želim se zahvaliti vodstvu DO, DPO, samoupravnim organom in vsem za nesebično delo, ki ste ga prispevali za izboljšanje požarne varnosti v Dekorativni. Hvala tudi naši ženski in moški desetini za dosežene uspehe na tekmovanjih, članom UO in drugim operativnim članom za njihovo strokovno in nesebično delo in sodelovanje. Zahvaljujem se tudi OGZ Lj. Šiška, MGZ Ljubljana in SIS-u za varstvo pred požari ter sosednjim društvom za požrtvovalno in tovariško pomoč «
Sledilo je poročilo poveljnika, ki ga je podal tov. Janez Grum. Med drugim je dejal: »Iz statistike je razvidno, daje v preteklem letu zagorelo kar 1778 krat z nastalo materialno škodo 3.7 milijonov din. Pri tem pa je bil družbeni sektor prisoten kar 822 krat. Vprašajmo se ali smo naredili dovolj za požarno varnost v naši delovni organizaciji. Da ni vse tako kot bi moralo biti je videla komisija pri štiri kratnem ogledu celotne delovne organizacije. Nepravilnosti so bile posredovane odgovornim službam in strokovnemu kolegiju Izvedli smo tudi preizkuse znanja za gašenje z ročnimi aparati po vseh oddelkih in tudi za novospre-jete delavce. Nekaj članov pa se je udeležilo predavanja o nevarnih snoveh in prikazu gašenja s paro.
Redni pregled ročnih gailskih aparatov je izvršil gospodar tov. Župan Naši zunanji delavci pa so pomagali tudi pri čiščenju podtalnih hidrantov.
Za poveljnike sosednjih društev smo pripravili razgrnitev požarno obrambnega načrta in kratek ogled. Tako srečanje pa naj bi postalo tradicionalno zaradi osvežit-
ve spominov«
Nato je opisal priprave in sodelovanje na gasilskih tekmovanjih, kjer smo v članski vrsti zasedli prvo mesto na občinskem tekmovanju. Tako smo se plasirali na mestno tekmovanje, kjer smo med vsemi moški ekipami zasedli odlično šesto mesto. Zelo prizadevna pa je bila tudi naša ženska desetina. Le ta se je poleg občinskega tekmovanja udeležila še sektorske vaje, ki je bila v Dekorativni
Moška desetina pa se je udeležila tudi sektorske vaje, ki je bila v Avtomontaži. Imeli pa smo še nekaj preventivnih in operativnih akcij. Na koncu se je tov. Janez Grum zahvalil vsem članom za prizadevnost in sodelovanje.
»Danes ima društvo 95 izprašanih gasilcev« je v svojem poročilu dejal tov. Iztok Kavčič, tajnik društva in nadaljeval: »Njihova aktivnost je v vajah po izmenah, ravnanje z ročnimi aparati in delovanje ženske in moške tekmovalne desetine. Razpolagamo pa tudi s častniškim kadrom in določenim številom gasilskih strokovnjakov. V preteklem letu smo imeli 10 sej, kjer je bila udeležba dobra. Občasno smo se sestajali v manjših operativnih sestankih«.
V	nadaljevanju svojega poročila je še navedel, da smo naročeni na Gasilski vestnik, da se redno udeležujemo akcij OGZ Lj. Šiška. Na koncu pa se je vsem zahvalil za dvajsetletno sodelovanje in pomoč.
V	diskusiji je sodeloval tov. Jakob Novak, ki je pohvalil naše tkalke, ki so pred leti dostikrat hitro in učinkovito posredovale z ročnimi gasilskimi aparati. Te lepe navade pa še niso opazne pri mlajših. Pa jih moramo k temu pritegniti! Tov. Lozar in Istenič sta
poudarila pomen strokovnega pristopa pri gašenju, kar lahko dosežemo z obiskovanjem raznih tečajev. Na prvem mestu pa moramo organizirati tečaj za delo z dihalnimi aparati Danes moramo pri vsakem požaru hitro ukrepati, saj so vsa osnovna sredstva in materiali zelo dragi. Nekatere stroje pa ne bi mogli zaradi zapor nabaviti.
Tov. Kogovšek je kritično ocenil odnos vodij oddelkov do komisije, ki ugotavlja protipožarno varnost. Nemsto, da bi vsak opozorilo vzel za dobro, se počutijo, kot da jih želimo »zafrkavati«. Vendar dostopi do hidrantov in ročnih aparatov morajo biti prosti, kaditi pa se sme samo na določenih mestih. K besedi pa se je priglasil tudi generalni direktor tov. Kole-ša. Izrazil je vso pohvalo in zaupanje gasilskemu društvu in obljubil vso moralno in materialno pomoč. V svojem govoru je opozoril na požare v tekstilnih tovarnah po Jugoslaviji, kjer je bila velika materialna škoda. V večini primerov je požarom botrovala malomarnost delavcev. Kaj takega se pri nas ne sme dogoditi, v takem primeru ostanejo brez kruha ne samo zaposleni ampak tudi njihovi svojci.
O delu IGD Dekorativna so spregovorili tudi predstavnik OGZ tov. Škrbine in drugi predstavniki sosednjih društev. Vsi so si želeli še nadaljnjega sodelovanja in čim manj požarov.
Po diskusiji so sledile volitve. Vsi predlagani so bili tudi soglasno izvoljeni.
Po diskusiji so sledile volitve. Vsi predlagani so bili tudi soglasno izvoljeni.
Po volitvah se je tov. Istenič zahvalil za zaupanje novemu upravnemu odboru. Delovni predsednik
9
dekorativna
tov. Reisp pa je podelil tov. Grumu v imenu UO IGD zlato plaketo za dolgoletno uspešno operativno vodenje, tov. Tekavcu pa srebrno
plaketo za vodenje društva. Predsednik OGZ je podelil tov. Kavčiču in tov. Skrbinšku občinsko gasilsko odlikovanje Po prenehanju
mandata se je tov. Tekavcu, tov. Grumu in tov. Kavčiču, zahvalil tudi generalni direktor tov. Peter Koleša, ki jim je podaril tudi prak-
tična darila.
Občni zbor pa ne bi bil pravi, če ne bi še malo pokramljali in preizkusili svojo srečo v srečolovu.
Stane Istenič
§ PRAVNI NASVETI
Vprašanje:
S katerim dnem se zaključi delovna knjižica delavcu, ki je več kot 5 dni neopravičeno izostal z dela?
Odgovor:
Samovoljne zapustitve dela ne poznata niti Zakon o združenem delu niti Zakon o delovnih razmerjih. V takem primeru je podano dejansko stanje neopravičenega izostanka z dela. Po drugem ods-
tavku 197. člena Zakona o združenem delu pa se izreče prenehanje delovnega razmerja zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, ki jo delavec stori s tem, da neopravičeno izostane z dela zaporedoma najmanj 5 delovnih dni. Nekdanja samovoljna zapustitev dela je potemtakem hujša kršitev delovne obveznosti in je treba zoper takega delavca uvesti disciplinski postopek. Če se v postopku
ugotovi neopravičeni izostanek z dela, ki traja najmanj 5 delovnih dni, izreče disciplinska komisija ukrep prenehanje delovnega razmerja. O tem je treba izdati sklep s pravnim poukom in če poteče 30 dni, ne da bi delavec v tem času vložil zahtevo za varstvo pravic, delavec s tem dnem preneha delovno razmerje na podlagi izrečenega disciplinskega ukrepa. Tako delavcu, ki neoprvičeno
izostane z dela, delovno razmerje prenehaz dnem, koje nehal delati v TOZD, če se do konca disciplinskega postopka ne vrne na delo. Ta datum se tudi vpiše v delovno knjižico. V primeru, da se delavec pred koncem disciplinskega postopka vrne na delo, mu preneha delovno razmerje z dokončno odločbo disciplinskega organa,a ker ima delavec pravico in dolžnost do tega dne delati v TOZD.
KULTURA
V sezoni 1986/87 so nam v ljubljanski drami pripravili zanimive novosti od katerih vam predstavljamo: VIHAR - VVilliam Shakespearove
Gre za eno najlepših in najbri-Ijantnejših Shakespearovih pravljičnih iger, kjer ta veliki mojster svetovne dramatike s pomočjo svojega duha, z ustvarjajočo domišljijo in oblikojočo besedo ne obseže samo vsega bajnega in resničnega sveta, ampak ga tudi na novo ustvarja. Shakespearova moč domišljije in besede njegova
magija porajajo tudi različne svetove v Viharju in jim dajejo svojstveno življenje in slikovitost.
In še nekaj besed o velikem angleškem dramatiku in pesniku -avtorju tega dela. Živel je od leta 1964 - 1616. Rojen je bil v Veliki Britaniji. Njegovo obširno delo vsebuje drame, pripovedni pesmi in sonete Kronologija njegovih dram obsega 5 razdobij, ki predstavljajo notranji razvoj njegove dramske ustvarjalnosti. Od leta 1588 - 1594 - »učna doba«: Izgubljeni trud za ljubezen, Sen kresne noči Doba velikih komedij: Beneški trgovec, Ukročena tr-
moglavka, Vesele žene vvindor-ske Resnobna in mračna »Hamletova doba«: Dober konec vse povrne, Julij Cezar, Hamlet, Othel-lo. Sledila je takoimenovana »Leonova doba« v kateri je občutje tragičnosti še močnejše. V tej dobi so nastala dela kot so: Kariolan, Kralj Lear, Antonij in Kleopatra Romantična doba: Zimska pravljica, Vihar Prva izdaja njegovega celotnega dela je bila natisnjena v Londonu leta 1623. V slovenščino sta drame prevedla Oton Župančič in Matej Bor, sonete pa Janez Menart.
Ponujaš mi, ponujam ti
Ponujaš mi drobne, sladke laži, zaprem oči in se ti smejim.
Ponujam ti skrivnost, ki skrita je v dlaneh, da ti pokaže pot do mojega sveta.
Ta pot ni lahka, kot se morda zdi ti, in je ne prehodiš le s sladkimi lažmi.
Lidija
KULTURA BOGATI ČLOVEKA
dekorativna
10
NAPOVEDOVANJE VREMENA
S tehnološkim razvojem civilizacije se je človeštvo do neke mere osvobodilo neposrednega vpliva vremena na njegove bivalne pogoje. Široko zgrajena mesta, industrijski centri, razvejano cestno omrežje nudijo današnjemu človeku varno bivalno in delavno zaščito in neodvisnost od naravnih pojavov, zime, deževja in sončne pripeke. Toda vsaka stvar ima svojo dobro in slabo stran. Velika mesta so postala ne samo velikansko zatočišče pač pa tudi velikanski energetski centri, ki vplivajo na atmosfero, ustvarjajo neravnovesje v toplotni bilanci zemeljske površine. Neusmiljena eksploatacija gozdov spreminja naravni proces kroženja voda in prevetrovanja, ki je tako nujno potrebno v naravi.
Z izgradnjo takih središč, ki so nastajala brez vsakega upoštevanja naravnih sorazmerij, je človek podre naravni red. Kmetijska kot
tudi proizvodna panoga pa sta še vedno neposredno povezani z dogajanji v naravi, enako tudi turizem kot nova množična dejavnost, ki je sprožil vsakoletni beg množic iz zastrupljenih mest. Skratka človeštvo se kljub svojemu tehnološkemu razvoju ni moglo osvoboditi vremenskega vpliva.
Sodobna meteorologija daje z uporabo satelitskih posnetkov velike možnosti za napovedovanje vremena za več dni vnaprej. Drugo sredstvo je statistika o preteklem vremenu za več desetletij nazaj, kajti kljub posegu človeštva v naravo, so njeni procesi tako mogočni, da je človekov vpliv le delen. Na podlagi statistike se je oblikoval tako imenovani stoletni vremenski koledar - pratika. Angleški astronom Herschel je na osnovi luninih men razvil tako imenovan Herschlov ključ. Luna kot zemljin spremljevalec deluje s svojo gravitacijo na vse materjal-
ne delce. Zelo močan vpliv ima zlasti na vodo in zrak. Je pa luna istočasno tudi sončno zrcalo, ki odbija svetlobne delce na zemljo. Osvetljenost lune je odvisna od njene lege/mlaj, ščip, prvi in zadnji krajec. S tem pa je povezana tudi emisija svetlobne energije od sonca, ki pa seveda vpliva na tvorbo gibanja vodnih hlapov. Vse to je še nekaj desetletij nazaj, kar dobro služilo za napovedovanje vremena za več dni ali celo mesecev naprej. Sedaj pa se je situacija bistveno spremenila.
Napovedovanje vremena v naprej je kar precej tvegana, nehvaležna in hkrati izredno potrebna služba.
Pa poglejmo kaj pravi stoletna
pratika za vreme v drugi polovici meseca aprila.
Od 15. do 21. aprila - veliko dežja z grmenjem od 22. do 23. aprila - pusto z dežjem
od 24. do 25. aprila - mrzlo in deževno
od 26. do 29. aprila - mrko in mrzlo
30. aprila - naliv Prognoza za drugo polovico meseca aprila bi bila takale:
Od 14. do 20. aprila - v vzhodnem delu Evrope bo veliko snega od 24. do 28. aprila - vreme se bo spremenilo, topleje dež od 28. do 30. aprila - sončno
Anton Jesse
NAŠI DELAVCI ODHAJAJO V POKOJ
-	LEOPOLDA OMEJEC
preddelavka v žakardni tkalnici
K nam je prišla že leta 1952 in se zaposlila v tkalnici. Po sedmih letih dela je zaradi varstva otrok prekinila delo.
Leta 1963 smo jo ponovno zaposlili v oddelku tkalnice, kjer je delala do upokojitve. Vsa ta dolga leta je vestno in prizadevno opravljala svoje delo. Koliko napora je bilo vloženega pri tkanju zahtevnih vzorcev in pri pripravi tkalskih strojev, ve le Polda sama.
Ko se poslavlja od svojega dela, ji želimo, da bi ji vsi dnevi minili v veselju, zdravju in sreči z vsemi, ki jih ima rada
-	REZKA GEČ
sukalka v pripravljalnici
Njena delovna doba se je začela še predno je dopolnila petnajsto leto starosti - v Šoštanju.
V našo DO je prišla meseca oktobra leta 1959 in je vsa ta dolga leta delala kot sukalka v priprav-
ljalnici. Rezka je imela svoje delo rada in je prizadevno prenašala delovne izkušnje na mlajše sodelavke.
Ko se od nas poslavlja po dopolnjenih petintridesetih letih delovne dobe se ji iskreno zahvaljujemo in ji želimo še naprej zdravih in srečnih dni polnih vedrine.
- TONČKA MUROVEC
tkalka ročnih izdelkov
Svojo delovno pot je Tončka začela že v sami mladosti, že predno je doplnila petnajsto leto starosti
V našo DO je prišla sredi leta 1962, naprej se je zaposlila v tkalnici kot tkalka. Po nekaj letih dela je bila prerazporejena v ročno tkalnico.
Veliko njenega požrtvovalnega dela in truda je bilo vloženega v ročno tkane izdelke, ki so bili pestri bogatih barv ter vrhunske kakovosti.
Čeprav ji zdravje ni bilo naklonjeno je svoje delo rada in z vese-
ljem opravljala.
Za njeno prizadevno delo se ji zahvaljujemo in ji želimo mnogo zdravja, lepih in prijetnih trenutkov.
-	JOŽICA SIROČIČ
preddelavka v tkalnici
V našo DO je Jožica prišla že leta 1957 in ji ostala zvesta vse do danes ko odhaja v pokoj.
Vrsto let je delala kot tkalka in preddelavka. Koliko napora in zbranosti je bilo potrebno pri obvladovanju tako zahtevnega dela ve le ona sama.
Za njeno dolgoletno delo se ji iskreno zahvaljujemo in ji v naslednjih letih želimo mnogo zdravja, zadovoljstva in osebne sreče.
-	MARTA KOGOJ
vodja skladišča polizdelkov
Dolga je delovna pot, da dosežeš polno delovno dobo. Marta je v našo DO prišla pred tridesetimi leti.
S svojim delom je začela v sno-valnici in ga po dobrem letu nadaljevala v obratni pisarni pripravljalnice.
Pri svojem delu je bila prizadevna in vestna, dostopna vsem ter prijetna sodelavka.
Zahvaljujemo se ji za dolgoletno sodelovanje in ji želimo obilo zdravih in zadovoljnih let z vsemi, ki jih ima rada.
- ANA PETEK
konfekcionar
V našo DO je prišla meseca oktobra 1968 in se zaposlila v oddelku konfekcije. Ana je bila tiha, mirna in prizadevana delavka. Že nekaj let ji zdravje ni bilo naklonjeno.
Za vse opravljeno delo, ki ga je vestno in odgovorno opravljala in ga je morala zaradi invalidske upokojitve prekiniti, se ji vsi skupaj iskreno zahvaljujemo in ji v naslednjih letih želimo predvsem zdravja, sreče in zadovoljstva v zasebnem življenju
Drage sodelavke in sodelavci
Prišel je dan 4 4. 1987. Na ta dan sem dočakala dan za upoko-
jitev, ko potegneš črto pod delovno dobo. Te je le 30 let. Ni polna delovna doba, vendar kaj hočemo. Ko sem bila jaz mlada, sem bila kmečko dekle in tako ni bilo pogojev da greš po šoli takoj v
službo. O tistemu, ki se je po končani osnovni šoli zaposlil se je govorilo: »S tem pa ne bo dosti, ne ljubi se mu delati na zemlji zato gre raje v službo« Sedaj je za mlade ravno obratno. Če ne gre
po končani šoli takoj v službo je že narobe. No pa kaj bi tarnala. 25 let sem bila v Dekorativni. Dosti stvari je bilo med tem časom dobrega in tudi slabega. Tov. Kočevarje ob slovesu poudaril, naj vse
11
dekorativna
slabo pozabim, vse dobro pa naj ostane v lepem spominu. No in prav zadnji dan mi bo ostal v najlepšem spominu. Zjutraj, že ob 6 uri, me je čakalo presenečenje na moji pisalni mizi, prekrasno in dragoceno darilo za katerega se vsem najlepše zahvaljujem, posebno še mojim najožjim sodelavcem. Vendar še ni bilo konec presenečenj Ko sem šla v prodajni oddelek me je tudi tu čakalo krasno darilo za katerega se tudi najlepše zahvaljujem. Ko se po-slabljaš, se ti nehote prikrade solza v oči, zaradi tovarištva, ki je bilo kar dobro. Kaj čutiš v srcu, veš le sam.
Zato še enkrat vsem in vsakemu posebej najlepša hvala. Delovnemu kolektivu Dekorativne pa želim tudi, boljše pogoje za gospodarjenje in da jo bodo zapuščali le tisti delavci, ki bodo šli
v pokoj. Želim vsem mnogo osebne sreče in delovnih uspehov.
Angelca Cankar
Drage sodelavke in sodelavci
Ob odhodu v težko pričakovani pokoj, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za izražene želje ob mojem slovesu Še prav posebno pa se zahvaljujem za prejeto darilo, s katerim ste me prijetno presenetili in mi bo drag spomin
Tov. Preku in ostalim prijateljem se zahvaljujem za tople poslovilne besede, s katerimi so mi izkazali svojo pozornost.
Svojih sodelavcev se bom vedno rada spominjala. Delovni organizaciji pa želim veliko delovnih uspehov.
Marta Kogoj
Drage sodelavke in sodelavci
Ko odhajam v pokoj, se najlepše zahvaljujem za darilo, ki ste mi ga izročili ob slovesu. Ostalo mi bo drag spomin na sodelavce in na dneve, ki smo jih preživeli skupaj. Hvala za poslovilne besede tov. Pirjevec Ljube, tov. Tanko Marije, tov. Prek Franca in pismo tov. Pirkmaier Marije.
Še naprej vam želim veliko zdravja in mnogo delovnih uspehov
Rezka Geč
Drage sodelavke in sodelavci
Ko po 30. letih službovanja v Dekorativni odhajam v pokoj se vam vsem skupaj zahvaljujem za lepe poslovilne besede in darilo,
ki me bo vedno spominjalo na vas in na čase, ki smo jih skupaj preživeli v dobrem in slabem.
V bodoče pa vam želim še mnogo lepih dni in veliko delovnih uspehov.
Jožica Siročič
Drage sodelavke in sodelavci
Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam prav prisrčno zahvaljujem za prelepo darilo, ki mi bo drag spomin na vas vse. Vam pa v nadaljnjem delu želim še obilo uspehov na delovnem mestu, predvsem pa zdravja in zadovoljstva, da boste lažje dočakale zasluženi pokoj.
Obenem se iskreno zahvajujem DO in vsem sodelavkam za vso pomoč in razumevanje, ki ste mi jo nudili v času mojega službovanja.	Anica Petek
PREDSTAVLJAMO VAM NOVE SODELAVCE
Že sam naslov te rubrike nam pove, da v tej rubriki sodelavcem predstavljamo delavce, ki še niso dolgo med nami. V naši delovni organizaciji se vsak mesec zaposli večje ali manjše število ljudi Povečini so to mladi delavci, nekaterim je to tudi prva zaposlitev. Tokrat smo se odločili, da vam predstavimo mladega in perspektivnega
IGLIČAR ROMANA
V pisarno obratovodja tkalnice, kjer sem ga počakala, je vstopil umirjeno zbrano in resno. Po njegovem obnašanju bi lahko rekla, da mu ne bi prisodila osemnajst let kolikor jih ima.
»V delovno organizacijo sem
prišel pred enim letom. Obiskoval sem štiriletno tekstilno šolo v Kranju. Končal sem dva letnika. S tem šolanjem sem si pridobil naziv - strojni tkalec - pomočnik tekstilnega mehanika. Na tej šoli je bilo veliko več deklet kot pa fantov Obiskoval sem tudi seminarje, ki so organizirani v organizacije. Narediti moram še preizkus znanja.
Moram pa povedati, da je to moja prva zaposlitev. V začetku sem delal na delovnem mestu, kjer je delal moj oče, ki ga žal ni več pri nas. Še vedno pa je tu zaposlena moja mati. Opravljam dela in naloge tekstilnega mehanika II v ploski tkalnici. Delam na SOMET strojih. Stroji so dobri. Na njih ni veliko popravil. Delam iz-
menično. Delovne razmere so dobre. Tudi medsebojni odnosi so normalni. Na delovnem mestu preživimo veliko časa. Včasih pride tudi do razburljivih situacij med mlajšimi in starejšimi delavci vendar smatram, daje včasih potrebno stisniti zobe in malo potrpeti. Saj smo mladi in strpnosti nam ne sme primanjkovati. Le tako človek lahko z veseljem hodi na delo in ima pri delu tudi primerne uspehe
Romana sem povprašala kako je kaj zadovoljen z osebnim dohodkom, česa si želi in s čim se ukvarja v svojem prostem času
Z osebnim dohodkom sem kar zadovoljen Čeprav bi lahko bil malo boljši Mislim pa, da je premajhna razlika v plači med mladi-
mi in tistimi delavci, ki imajo res že dolgo delovno dobo v organizaciji. Več sodelovanja bi moralo biti. Drugače pa se z vsemi sodelavci dobro razumem.
Prostega časa mi pa vedno primanjkuje Sem član ZSMS - Dekorativne in član naše folklorne skupine Redno obiskujem tudi kegljaški klub Hydro v Medvodah. Zelo rad se ukvarjam s športom. Poleti veliko kolesarim. Ukvarjam se tudi z atletiko. Zanimivi so mi tudi borilni športi. Držim se načela: »Zdrav duh v zdravem telesu.«
Romanu sem se zahvalila za razgovor in mu zaželela veliko uspehov pri delu.
Še več takšnih mladih delavcev kot je Roman mora biti pri nas, saj na mladih svet stoji.
Tončka Klavs
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega dragega moža se zahvaljujem sindikalni organizaciji ter sodelavkam in sodelavcem iz prodajne službe za denar namesto cvetja. Posebno se zahvaljujem vsem, ki so mi stali ob strani v težkih trenutkih, mi izrekli sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti.
HVALA!
Anica Kucler z otroki
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage hčerke se zahvaljujem sindikalni organizaciji za podarjeni denar namesto venca. Prav tako se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje.
Jožica Perkič
ZAHVALA
Ob izgubi moje drage mame se zahvaljujem sodelavkam za izrečena sožalja za podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Delovni organizaciji pa iskrena hvala za poslano pismeno sožalje.
Stana Škulj
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega moža, se vsem sodelavkam in sodelavcem iskreno zahvaljujem za izrečene besede sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Enako lepa hvala za vse tudi sindikalni organizaciji.
Rozi Eržen
dekorativna
12
/1T
01 /rna^rusrd, rJlujiJU’ a0 Ar^H^&ouJttSlnJk /joAjuU AxuJ(uyvnv> fi^cbJjx/i/o. SuoL svvi s^nur JuoStfc	JZ^ /ya£(&L iiafl/ra/-
/yYlKA$a> /isuto^c^! (iW&V>7£ <XoJw<M>t6 .
^3<!x7 h^Mcr ^ /V ^mLxJ^yO^ 'tf' ^icr
/7KX/ AkLa^ fz& /US£^
vn>
K/msb -^H-LCa ^ ^5<Xj0y rcyrnju>'A<x Jiu	)synzSU>‘
M<y	. LLa^omi^ /u- /MVo Jt&roJLlv
M/ rJlo^mJlo- n-cfc. \ot&m ^ J(ia^lko.
Apy M> M	JuUy?ixJh ftov Az, ZX<Xx aA/ICMzJJlo/.
^°^yyn> Mj	]U>\<Axr 'Rflcu^ctr fia, ^ju
/nx/ tzztvoLccv /JmXč	fioi^
^ /ri<x^v^ti M)i <y*L/ $j mXZou. (0tv ^ ii
^>fyKMKX iz^.WvkvWvR<>	jSWa^.
***%	A/* aA
rYz‘ .	\ycLcr ^ ^ JvhuZ funloirij, JaZak?
JisL^nMicrir.
^kAJaka)xx, sy>nJu	TuiSlcr atALC( rz^ufo
/rcvcL zirLcLuŽ. /Lo JIoJUzzzat f^cLrfnvcr
ywA ju*
^./TnA/K^
dekorativna
13
KRIŽANKA
Vodoravno: 1. poseben slog jazza po letu 1935, 6. nravstveno prepričanje, 10. vzorčasto svileno blago za prešite odeje, 11. sovjetska psička, ,ki je prva poletela v vesolje, 13, votla opeka, 14. ozek konec polotoka. 17. upravno središče v Kirgiški sovjetski republiki, 19. pogorje na Kreti, 20. dolgo-repa južnoameriška papiga, 22. okrasni ptič, 23. lasje, počesani v kito, 25. svitanje, zora, 28 ples v živahnem dvočetrtinskem taktu, 30. avtomobilska oznaka italijanskega mesta Novarre. 31 podlož-nost, ubogljivost, 34. okrajšava za »slika«, 36 gorski hrbet v zahodni Bosni vzhodno od Bihača, 37. glavno mesto azijske otočne države, 40. muza komedije in pastoralnega pesništva v starogrški mitologiji (latinska pisava), 42. kos celote, 44. ime izraelskega popevkarja Ofarima, 45. železov oksid, 46 glavno mesto največje azijske države, 49. ime črke, 50. dnevni časopis, 53. veliki sodobni francoski filozof in dramatik (Jean-paul, »Hudič in ljubi bog«), 55. aleksandrinski teolog, utemeljitelj arijanske sekte, 56. živordeče barvilo in blago take barve, 57. vinorodna rastlina, 58. pogonski stroj.
Navpično: 1. ribja koščica, 2. novi svetovni rekorder v smuških poletih; dolžino 165 m je dosegel letos v Planici (Manfred), 3. bajeslovni prvi letalec, 4. nabava, 5. začetnici avstrijskega ekspresionističnega pesnika, 6. ime nemške filmske igralke Sommer, 7. kradljivec, 8. del voza, 9. vrsta peščenjaka, ki ga uporabljajo za kritje streh, 10. kumica, 12. sodobni ameriški pesnik (Wystan Hugh),
13. slovensko-hrvaški pesnik iz obdobja ilirizma (Stanko), 14. voznik najete kočije, 15. sedanji japonski premier (Eisaku), 18. ugoden razvoj, prosperiteta, 21. že umrli francoski kipar nemškega rodu (Hans), 23. pripadnik starega naroda ob Črnem morju, 24. razstavna deska na stojalu, 26. pristaš indijskega filozofskega siste-
ma, katerega princip je, da z di: halnimi vajami in dieto obvlacfamp svoje telo, 27. glavno mesto Gane, 29. začetnici slovenskega fizika, urednika Preteusa, 32. znamka težkih italijanskih avtomobilov, 33. luka v severnem Izraelu, 34 čebelji produkt, med, 35. starinsko poulično glasbilo, 38 pomemben francoski instrumen-
talni skladatelj (Jacgues, 1890 -1962) 39 reka in departma v severni Eranciji, 41. Odisejev oče, 43. lisast konj, lisec, 46. mesto v Italiji z znamenitim poševnim stolpom, 47. del stopala 48. požiralnik, 51. kraj pri Domžalah, 52. v staroegipčanski mitologiji mati Ozirosa in Iride, 54. himalajska koza, 56. različna soglasnika.
Življenje postaja življenjsko nevarno
Tudi pošteni ljudje so naprodaj, samo pošteno jih moraš plačati.
Če mi kdo zatrjuje, da ni naprodaj za denar, si mislim, da je nemara pristaš blagovne menjave.
Tudi častna beseda je navsezadnje samo beseda.
Najprej ti slečejo hlače, potem pa ti še rečejo, da moraš zategniti pas.
Najprej ti razbijejo zobe, potem pa ti še rečejo, da moraš držati jezik za zobmi.
Človek se nauči govoriti v dveh letih, potem pa se vse življenje uči molčati.
Marsikdo je samo zato plačal z glavo, ker ni imel pri roki trdnejše valute.
Koliko cepcev je na žalost že prelisičilo kontracepcijo.
Narod si bo pisal sodbo sam, ampak nekdo jo bo moral podpisati.
Včasih sem zahteval, da mi natočijo čistega vina. Zdaj sem srečen, da dobim brizganec.
Najtežje je pravilno odgovoriti na vprašanje.
Največja umetnost je zgovorno molčati.
Kdor prej pride, ga prej zmeljejo.
Na koncu vedno zmaga resnica, ampak na žalost smo šele na začetku.
Pametnejši odneha, neumnejši vztrajamo.
Zanima me, kdo nosi nosilce napredka.
Najbolj zaležejo nizki udarci z visokega položaja.
Prosim, bijte me po glavi, tam sem najmanj občutljiv.
Kako to, da pri nas ni morale, saj poznam vrsto ljudi, ki imajo dvojno moralo.
dekorativna
14
KRONIKA
DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI:
TOZD Proizvodnja tkanin
Starčevič Gordan - apretura Beganovič Rafet - apretura Babič Robert - apretura Tauzes Vladimir - barvarna tkanin Pavlovič Velibor - barvarna tkanin
Beganovič Denis - pripravljalnica Jovičič Marijan - pripravljalnica Crnogorac Zorica - pripravljalnica
Kocev Stojčo - pripravljalnica Novalič Mehmed - pripravljalnica Spahič Refika - pripravljalnica Jovanovič Branislavka - pripravljalnica
Ajkič Mirsada - pripravljalnica Škrgič Hasan - pripravljalnica Derviševič Seka - pripravljalnica Mihelčič Milenka - tkalnica Nartnik Edvard - tkalnica Kovačevič Samira - tkalnica Fojkar Tomaž - tkalnica Otrin Mitja - tkalnica Mašinovič Husein - tkalnica Arbi Tomaž - šivalnica Mali Marjan - šivalnica Dokič Vesna - šivalnica Vukomanovič Zoran - šivalnica Trivič Savo - šivalnica Gagič Zlata - šivalnica Stipič Ivan - šivalnica Ribnikar Smiljan - šivalnica Kovačevič Leon - šivalnica Zadravec Janko - šivalnica Kočan Suljo - Skladišče gotovih izdelkov
Ljutič Juso - Skladišče gotovih izdelkov
Šali Zrinka - maloprodaja Miklavičih Danilo - maloprodaja
TOZD Energetika in vzdrževanje
Zorčič Igor - elektro delavnica
Delovna skupnost skupnih služb
Klavs Tončka - pravna služba Klemenčič Jože - GRS Cvetič Sabina - KSS Avdič Suada - KSSS
TOZD Predilnica Laško
Cerovšek Martin - Energ in vzdr. Ojsteršek Slavko - predilnica Kričaj Milena - predilnica Srebot Simona - predilnica Hrovat Marija - predilnica Jakopič Mihaela - predilnica • Benkič Frančiška - predilnica Senica Marjeta - predilnica
DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI:
TOZD Proizvodnja tkanin
Kovačič Danilo Starčevič Gordan Zore Bernarda Šali Zrinka Letič Doko Pograjec Terezija Zabukovec Tatjana Petek Ana - upokojitev Omejec Leopolda - upokojitev Geč Terezija - upokojitev Murovec Antonija - upokojitev Siročič Josipa - upokojitev Markovina Franjo
Kostadinov Valentin
Prebil Janko
Jovičič Marijan
Pejkovič Marta
Kogoj Marta - upokojitev
Mihevc Bernardka
Bombek Milena
Ferlin Vlado
Gagič Zlata
Pavlovič llija
Baltič Rasema
Klobučar Anica - upokojitev
TOZD Energetika in vzdrževanje
Lukič Borivoje
Delovna skupnost skupnih služb
Ejavec Ruša
Bitenc Jurij
Najdič Marija
Bremec Julijana
Umek Ivanka - upokojitev
Murgelj Jožefa - upokojitev
TOZD Predilnica Laško
Frece Alojz Senica Vida Mesareč Ivan Šeško Antonija Vrabec Nežika
DELOVNI JUBILEJI 35 let
Vrabec Nežika
30 let
Tomažin Marija Vilfan Marjan
25 let
Antič Ivan Tomšič Stane
ELEKTRIKA STAVKE
NAŠI VOJAKI
Vesel bo vaše pošte: MEZEK VIKTOR V. P. 7700/4 97500 PRILIP SR MAKEDONIJA
dekorativna
Izdaja v 1500 izvodih DO Dekorativna, n.sol.o., Ljubljana, Celovška 280, tel. 574-316 - Uredniški odbor: Franc Hriberšek, Dušan Vidmar, Alojz Koncilja, Vrtačnik Polona, Jože Hrastnik, Marko Erbežnik, Tihomir Simončič, Vera Laznik, Barbara Tekavec-Benedičič -odgovorna urednica.
Tiska: Srednja šola tiska in papirja, Ljubljana, Pokopališka 33.Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. list SRS, št. 121/72) je glasilo oproščeno davka na promet.
Pred mesecema je zvezni tržni inšpektor opozoril, da elektro-distribucija nezakonito zaračunava občanom višjo ceno za elektriko Ta trditev je bila podkrepljena s številkami, odstotki, izračuni. Temu je že naslednji dan sledilo zanikanje elektrodistribucije, kije izjavila, da to ne drži in da zvezni tržni inšpektor ne zna računati.
Namesto pojasnila ali je elektrogospodarstvo leta in leta kradlo občanom ali pa zvezni tržni inšpektor ne zna računati - so občani dobili nove račune za elektriko, višje za 16,9 odstotka, s pripombo, da niti ti odstotki ne zmanjšujejo nesorazmerja cene elektrike in da moramo kmalu pričakovati novo podražitev.
Stavkovni val, ki se je dvignil po restriktivnih zakonskih določbah o osebnih dohodkih, je presenetil številne funkcionarje in tudi številne novinarje. Ko so iskali vzroke teh stavk, so vso krivdo valili na nizke zaslužke. To enostranskost je kaj lahko pojasniti. Namreč, v naši politični praksi se je razpaslo mnenje, da je za neko družbenopolitično skupnost še najmanjša sramota, če kje stavkajo zaradi nizkih osebnih dohodkov. Toda majhni zaslužki niso vselej povod za stavko Na primer, nekaj livarjev v tovarni armatur Istra v Kuli je stavkalo, čeprav so zaslužili po 36 starih milijonov dinarjev. Hkrati pa delavci PIM »Ivan Milutinovič« iz Beograda ne stavkajo, čeprav nekateri med njimi niso dobili niti februarske plače, ali pa so jo dobili v znesku 5 milijonov starih dinarjev
Stiplovšek Rudolf Venger Rafael
20 let
Kosi Šarika Škrbin Angela Lavrenčič Jana Nezirovič Marija Bokal Marija
20 let
Križaj Ana Dovč Ciril Novak Alojz Zupanc Mihael
15 let
Kos Tatjana Drčar Leopolda Šoba Helena Šušteršič Franc Toni Kati Verli Ana Kalin Terezija Midek Hanija Sršan Draga
10 let
Stevanovič Jadran Vodišek Alojz
ROJSTVA
Založnik Ivan - sin Šušteršič Sonja - hči Medved Rafael - hči
POROKE
Zelenovič Ankica por. Mladjeno-vič
Mesner Slavica por. Hofler
MARKE
V turistični zvezi Zadra so sklenili, da bodo tudi domačim gostom obračunavali stroške v nemških markah, ki jih bodo po veljavni tečajni listi spreminjali - v jugoslovanske dinarje. Vrhu tega bo imel domači gost, če je član sindikalne organizacije, popust 25 odstotkov. Turistični delavci Zadra ne bodo zahtevali članskih izkaznic, s katerimi bi domači gosti dokazovali pripadnost Zvezi sindikatov Jugoslavije Bolje nekaj kakor nič.
Dejstvo, da je takšen način zaračunavanja nezakonit, pa zadar-skih turističnih delavcev ne skrbi kaj prida.