11 Strokovna razprava GDK: 323.13 : 221.04 : (497.12*14) Primer strojne sečnje v Žekancu Boštjan KOŠIČEK* Izvleček: Košiček , B.: Primer strojne sečnje v Žekancu. Gozdarski vestnik, 62/2004, št. l. V slovenščini, cit. lit. 3. Prispevek prikazuje praktične izkušnje pri redčenju objekta Žekanc na Območni enoti Sežana s strojno sečnjo . S strojno sečnjo je bilo opravljeno drugo redčenje v sestoju rdečega bora s skupinsko primesjo črnega in zelenega bora. Delo so opravili v novembru in decembru 1999. Ključne besede: strojna sečnja, drugo redčenje, rdeči bor, Območna enota Sežana. 1 UVOD Namen p1ispevka je prikazati izkušnje, ki srno jih delavci Zavoda za gozdove Slovenije v Sežani pridobili ob redčenju objekta Žekanc s strojno sečnjo. Do strojne sečnje na Kraškem GGO v letu 1999 smo prišli povsem slučajno s posredovanjem izvajalskega podjetja, za dokončanje izvedbe drugega redčenja v sestoju rdečega bora s skupinsko primesjo črnega in zelenega bora. Del objekta je bil na začetku istega leta že preredčen s klasično metodo, z ekipo dveh sekačev in traktorja, vendar je bil predčasno zaključen, ker prihodek od lesa in financiranja države za negovalna dela v gozdovih s prepovedjo sečnje nista pokrivala stroškov dela. Redčenje je bilo namreč zelo zamujeno oziroma sklep tesen in skoraj nobeno drevo ni samo padlo na tla. Izvajalsko podjetje, tedaj Gozdarstvo Kras, je ponudilo izvedbo s strojem, ki smo jo na ZGS v Sežani sprejeli kot poseben izziv. 2 PRIPRAVA OBJEKTA Objekt za strojno sečnjo meri 21,22 ha. V njem je bilo odkazano 1.630,57 m 3 ali 78,24 m 3 /ha. To pomeni 25% od lesne zaloge, ki je bila izmerjena z Bitterlichovo metodo in je znašala pred sečnjo 304,6 m~/ha. Povprečno odkazano drevo je merilo 0,1248 m 3 (MAGAJNA 2000). Objekt je vrtačast s precejšnjo kamnitostjo in mestoma skalovitostjo, zato pravilna linijska razporeditev sečnih poti ni prišla v poštev. Ker znanja o zmogljivostih stroja oziroma trasiranju potrebnih poti nimamo, srno na celotnem objektu izvedli enakomerno odkazilo in zavestno v dogovoru s pristojno gozdarsko inšpektorico dovolili posek neodkazanih dreves na sečnih poteh. Glede zakonodaje se je pojavil še problem gozdnega reda, ki ga s strojem ni mogoče izvajati po naših predpisih. Z izvajalcem srno se dogovorili, 38 da bo drevesa obvejeval na poti pred seboj, kupe vej pa zatem povozil. Tako jih je deloma olupil, vtisnil v tla in zmanjšal poškodbe tal zaradi stiskanja. Glede na čas sečnje v novembru in decembru, nismo pričakovali težav s podlubniki, lO jih pozneje res ni bilo, kljub nezloženim vejam in nebeljenim panjem. 3 IZVEDBA DEL Izvajalec del je bilo avstrijsko podjetje s finsldm podizvajalcem. St::rojnikje imel opravljeno neke vrste višjo ali visoko strokovno gozdarsko šolo namenjeno upravljavcem strojev za strojno sečnjo. Kot se je izkazalo pozneje pri ogledih dntgih delovišč ,je ravno visoka strokovna usposobljenost izvajalca naj­ pomembnejši pogoj za dobro opravljeno delo, tako v ekonomskem (učinki), kot tudi v gozdnogojitvenem in varstvenem smislu. Uporabljeni stroj je bil po svojih značilnostih namreč prevelik in obenem izrabljen, saj je bil star že tri leta. Ekonomika oziroma učinki so predstavljeni v Strokovni nalogi Bogdana Magajne, ki je nastala ob strojni sečnji, zato podajamo le podatek o izmerjenem učinku v normalnem osem urnem delovnem dnevu, ki znaša brez večjih strojelomov 54,57m\ Podatek velja le za harvester. Načrtovani ukrep v objektu je bilo drugo redčenje večje jakosti, kar se je odrazilo tudi pri odkazilu drevja za posek. Po skupnem ogledu objekta s strojnikom, smo dosegli dogovor, da bo za vsako zaradi sečnih poti posekana neodkazano drevo v neposredni okolici, izpustil eno odkazano. Tega dogovora se je striktno držal. Jakost sečnje se je le malenkostno povečala, ker so bila zamenjana drevesa praviloma manjših dimenzij. * B. K., univ. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana, Partizanska 49, 6210 Sežana. GozdV 62 (2004) l Slika l: Stroj za sečnjo, harvester, pri delu v sestoju rdečega bora V lanskem letu je bila izvedena primerjava med strojno in klasično redčenim sestoj em glede vrednosti difuznega sevanja in indeksa listne površine. Rezultati nakazujejo morda premočan poseg pri strojnem redčenju, kar izhaja tudi iz prime1jave temeljnic (DIACI, MAGAJNA 2002). Poudariti je potrebno, da gre za zamujeno redčenje, ki je bilo smiselno, če bodo drevesa skoraj brez krošenj sposobna le te obnoviti. Ker je sestoj delno že reagiral na ukrep, bi bilo potrebno v klasično zredčenem sestoju Gakost 17%) ukrep po štidh letih ponoviti. V strojno zredčenem sestoju pa so kandidati še vedno sproščeni in sestoj zadovoljivo vitalen. Strojne poti si je strojnik označil sam za dan vnaprej in ni slepo vozil po gozdu. Obstoječe vlake Slika 2: Prometnice in sečne poti v objekm Žekanc GozdV 62 (2004) 1 ===Ceste - Glavne vlake - Stranske vlake ve ,,, Sečne vlake • Meja objekta v Žekancu so mu predstavljale glavne prometnice od katerih se je odcepil po brezpotju v kolikor mogoče pravilnem razporedu. Ker je imel doseg roke deset metrov, so bile razdalje med sečnimi potmi praviloma dvajset metrov. Od pravilne mreže so ga odvrnile le vrtače s strmimi pobočji. Po teh se je na dno vrtače spustil po padnici in od tam z manjšimi premiki obdelal vrtačo. Skalovitost je površinsko mestoma precejšnja, vendar skale večinoma ne presegajo višine 50 60 centimetrov in zato niso predstavljale problema zaradi pre­ hodnosti. Skupaj s kamnitostjo pa predstavljajo oviro za sečnjo, ker veliga pogosto udari ob tla in jo je potem potrebno zamenjati. Zmanjšanje poškodb v gozdu, na stoječem drevju, je bilo doseženo predvsem zaradi uporabljene kombinacije strojev in tehnologije izdelave kratkega lesa. Harvesterju, stroju za sečnjo in izdelavo, je namreč sledil forvarder, stroj za spravilo s katerim lesa iz gozda ne vlačimo ampak peljemo. Stroj je v bistvu zgibni motorizirani prikoličar z dvigalom. Sortimente, kij ih har ves ter pusti ob v lak ah, forvarder naloži nase in odpelje na skladišče ob kamionski cesti, kjer je v našem ptimeru les zlagal v ogromne, do 15 metrov visoke skladovnice. V Žekancu je bil ves les izdelan v dvometrska po lena glede na zahtevo kupca iz Avstrije. V naših gozdovih tudi sicer večina poškodb v sestoju nastane pri spravilu lesa. Neposredno po klasični sečnji in spravilu je v povprečju v Sloveniji 24% poškodovanega drevja oziroma skupaj s struimi poškodbami kar 60%. V objektu Žekanc je bilo poškodovanih dreves le 10% (KOŠIR, ROBEK 2000). Upoštevane so poškodbe večje od 10 cm 2 • 39 11 Košiček, B.: Primer strojne sečnje v Ž:ekancu ------------------------ ----------------------------- Slika 3: Stroj za spravilo lesa. forvarder (forwarder). Uvedba ekonomsko zahtevne tehnologije zahteva temeljito pripravo dela. Stroj za sečnjo je efektivna delal slab mesec, 16 delovnih dni, večinoma v dveh izmenah, podnevi in ponoči. Če ne bi bilo v~likih okvar zaradi dotrajanosti stroja, bi bil glede na ugotovitve strokovne naloge (MAGAJNA 2000) potreben čas za sečnjo skoraj pol krajši. Takšna tehnologija je primerna za večja delovišča in tudi premiki med delovišči ne smejo biti predolgi. Vse skupaj mora biti podprto z dobro ekipo, tako strojnikov kot tudi gozdarjev, ki pripravijo objekt. Znanja o strojni sečnji pa v SlovenUi manjka in je bilo do nedavna čutiti celo odpor. Leta 1999 o izvedbi redčenja s strojno seč1~0 nismo smeli zelo na glas govoriti, saj so bile s strani nekaterih kolegov omenjane celo sankcije. 4 ZAKLJUČKI Sestoj rdečega bora v Žekancu je štiri leta po strojni sečnji še vedno močno preredčen in drevesa so reagirala na redčenje. Imeli smo tudi nekaj sreče, da so bile morda neugodne razmere za podlubnike, da ni bilo mokrega snega, žleda ali večjega viharja. Toda tako je po vsakem zamujenern redčenju dro­ govnjakov, če je jakost posega prava. Slednje velja predvsem za svetloljubne vrste, pri katerih je na drugi strani zelo vprašljiva reakcija na zapozneli ukrep, vprašanje je ali smo še ujeli zadnji vlak. Postavlja se vprašanje usposobljenosti izvajalcev strojne sečnje v gozdovih. V Žekancu smo imeli srečo. Stroka bi morala čimprej odgovoriti na vprašanje najnižje možne izobrazbe izvajalca, čemur bi morala nemudoma slediti dopolnitev predpisa o pogojih za izvajanje del. 40 Izobraziti se mora tudi preostali del aktivnih strokovnih delavcev, saj bo le tako lahko pripomogel k pravilni uporabi nove tehnologije. Ptiprava dela je vsaj tako pomembna kot sama izvedba in prav izobrazba lahko prežene sedanji odpor, ki še vedno prevladuje v stroki in je najbrž le posledica strahu pred novim in neznanim. V Žekancu je bilo kršenih kar nekaj predpisov, kar po našem mnenju ni imelo škodljivih posledic. Zato bo potrebno prevetriti zakonodajo, odvečne predpise odpraviti ali popraviti. Sedaj so prilagojeni le klasični sečnji z motorno žago in ni smiselno, da le zaradi pravno določenih postopkov alternativna tehnologija ni v uporabi. Mišljeni so predvsem predpisi o gradnji vlak, če je vožnja stroja za sečnjo ali spravilo po brezpotju tudi izdelava vlake. O gozdnem redu pa so že tekle razprave, na katere gozdarska stroka še ni odgovorila z ustrezno spremembo predpisanega. Po našem mnenju je strojna sečnja primerna alternativa za klasično sečnjo v večini redčenj drogovnjakov. Vzrok za takšno trditev je v trendih, ki jih je mogoče razbrati iz literature. Stroji so vse bolj izpopolnjeni in prilagodljivi, glede na upo­ rabljenega v Žekancu, povzročajo manj poškodb v sestojih in omogočajo ergonomsko primerno delo. Omejitve so naslednje: - tehnološke- preveliki nagibi, jarkasta pobočja, balvani, - lastniške - izredno težko v drobni posesti, dobiti velikost delovišča vsaj nakaj sto m\ - makroekonomske - trg drobnih sortimentov ne deluje. Ker ni porabe, je cena lesa zelo nizka oziroma je občasno sploh ni. - Varstvene - vprašanje gozdnega reda - nezložene veje, velika gostota sečnih in spravilnih poti, - pravne - neprilagojen] predpisi, - psihološke - strah pred novim. 7 LITERATURA: DIACI, J., MAGAJNA, B ., 2002. Nekatere predhodne gozdnogojitvene usmeritve pri uvajanju strojne sečnje v Sloveniji, Zbornik, GZS. KOŠIR, B .. ROBEK, R .. 2000. Značilnosti poškodb drevja in tal pri redčenju sestojev s tehnologijo strojne sečnje na primeru delovišča Žekanc, Zbor. Gozd. in les. 62. MAGAJNA, B., 2000. Drugo redčenje s strojno sečnjo­ objekt Žekanc, strokovna naloga, ZGS - OE Sežana. Gozd V 62 (2004) 1