50. številka.
Ljubljana, v sredo 3. marca
XIX. leto, 1880.
Izhaja vsak dan nvffor, izimši nedelje in praznike, ter volja po pošti prejeman za a vstri j sko-ogerake dežele za vse leto 1*> ah]., za pol leta H gld., za četrt teta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za L j ub I j u no brez pošiljanja na dom za • se leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr„ M jeden ineso.u 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje iw dom računa se po
10 kr. ita mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuj o dežele toliko več, kakor po&tnina MMlit, Za oznanila plačuje so od če tiri sto pne petit-vrste po G kr., če se oznanil" jedeoJtrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fraukirati. — Kokopisi so ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirhi&a biši. .Gledališka stolb>»\ Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Pravda dr. Starčević-Gržanić.
Najviše sodišče v trojednej kraljevini izreklo je svojo razsodbo in ž njo končana je pravda, katera, kakor je dobro opomnil branitelj dr. Hinko-vič, zavzema pozornost veeh razumnikov tudi izven hrvatskih mej. Vsled te razsodbe prebiti bode dr. Davidu Stačevieu in Gržaniču še več nego dva meseca v zaporu in prehudo se morata pokoriti za znane dogodke v 5. dan oktobra.
Ne spodobi se nam kritikovati razsodbe „stola sedmorice", vender si ne moremo kaj, da ne bi posneli glavnih podatkov, ki jih priobčuje v tej za-devi jako vrlo uredovaui „Agramer Tagblatt" v svoji včerajšnji številki pod naslovom „Gedanken zur Kassationsverhandlung Starčević-Gržanić".
Rečena obravnava zbrala bi bila gotovo veliko občinstva v lepih prostorih nekdanje „Dvorane", da se ustopnice neso delile s strogostjo, ki se s pojmovi javnosti jako slabo strinja. Galerije bile so prazne, v parterji pa je bil krasni spol v večini, ker so se damam ustopnice s posebno radodarnostjo delile, iz česar so zastopniki možkega spola sklepali, da se bode nežnemu spolu po bodočem volilnem redu priznala pasivna in aktivna volilna pravica. Kdor je opazoval stoično mirnost, s katero so dame poslušale govor nadpravnika, polotila se ga je hkratu misel, kako dobro bi bilo, ko bi dame imele veČine v saboru.
Mirnost v dvorani strinjala se je popolnem z grobno tišino v okolici Zagreba, kjer so se pa jako obširne policijske priprave in množina oborožene sile pokazale popolnem nepotrebne, kajti prav nič ni motilo vnanjega miru.
O razsodbi ni ničesar reči, kajti „res judicata" zmatrati je za resnico. A opozoriti treba na zanimivost, da se je dejanje zatožencev na č ve ter o načinov kvalifikovalo. Jn baš ta kvaterna daje naj-mirnejšemu meščanu premišljevati.
Državno pravdništvo v Zagrebu našlo je v dejanji zatožencev hudodelstvo javnega nasilstva vsled izsilovanja proti osobi bana ter je v tem zmislu sestavilo zatožbo. Sodišče pa je zavrglo to kvalifikacijo ter našlo, da dejanje zatožencev ni bilo naperjeno proti banu, ampak proti deželnemu zboru kot takemu. Obsodilo je torej zatoženca zaradi hudodelstva javnega nasilstva, ker sta motila delovanje deželnega zbora.
Državni nadpravnik pa je zavrgel obe navedeni kvalifikaciji in izumil je tretjo, ter na podlagi činjenic sestavil hudodelstvo javnega nasilstva po §. 81. kaz. zak., ki velja tedaj, kadar se kaka uradna osoba v svojem uradovanji šiloma ovira.
Kusacijsko sodišče pa ni našlo v dogodkih niti javnega nasilstva, niti hudodelstva, niti prestopka, ampak jednostavno le poskus prestopka. Torej je v tem slučaji sodilo se o dejanji, ki se je na Čvetero načinov kvalifikovalo, pri katerem niti pravdništvo in nadpravništvo nesta bila istega mnenja, akoravno bi se smelo domnevati, da v tako eminentno važni politiški zadevi državno pravdništvo zatožbe ni kar na svojo roko pričelo.
Začetkom Članka omenjeni dnevnik obžaluje potem, da v Hrvatskej nema generalne prokurature, ki bi imela jedino skrbeti le za čistost zakonov, a izraža upanje, da se bode ta nedostatek odpravil.
Glede obsodbe dr. Starčeviča in Gržanića opomniti nam je samo še to. Po predvčerajšnji ob sodbi podaljšal se jima je sicer zapor, a ker sta obsojena samo zaradi poskusa prestopka, nema obsodba nikakih zlih nasledkov, dočim bi po prvi obsodbi dr. Starčevie" izgubil doktorstvo in ne smel več odvetnikovati in bi obsodba zaradi hudodelstva imela še druge neprijetne posledice. V vsej tej pravdi, ki nam razmere v trojedni kraljevini kaže v jako tožnih bojah, je to jedini del, ki nekoliko olajša izredno razburjenost, ki je vsaeega prevzela, kdor je pazno čital prisiljeno, v drugih parlamentarnih deželah nemogočo pravdo.
Deželni zbor kranjski.
(XX. seja dne 22. januarja 1886.)
(Dalje.)
Poslanec prof. Šuklje omenja, da je ta zadeva načelno rešena. V 11. seji zadnjega zasedanja naročeno je bilo deželnemu odboru, da se ima primerno posestvo za deželno kmetijsko in sadjarsko šolo na Dolenjskem poiskati in kupiti. Vpraša se le, je li deželni odbor svojo nalogo izvršil. Reči se mora, da jako dobro. Graščina Grm je najpriprav-nejše posestvo za tako šolo, poslopje obširno, čeprav poprav potrebno, zemljišče vzgledno arondo-vano, lega njegova tik Novega mesta na holmci, na razpotji več cest. Pridelki se bodo lahko prodajali v Novem mestu, m vedno se je priganjalo, da naj bode kmetijska šola na Dolenjskem, katerej
želji se z današnjim predlogom popolnem ustreže. Cena za nakup je tako mala, da se mora trditi, da je ta nakup izvrstnarJnvestici ja deželnega premoženja.
Trditev poslanca g. Lavrenčiča, da se je ravnalo nepremišljeno, ni opravičena. Pred nekimi leti je posestnik ravno za ta svet, kateri se hoče naku piti, terjal «2.000 gl«l.. danes stoji samo 30.892 gld. Poslanec g. Lavrenčič misli, da se vrši vsa obravnava o tej stvari prehitro. To ni res. Že štirinajst let uleče se zadeva kmetijske šole na Dolenjskem po obravnavah deželnega zbora, deželnega odbora, centralnega odbora kmetijske družbe, podružnic kmetijskih na 'Dolenjskem, posebno Novomeške in občnih zborov c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko. Ta zadeva se vendar ne da več odlašati, kajti na sv. M'klavžu dan 1. 1872 sklenila se jo ustanova kmetijske šole na Dolenjskem po predlogu ranjkega dr. B1 e i w e i s - a in ranjki dr. Razlag je predlog podpiral z vsem prepričevalnim naudušenjern. Sklepi, ki so se takrat storili, bili so dosti dalje segajoči, kar se danes želi in utrditi hoče, je dokaj ponižneje, nego se je skle palo takrat. Če se zadeva kmetijske šole danes zopet zavleče, potem vedo Dolenjci, kje da so, namreč tam kjer so bili pred 14 leti, potem vedo, da se hoče potisniti vsa zadeva dolenjske kmetijske šole, ad calendas graecas. Pokazalo se bode, da za Dolenjsko res ni druge hrane, kakor ista, ki se je oni dan omenjala, hrana po steuografičnih zapisnikih, katera pa Dolenjcem nikakor ne ugaja, ker njim ničesa ne koristi. Zato prosi, naj bi poslanci glasovali za nasvetovane predloge gospodarskega odseka. (Dobro! Dobro! na levi.)
Poslanec baron Schvvegel pravi, da stoji popolnem na stališči predgovornika, a naglasa, da je nekoliko že ugovarjal nasvetom, ki so danes predloženi, v gospodarskem odseka. Zahtevalo se je v razpisu 20 oral njiv iu vrtov in 8 oral vinogradov; a posestvo, katero se priporoča v nakup, pa ima več njiv in le 4 orala vinogradov. Baron Schvvegel misli tudi, da je vprašanje, ali so namerava tam napraviti tudi kmetijska šola in ali ne gre samo za to, preseliti Slapsko vinarsko in sadjarsko šolo, ker je že baje kmetijsko ministerstvo izreklo pomisleke, ali je res tako silna potreba, du se Slapska šola prestavi na Dolenjsko.
Poročevalec poslanec Detela pravi, da je trditev g. poslanca Lavrenčič-a jako neopravičena,
LISTEK.
Ivan Zbogar.
Zgodovinsk roman. (Spisal Charles Nodier, poslovenil Jos. Kržišnik.) (Dalje.) XV.
Zakaj ježiš tako, gledajoč me, krvave si lase P Zakaj upiraš name te oči, katerih osušeua zenica je izginola iz očne vzdol-bine V Ja - te nisem umoril.
Shakespeare.
Vas bodem li povsod videval, sence umorjencev, s širokimi žoltiini ranami? in vas, razjokane matere, kažoče mi te plamene, katerih strašni jeziki ližejo zibel vaših prvorojencev? Šiler.
Tonica je ostala dolgo časa pogreznena v spanju podobno stanje. Zdelo se je, kakor bi jej srca ne burilo nikako čuvstvo, in ta mir je bil tolik, imel se je preroditi, kakor je vse kazalo, v tak smrten vihar, da so se tresli, boje se njegovega
prestanka. Vender osvestila se je, ne javljajoč ni-kake bolesti. Ozirala se je z negotovostjo okrog in potezala roko čez čelo, trude se razjasniti si nepo-kojuo dvojbo.
— Dobro vem, pravi naposled, vem, kde je. Drevi jo zopet najdem.
Ficćr, najmlajši razbojuik, približa se jej, da razpozna nje stanje. Ona so mu nasmeje, kakor znanej osobi, ker on je govoril sinoči z njo v imeni Ivana Zbogarja.
— Čakala sem vas že dolgo časa, nadaljuje. Rada bi znala, s kako kaznijo kaznjujete radovedneže, če prodro na vaša svetkavanja nepovabljeni. Poznajem mlado deklico . . . Toda priporočam vam, da čuvate to skrivnost v imeni onega, kar vam je najdražje na sveti . . . Obljubite mi, da nikoli nikomur ne omenite o tem.
Mladenič jo gleda z rosnimi očmi, ker opazil je, da jej um blodi.
— Čaj, pravi mu se strmečim glasom, to so solze! mislila sem, da se ne plače več. Ne prikrivaj mi svojih solz. A jaz, jaz že ne morem jokati.
Spominam se, da sem videla nekoga drugega, na nekem kraji, kjer se me niso nadejali, nekoga drugega, kateri je tudi plakal. Mislim, da bi to mogel biti ti, ker obraz mu je bil zakrit, da ga nisem mogla razpoznati.
— Neznan mi je on kakor vam, odgovori Ficer. Malokdo iz nas ga je videl drugače nego skvozi ono naličje ali skvozi šlemov vizir. Samo stari naši vojniki so ga zrli razkritega v bojih; a zelo redkoma dojde v Devin ter prikazuje se le z zagrnenim licem, odkler preletamo brez nevarnosti beneške pokrajine. Naš načelnik je.
— Kje je? zapraša mrzlo Tonica. On tedaj ne ve, da sem jaz tukaj?
— Ve, a ne upa se vam pokazati, boje se, da ne bi vas njegova navzočnost vzburila ter bi mu očitali pomoto, vsled koje so vas ujeli.
— Ujeli! govoriš! Tonica je prostejšn nego vzduh! Še to noč šetala sem se daleč od tod po sladostnib gozdih, koder sem dihala tako čist vzduh ! Nikedar nisem še videla toliko cvetic! Sestra moja je bila z menoj tam; hotela je tam ostati. Hodila
da bi se za nakup posestva odločenih 38.000 gld. zavrglo, kajti ta graščina veljala je prej 62.000 gld. in še lansko leto zahtevalo se je 48.000 gld. za to posestvo. Sola ta ni nikako darilo za Dolenjce Vipavci so imeli že dovolj časa vinarsko šolo ia prilike do volj se v tej stroki izuriti. Napravile ,»a so hodu gotovo tudi za Vipavce štipendije in so njim bode na ta način omogočilo, obiskovati dolenjsko kmetijsko šolo. Posestva takega, kafceršno s« je zahtevala v razpisu, ni bilo mogočo deželnemu odboru dobiti. To pa menda ne bodo na Urala, iko se razpolaga z večjim zemljiščem, sa.i se lahko proda, ali da v najem, če je kaj preveč, torej so taki pomisleki neopravičeni. Poročevalec lViola misli, da tudi to ni umestno, kar je nasprotna (fieaaska) stranka zahtevala v odseku, da bi deželni zbor odobril nakup graščine Grm ali druge graščine le s tem pogojem, ako kmetijsko inimsterstvu dovoli najmanje 20.000 gl. podpore, ker vendar ne gre ministerstvu sile delati, in mu naročati, koliko bi moralo dati podpore. Preide se potem v podrobni razgovor.    Dalje prih)
Politični razgled,
rVotraiijc dežele,
V L j u b 1 j a ni 3. marca.
Načrti za regulo vanje galiških rek so že napravljeni in se bodo v kratkem odposlali na Dunaj, da bode vlada že do Velike noci mogla <li*ž»v-nemit %l»oru predložiti dolično predlogo. — Državnomu zboru je došlo že 4U0 prošenj, da bi spremeni i §. 7.~, obrtnega roda, ki govori o nedeljskem počitku.
Kakor „Pokrok'" javlja, vrnila se je neka češko pisana uloga na imiiiNtcrKivo viiaii jiii zadev z opazko, da se jej mora priložiti nemški avtentični prevod. Mi tukaj nečemo razpravljati, ali se to strinja z narodno iednukopravno.-itjo, a to kaže, kako se Cehi prizadevajo povsod pridobiti veljavo svojemu jeziku, da že na lninisterstvo vnanjih zadev ulngaio češke uloge, Čehi energično zagovarjajo sedanjo vlado, a zato neso pripravljeni odstopiti od nobene svojih pravic. Z Nemci žele sporazum ljenja, a zato pa zahtevajo, da bode češčina povsod, tudi na najvišjih mestih jednakopravna z nemščino.
V ogernkeiu državnem zboru začela se je debata o reformi rnunicipijske uprave. Vladna predloga hoče uvesti večji centralizem v upravi. Uradniki se pa i odo še nadalje volili, kakor so se do-sedaj. Prvih govornikov ni nobeden nič posebnega povedal, niti za vladno predlogo, niti proti njej. Jedino to je vredno, da se omeni, da je več govornikov večine in Opozicije izjavilo se za imenovanje ura i Ini k' v. Na ta način bi se dobili .sposobnejši uradniki, kakor se pa sedaj.
Vnaitje države.
Ker srbska vlada nikakor ni hotela vsprejeti mirovnega predloga, iormuloval je turški zastopnik v Belem gradu in objavil ministru vnanjih zadev nov predlog, ki je jnko podoben srbskemu. Ta predlog je vsprojela srbska vlada in dala podobne instrukcije Mijatoviću. Mir mej lloflgnrijo in Srbijo bode tedaj kmalu sklenem Novi turški predlog se glasi: rMir mej Srbijo in Bolgarijo je sklenen, ko se podpiše ta pogodba. Ratifikacije izmenjajo se v 11 dneh, če mogoče še prej v Bukureštu." Di-plomatična zveza mej Bolgarijo in Srbijo se tedaj ne bode zopet ustanovila. Mej obema državama bode nekako nenormalno razmerje. . Srbska vlada se nikakor noče sprijazniti z Bolgarijo. Tudi de-mobilizovati nečejo Srbi. ampak hočejo čakati, kako se daljši dogodki razvijo. Skoro ves prvi sklic odposlali so v Niš in druge kraje, ki so blizu meje. Sedaj  se je že sklicala druga rezerva topništva.
Municija se hitro prevaža v Niš. Kakor se kaže, hoče se Srbija dobro pripraviti, da lahko takoj začne vojno, ko bi se razmere za njo ugodnejše zasukale.
Preiskave so pokazale razne zlorabe v Nrh* »kej vojski, več častnikov je zaradi tega bilo de-gradovanih ali pa premeščenih. Srbija hoteč tirati visoko politiko, zanemarjala je razmere doma in zlasti v vojski se je mnogo gnjilega nabralo. Slaba uprava je pomagala raznim izprijencem in nežna-Čajnežem do boljših mest. Sedaj, ko je prišel kritičen čas, pa mora nositi Srbija slabe posledice vohunstva in klečeplastva. Globoko je propala državica, katero so Še nedavno zaradi lepega reda nazivali „jugoslovanski Pijemont". — Volitve v občinske odbore, ki so se zadnje dni vršile, so za vlado ugodno izpale. Drugačnega izida pri sedanjih razmerah niti pričakovati ni bilo, ko ima vlada vsa sredstva na razpolaganje in vsakega zapro, kdor za vlado ne glasuje.
Knez Aleksander izdal je zopet ukaz, ki bode še bolj zjedinil Rol^nrijo in Vzhodno liuuie-lijo. V obeh državah se bode uvela ista denarna veljava. Ta naredba bode olajšala trgovino mej obema deželama.
Velevlasti nameravajo zahtevati od Orlico, da naj hitro demobilizuje. S tem utegnejo grškej vladi le ustreči, ker mobilizacija je že požrla nmogo denarja, ne da bi -bila kaj koristila. Vojne Grki tako sedaj ne bodo začeli, kajti ugodni čas so zamudili. Turki so se pobotali z Bolgari, mej Srbijo in Bolgarijo bode kmalu mir sklenen, tedaj bi Turčija lahko velike sile postavila proti Grškej, ko jej od nobene strani ne preti nevarnost. Po kopnem Grki nema jo nobenega upanja, da bi dosegli kak vspeh, vojevanja po morji pa ne puste velevlasti.
Kakor se poroča iz Merva, so Klimi 13. t. m slovesno zaseli Penždeh, katero mesto se je njim priznalo pri urejen j i rusko nfganske meje. Prebivalstvo več sel, katera še ostanejo ufganska, se je pa preselilo na rusko zemljo.
lepih pesuij, različnega obsega kakor „Slovan", »Avstrija moja1. „Domovina", „Solza", „Sladko spavaj", „Na goro*'. Vmes tudi komičnih: ,,Bedasti Žan", „Mihova ienitev*', katere so občinstvu posebno dopadale, ni manjkalo. Kakor vselej tako tudi danes se o naših vrlih pevcih moremo le pohvalno izreči Zato le tako vrlo, vztrajno naprej ! Po dokončanem petji pričel se je ples, katerega se je staro in mlado do ranega jutra prav živo udeleževalo.
Občinstva zbralo se je sploh zelo veliko, ker že radovednost do uniformovanih gasilcev, do mikavnega sporeda, do petja, privela ie mnogo občinstva na veselico. Tudi sosednih Litijcev videlo se je precejšnje število. ,.Slava jim".
H koncu želim si. društvu, da bi nam v zvezi s pevci kmalu podalo kak zabavni večer sebi v korist, nam v razveseljevanje. Dohodki veselice znašajo čez GO gld. Po odbitih stroških utegne ostati kakih 30 gld. za društvene potrebe.
Zrno do zrna pogača. Šmarčan.
Dopisi.
Iz Minurtiia pri  Litiji 2. murca. jlzv. dopis.j   Pred malo dnevi naznanil jo nek dopisnik, da napravi tukajšnja   požarna  hramba 21   p. in. ,,veliko" veselico. O tej veselici je g. dopisnik slišal le nekaj zvoniti ter se  požuril,  to novico brzo na veliki zvon obesiti. Da je požarna hramba namera vala veselico napraviti, je istina.  Toda ne v omenjen dan, ampak; tukajšnji pevci hoteli so razveseliti, tolikanj za petje uneto občinstvo s tem, da se napravi „pevski" večer, kojega dohodki porabili bi se za potrebne  muzikalije i. dr.   (Pevski zbor obstoji iz 4 kvartetov, treba je tedaj bilo mnogo pisanja  in stroškov.)  Po dogovoru pevcev s požarno hrambo  so prvi svoj „pevski" večer opustili, ter obljubili sodelovati  pri veselici, kojo misli požarna hramba v svojo korist napraviti. Dau te Veselice določil se je na 28. p, ni.   Toliko tedaj v pojasnilo one „velike veselice  požarne hrambe",  katero bi si. občinstvo zastonj pričakovalo.
Ker ni bilo razen gori omenjenega dopisa na-tančnejega vabila k veselici, opisati Vam hočem ob kratkem „prvo" veselico požarne hrambe) pod na-čelstvom g. Adlešiča.
Veselica vršila se je v g. \Vnkonig-a prostorih, kateri so bili res prav okusno okrašeni.  Videlo se i je, da ima gospod, ki je bil toli „prijazen",  da je dekoracijo oskrbel, za jednake stvari dober okus, da umeje to stroko. Hvala mu !
Veselica otvorila se je s petjem pod vodstvom g. Bartl-na.   Pevci podali so nam celo vrsto (8)
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V L j u b 1 j a n i 2. marca.
Predseduje župan Grasselli. Navzočnih je 26 mestnih odbornikov. Overovateljema zapisnika določi g. župan odbornika Kl e i na in dr. Stareta. Predno se prične razpravljati dnevni red, prijavi odbornik H r i ba r nujni predlog, da bi mestni zbor sklenil resolucijo proti predlogu poslanca barona Schar-schmida, predloženemu v državnem zboru, da bi se namreč proglasila nemščina državnim jezikom v Avstriji (Cislitaviji). Predlog je nujen zato, ker se bode o barona Scharschmidii predlogu baje obravnavalo že v prihodnji petek v državnem zboru. Nujnost predloga se jednoglasno odobri.
Mestni odbornik Hribar potem utemeljuje svoj predlog rekoč, da ko je presvetli 069$? proglasil ustavnost, čul se je vesel klic po vseh deželah avstrijskega cesarstva, kajti zaznalo se je, da bodo odslej vsi narodi avstrijski jednakopravnu
Pred 25 leti izrazila se je ta vzvišena cesarska Volja, in dasi je bil prvotni namen pozneje nekoliko pokažen, bila je le v deceraberski ustavi v člonu 10. zajamčena ravnopravnost vseh avstrijskih narodov v šoli in pri uradih. V praksi žalibog seveda se še doslej ni izvršila dotična določba in nemški narod uživa veliko prednosti. Koliko se je slovenskemu narodu, koliko drugim narodom v Avstriji boriti za ravnopravnost! Ko bi se vsprejel imenovani predlog, bi Nemci s tem slovanske narode v obraz udarili, dobili bi potem postavno supremacijo in drogi narodi bili bi inferijorni v Avstriji. Zoper proglašenje nemškega kot državnega jezika mora se vsak Nenemec upirati in dolžnost je tudi mestnega zastopa, da v tej zadevi svoj glas povzdigne, da baron Scharschmidov predlog ne postane zakon. Sklep, predložiti Scharschmidov predlog bil je v poslednjem času storjen, ko je Bistnarck kakor znano, govoril proti Poljakom iu so mu na tem naši Nemci čestitali.
Govornik uasvetuje potem sledečo resolucijo*.
1. 1, Z ozirom na to, da vsi narodi naše države po istih zakonih in naredbah odrajtujejo, krvni in denarni davek in tedaj jednakomerno skrbe za obstoj, razvoj in moč države;
2. z ozirom na to, da članek   XIX. državne
sem Češče tja, ko sem b;la še mlajša; ali nikoli nisem šla tja z materjo. Od onega časa promenilo se je moje živenje zelo.
Tonica naslanja glavo na roke, in trepalnice se jej zapro. Polt jej odihajo vzmrkle barve, ustnice so jej, kakor bi jih bila osušila vroča mrzlica. Smeje se ter ihti.
Nje usoda je bila dopolnjena. Že ni imela druzega varstva na zemlji razen varstva onega grozo-budnega ljubavnika, kateri se jej je tako skrivnostno pojavil v Farnedi; bil je Ivan Zbogar sam. Njegova ljubezen bedela je nad njo s toliko skrblji-vostjo in tako čistoto, da bi bila brez dvojbe strmela, če je ne bi oviral blodeči ura, da bi razmišljala o svojem stanji. Privabili so iz Sestijanskih koč deklet, da so jej stregle ter jo čuvale, slavne zdravnike so pozvali ali jih unesli iz bližnjih mest, da so jo zdravili z najvcčo pozornostjo. Duhovnik, že dolgo časa razbojnikov ujetnik, on, ki je opravljal posmrtnico za gospo Albertovo v podzemeljskem hrami, za to ceremonijo preobražen v kapelo, duhovnik prežal je poleg nje postelje na trenotja, ko se je zavela ter jo je bolezen malo ostavila, da jej
je vdihal nebesno tolažilo. Celo te divje ljudi, katerih duša je dotle samo o krvi snivala, očistila je tolika nedolžnost in genola tolika nesreča, da so jo obsipali z znaki najnežuejše in najmilejše pokorščine.
Tonica se je privadila videti jih in pripovedovati jim o čudnih mamilih, sledečih se v nje bol-nej domišljiji. Samo Ivan Zbogar se ni upal prikazati poleg nje, obraz zakrit z naličjem ali vizirom, sicer razen le tedaj, ko je spala ali ko jo je duševna blodnja napala, da ni poznala nobene stvari okrog sebe; tedaj jej je nudil, da je ogledovala ljubljeno osobo, ne da bi se bilo treba bati, da jej udihne strah ali grozo. A klečečemu nekega dne pri nje nogah, že mu je nemožno zadržavati poječa ga čuvstva.
— Tonica! vsklikne z ihtečim glasom, Tonica! draga Tonica!
Ona se obrne proti njemu ter sladko zre vanj. On misli odhiteti, a ona ga z migom pozove nazaj. Nagne jej glavo na prsi ter se drži pokorno in po* zori ji vo.
— Tonica! pravi ona po kratkem molki, mi-
slim, da je v istini to moje ime, imela Bem ga v hiši, kder sem bila rojena in tedaj se mi je obetalo, da bodem srečna. Poslušaj, nadaljuje, prijemši razbojnika za roko, hočem ti nekaj zaupati. Za prve moje mladosti, ko sem mislila, da je tako prijetno iu sladko živeti, ko mi ni ožigala kri žil, ko mi niso ožigale solze lic, ko nisem videla duhov, letajočih po grmovji, kateri otvarjajo zemljo, uda-rivši z nogami ob njo, kateri vzdobe v njej globo-čejša brezna nego je morje ter napravijo, da bruhne ogneno vrelo ven; ko duše razbojnikov, kateri nimajo zavetja v grobi, niso hodile skakat in zvirat se okolo mene, kruto se smejoč, ko mi vzdramivšej še ni bilo treba odtrgati v lase mi zapletene kače, kače, katere od modrikastega strupa peneča glava mi je počivala na vrati . . . takrat potoval je po zemlji angelj s potezami, da bi bili omečili otce-morca; ali samo videla sem ga, ker ga je Bog pozval nazaj, ko je bila njegova sreča ljubosumna na mojo in jaz imenovala sem ga Lotarja, svojega Lo-tarja . . . Spominam se, da sva imela v zelo udaljenih gorah palačo. A nikoli nisem mogla najti poti tja. (Dtilje prib.)
osnovne postave zagotavlja vsem narodom avstrijskim jednake jezikovne pravice;
3. z ozirom na to, da se po predlogu poslanca barona Scbarschmida imajo državljanje nemške narodnosti povzdigniti nad državljane ostalih narod -nostij avstrijskih, ker je čisto neopravičeno v ustro -stvu in neutemeljeno v zgodovinskem razvoji naše mnogojez'čne države in konečno
4. z ozirom na to, da se ima njihovemu jeziku priznati popolna in vsestranka veljava v vsem državnem ustrojstvu, v tem, da se imajo jeziki drugih narodov proglasiti skoro čisto za brezpravne - -izreka mestni zbor Ljubljanski, da bi se z vspre-jetjem in uzakonjen jem tega predloga porušile najvažnejše določbe državnih osnovnih zakonov, uničile najimenitnejše pravice nenemških narodov ter uvel mej njimi z jedne, in tako na višo stopinjo veljave postavljenim nemškim narodom z druge strani, ne-prenebljiv boj, ki bi bil v veliko škodo napredku države in bi slabil nje moč na zunaj.
H. Ta resolucija naj se priobči poslancu Ljubljanskega mesta, Nj. Preuzvišenosti gospodu Dra-gotinu grofu Hohemvartu s prošnjo, da vso svojo veljavo porabi v to, da se ne vsprejme predlog poslanca barona Scharschmida.
Resolucija vsprejme se jednoglasno. (,D.-ilje brih.j
Domače stv^ari.
— (Umrl) je danes zjutraj blagajnik in pristav c. kr. kinetijaku družbe kranjske, gosp. Andrej Brus, 80 let star po dolgej bolezni. Gosp. Brus bil je pod ranjkim knezoškofom Wnlfom oskrbnik škofovskih posestev, kateri posel je opravljal, dokler ni zasedel knezoškofijskega sedeža Ljubljanskega dr. Pogač ar. Takrat je g. Brus odstopil in bil delaven le še za kmutijsko družbo kranjsko. Svoj posel kot pristav in blagajnik izpolnoval jo več desetletij v jako prijateljskom občevanji z ranjkira dr. Bleiweis-om in bil zaradi zaslug odlikovan z zlatim križcem za zasluge. Še le lansko leto praznoval je centralni odbor kmetijske dražbe 80let-nico g. Brus-a in mu poklonil pri tej priliki zlato toba'nico. Bodi blagemu pokojniku zemljica lahka!
— (V Zagrebu) bil je v ponedeljek obsojen tudi mestni odbornik in stavbeni mojster Ivan Plochberser, ker je takrat, ko se je proglasila prva obsodba proti dr. Starce vicu in Gržaniću na ulici kričal: „Krepao ban!1' — „Pereai Kfuien!" — „Khueuu štrik za vrat". Dasi omenjenih z.ito ženčevih klicev ni nihče drugi čut kakor samo dva detektiva, dasi je bilo takrat razburjenje splošno, dasi je zagovornik dognal, da nedostaje kvalifikacije in subjektivnega dejanskega dokaza, bil je vender Plochberger obsojen na šest mesecev v ječo, zadela ga je torej najvišja kazen, ki je v takem slučaji sploh mogoča. Olajšujočik momentov sodišče ni našlo niti jednega, obtežujoče pa je bilo to, ker je Plochberger mestni odbornik.
— (Začasni odbor poddružnice Šaleške doline) družbe sv. Cirila in Metoda naznanja, da so se pravila od strani visoke vlade odobrila, ter uljudno vabi, udeležiti se prvega rednega občnega zbora dne 8. t. m. ob 4. uri popo-ludne v prostorih Šaleške čitalnice v Šoštanji.
— („Vrtec Časopis s podobami za slovensko mladino'1) ima v 3. štev. naslednjo vsebino: Pobožna predica. (Iz nemškega po J. N. Vogl-u.) Fr. Krek. — Zlata ptičica. Pripovedka. (Iz „Hrvatske Omladine" preložil Iv. Tomšič.J — Božja solza. Jos. Lavrič. — Mladostno veselje. J. L—1. — Dobri in poslušni Tiue. — Pisma mlademu prijatelju. — Hudobna Vila. (Slovenska po Valjavci.) — Mucke ali mačke. — Nazaj, oh nazaj ! Pesen. A. Pin. — Listje in cvetje. — „Vrtec' je jako dobro uredovan in stoji za vse leto 2 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr.
— (»Dolenjskih Novic*) izšla je 5. številka. Vsebina: Delovanje deželnega zbora z ozirom na Dolenjsko. — Vlahi. (Podlistek). Dalje. — Posojilnica v Krškem. — Kaj je novega? — Gospodarske stvari. — Dopisi. — Domače vesti. — Bazne vesti.
—r (Dijaki, ki popadajo ) Z Dunaja dobili so Zagrebški listi vest, po katerej je stoprav umljivo, zakaj se je ogerska vlada toli požurila in odposlala k slavnemu Pasteurji na Francosko zdravnika, da se priuči metodi proti steklini. Na Dunaji se je zadnji čas večkrat pripetilo, da so madjarski dijaki napali svoje vrstnike inih narodnostij in je ogrizli. Tako se je nekoč zgodilo, da je celo predsed-
nik nekega ogerskega dijaškega društva nekega : Slovenca napal in ga na ustno ugriznil. Zopet v drugem slučaji ugriznil je madjarsk dijak nekega uradnika, ki je mirno šel svoj pot. So se li v obeh slučajih zaukazale običajne opazovalne naredbe, o tem Zagrebški listi ne vedo povedati.
— (Da bi ploha ne vlačila,) prišla je v ponedeljek brdka gorenjska „dečva" v Ljubljano, menda ženina iskat. Brez vsacega upanja ni bila, kajti nakupovala je vsakovrstnih stvarij: lepo obleko, zimski ogrtač, ki bode poleg ženina skrbel za toploto, zlate prstane, zlato uro z zlato vežižico in druge jednake predmete, ki naj bi olajševali že kanonični devici skok v sv. zakona jarem. Kaj bi tudi ne, saj je ženinaželjna nevesta precej petična, ima mnogo pod palcem. Po teti podedovala je mnogo, veliko stotakov pa ima še izza tistega Časa v hranilnici, ko so na Gorenjskem kupovali svet za železnico. To vse pripovedovala je gostobesedna Gorenjka v g. DruŠkoviča gostilni in pri tem jako pogostem klicala vina. A noč ima svojo moč, novo vino pa tudi    In šmentano novo vino razburilo je
; nevesti itak že razvnete možgane. Postajala je vedno zgovorn ja, ter ponosno kazala !) velikih prstanov (pečatnikov), katere je natlačila na svoji roki. Mnogokrat pogledovala je na zlato uro, eeŠ, da ne bi zamudila gorenjskega vlaka, naposled pa je iz nedrij potegnila listnico in razprostirala bankovce, mej katerimi je bil jeden  tisočak, več stotakov, dese-takov in manjših bankovcev. Oblastno poravnala je račun s stotakom. Z vsem tem razkazavanjem svo-, jega imetka ni se menda rešila pepelnične sitnosti, ko treba vlačiti ploh, pač pa je vzbudila pozornost trojice po-topačev Ljubljanskih, sedečih pri sosedni ' mizi.  Ko je prišel čas,  <la  treba na kolodvor, da se ne zamudi gorenjski  vlak,   dvignila se je tudi naša krasotica.   Ob jednom ž njo pa so se dvignili tudi   omenjeni   postopači,  ki so že poprej najbrže j dogovorili svojo „ordre de bataille". Priljuden, ka-; kor  svetopisemski Sainaritanf ponudi se jej hitro I jeden za nosilca za mnogobrojne njene zavitke. Po-I nudba se  vsprejme in milosrdnemu  postopaču iz-j roči se največji zavitek. Tako je korakala naša Go-; venjka proti kolodvoru s postopačem,  ostala dva i postopača pa za njima. A nosilec zanašal se je pre več na novega vina moč ter zakonaželjno deklino ! speljal proti Bežigradu,  kjer je bil  baje določen I glavni naskok. Pri Bežigradu pa se je Gorenjki tudi nekoliko zbistril um, videla je, da ni vse, kakor bi I moralo biti na kolodvoru. 'Začne kričati na pomoč. I Nosilec se prestraši, vrže culo v stran ter zbeži s i tovarišema.   Neki branjevec pokaže naši junakinji j pravi pot na kolodvor.   A upliv novega Druškovi-\ čevega vina se še ni dal zatajiti,  kar je poprej I preplašeni nosilec v svojo korist uporabil. Stopi i zopet k Gorenj ki iu ponudi se še jedenkrat za no-! sika. Zopet dobo naivečji zavitek. Dobivši zavitek, ] popihal jo je v mesto. Naša krasotica kriči, a vse j zaman. Zavitka in lopova ni bilo več, a tudi go-I renjski vlak na vse to ovire več čakal ni, ampak j bil je toli negalanten, da je bil žeodkuril. Ni pre-ostajalo drugega, nego vrniti se v mesto. Pri Druš-koviči hranili so jej lepo denar in blago in napotili .to na policijo, katera je stvar takoj preiskavati pričela. Iu jednega tička so kmalu dobili.   Po noči pride v stražnico  znan postopač ovajat, da mu je bilo v kavarni 10 gld. ukradenih.   Policajem se je to čudno zdelo, kajti dotičnik ni bil tak, da bi kdaj desetak pot v njegov žep zgrešil. Dali so mu torej začasno prosto stanovanje,   stvar pa dalje zasledovali. Kmalu so dognali, da je slepar zavitek, ki ga je Gorenj ki odnesel, takoj  zastavil, denar pa zaigral. Tudi druga dva tička bodo kmalu dobili, če jih že nemajo.  Gorenjka pa bode po tem menda pouCena, da ni dobro, kazati denar, prstane, tisočake in stotake,  še manje pa, preveč se zanašati na novo vino, vesela bode celo,  da se jej ni kaj hujšega pripetilo.   Ploh pa jej za ta predpust ne odide.
— (Izpred porotnega sodišča.) Včeraj je bil zatožen 24 letni Luka Strojan hudodelstva uboja, ker je v noči od 30. do 31. januvarja L 1. Franceta Petača s polenom večkrat tako silno na glavo udaril, da je Petač vsled prizadetih ran še isto noč umrl. Rečeno noč so fantje v gostilnici pili in zaradi jedne smodke pričel se je prepir mej Kr-melom in zatožencem. Strojan udaril je Krmela z roko ploškama na usta. A prepir se je kmalu poravnal in Krmel šel je s Petačem iz krčme, katerega je, ker je bil Petač popolnem pijan in niti hoditi ni mogel, vodil za roko. Kar pridrvi že prav
blizu hiše Strojan za njima s polenom v roki Najprvo je hotel udariti Krmela, a ta je udarec odbil in zbežal, potem pa je zatoženec Petača večkrat s polenom po glavi udaril, da se je Petač takoj zgrudil na tla in je še isto noč umrl. Porotniki so krivdo potrdili iu Luka Strojan bil je obsojen na šest let teške ječe, poostrene vsak mesec s postom. — V tajni obravnavi je bil spolskega posilstva za-toženi 16 letni Janez Žagar z Velesovega nekriv spoznan in zatožbe oproščen.
— (Mej Radgono in Ljutomerom) bode počenši s 15. dnem t. m. vsak dan omnibus vozil.
— (Zgodovina f a r il Ljubljanske škofije.) Izdaje A. Ko bi ar. Tretji zvezek: Zgodovina Šempeterske fare na Dolenjskem. (Spisal Ivan ŠaŠelj, kapelan.) V Ljubljani. Založnik Anton Koblar. 1886. Natisnila Klein in Kovač. 53 str. V tretjem zvezku tega vse hvale vrednega podjetja podaje se nam obris Šempeterske fare na Dolenjskem. Knjižica deli se v naslednja poglavja: 1. Pri-rodoznauski in statistični obris. 2. Ob ustanovljenji fare.   3. Cerkve.   4. Duhovni pastirji.   5. Nekdauji
• dohodki vikarjevi. 6. Farovž in šola. 7. Odlični Šempeterčauje. G. Koblarja podjetje je vredno, da ga Blovensko občinstvo  prav  izdatno podpira, da
!mu bode možno še z drugim nabranim in gotovo jednako zanimivim gradivom na dan. — („Ljudske knjižnice") dobili smo j 2. in 3. snopič. Vsebina: Iz mladih dni — za j mlade ljudi. Spisal J. S. Gombarov. Pod tem naslo-j vom priobčuje se cela vrsta mikavnih, mladini pri-j mernih povestij in kratkočasnic, katere bodo in!a-, deniu svetu zelo ugajale.
— (Vabilo na pleB v kostum ah,) kojega priredi Ptujska čitalnica dne 6. marca t. 1. v
i svojih prostorih Narodnem Domu. Pri tej veselici I svira vojaška godba 47. peš polka iz Maribora. Za-. četek ob pol 9 uri zvečer. Odbor.
— (Razpisano) je tretje mesto na triraz-; redni ljudski šoli v Mokronogu.   PJaea 400 gld.
Prošnje do 31. t. m.
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
i
Beligrad 3. marca. Mijatović brzojav lja, da sc je mirovna pogodba v Bukureštu podpisala.
Dunaj 2. marca. Vojni odsek soglasno j sklenil, da se preide v specijalno debato o na-' rodnem opolcenji (črni vojski).   Tekom debate
• izjavil je deželnobrambeni minister, da je pri
j pravljen dati vsakeršna pojasnila o predlogi, i Potem razlagal je organizacijo črne vojske, ki j ima biti pred vsem praktična. Ob sebi se ume je, J da so osobe, za javno službovanje potrebne, j narodnega opolčenja oproščene. Dopolnjevanje ; bode splošno, razvrstitev pa po teritorijalni sistemi.
Baden-Baden 2. marca. Avstrijska cesarica Elizabeta z nadvojvodinjo Valerijo in spremstvom dospela danes dopoludue ob 9. uri 50 minut s posebnim vlakom semkaj. Cesarica stanuje v vili „Wilhelma" in misli šest do osem tednov tukaj ostati.
Bukurešt 2. marca (po noči.) V da-{ našnji oficijalni konferenčni seji zjedinili so se j odposlanci o vseh točkah.
Rim 2. marca. Kardinal Angelo Jacobini
umrl.
Razne vesti.
* („Narodi dom" v Olomuci) je že zagotovljen, kajti češki rodoljubi nabrali so v kratkem času v ta namen že 130.000 gld.
* (Castellar), slavni španjski politik napisal je v Madridskem listu „E1 Globo" članek, v katerem jako simpatično piše za pruske Poljake, ostro napada kneza Bismarcka, Nemce pa nazivlje „robsko čredo".
* (Velik rop.) Iz Budimpešte se brzojav-lja: Preteklo nedeljo zvečer pridrlo je 40 roparjev v ravnateljsko poslopje zlatega rudnika v Vulkoji blizu Salatne. Ravnatelj rudnika, ki ga ima sedaj v zakupu neka francoska družba, imenom Diterlin, rodom iz Alzacije, branil se je z revolverjem, a zaman. Roparji oropali so poslopje, vzeli 42 kilogramov zlata, vso blagajnice in ravnatelja soboj, katerega so drugi dan smrtno ranjenega na cesti našli. Dva nočua čuvaja sta izginila. Vladi se je rop takoj naznanil in vse mogoče ukrenilo, da bi prišli roparjem na sled.
* (Razstava v Barceloni 1 88 7. leta.) V Barceloni bodo napravili prihodnje leto splošno razstavo (Exposicion   Univerza)), katera   se bode
otvorila meseca septembra 1887. Ker so bile vse dosedanje razstave v Barceloni mnogobrojno obiskovane od strani razstavljalcev, kakor od občinstva, upati je. da se bode tudi ta izložba dobro obnesla. Dopise v tej zadevi vsprejema in poročila daje: Oficina8 de la Exposicion (Parque) Barcelona, ali pa: Direccion de la In dna tria harinera L, M axi m il i an str as se štev. 3, Dunaj.
* (Koliko denarja je na svetu?) Na to vprašanje odgovarja angleški list „EeonomisteM, da je na vesoljnem svetu 1884 1. bilo v prometu za 6.587,210.000 goldinarjev zlatega denarja, za 5 509,220.000 gold. pa srebrnega. Vkupe torej 12.096 430.000 gold. V tem računu pa še ni Ki-taja in nekaterih manjših oddaljenih držav.
* (Vrednost afričanskih dijaman-tov.) Kakor poroča nek anglešk list, odposlalo se je iz Afrike po pošti v Kimberlev od 1870. pa do konca 1885. leta 16.642 funtov ali preko 7l/a ton dijamantov, kar daje 28,704 000 karatov. Ako ra-čunimo jeden karat povprek le po 30 šilingov, dobimo vkupno vrednost 43,056.000 funtov šter-lingov ali 430,560.000 gld avst. veljave. Če prištejemo tej ogromnej vsoti še vrednost onih dija mantov, ki se neso poslali po pošti, nam je ja-no, da je Kimberlev prav pravcata „molzna krava", katera daje podjetnikom preobilo in najdražjega mleka na tem božjem svetu.
Poslano.
Vsakdo more biti zdrav in doseći visoko starost, ako skrbi za svojo telo. Največ bolezni izvira iz krvi, tedaj je dolžnost slednjega, na to obračati največo pozornost. Naš m preiskavanjeiu in dolgoletnim skušnjam se je posrečilo izumiti taka sredstva, katera hitro in brez zlih nasledkov čistijo kri, krepe njen pravi tok.  Naša zdravilna metoda je
Jriznana in je že bila večkrat odlikovana z rudi in /Litimi (»lajnami. Ozdravljamo z vspebom bolesni, ki Izvira)«* iz aprldene krvi (brei živega srebra), žalontne nn»ledite wkrlvnili navad, nadalje slabotno ntanje, kožne bolezni* še tako zastarane rane, grlnte, Izpadanje las. trganje in revuiatlaem, vse ženske bolesni. Traknljo odstranimo po posebne) metodi, celo pri otrocih v malo urah K. i love ozdravimo na racijonalni način z našimi po novejših metodah napravljenimi pasovi za kilove, sicer počasi ali gotovo. Prosimo pošiljati zaupna pisma z obširnim popisom bolezni s pustno znamko za odgovor. (709—13)
Privatna klinika „Freisal" v Solnogradu (Avstrija). Tujci:
2. marca.
Pri Nlenut   "VVitsch z Dunaja. — Labroisel z Bu- j dimpešte.  —  Neutnan iz Zagreba. — Geiringer z Dunaja. — Lachart iz Trsta.
Pri Mall<>l x Hochmuth z Dunaja. — Morgenutern 1 iz Brna. — Pollak z Dunaja. — Pongratz iz Gradca. — i L0wy iz Karlovca. — Trump z Dunaja.
Pri avstrijskem resarji: Trampuš iz Medvod.
Umrli so v IJuMJaflii:
26. februvarja: Friderika Hočevar,  meščana hči, S leti, Gospodske ulice št. 14, za vnetjem možganov. — Mar- I tin Hribar, kolar, 67 let, Poljanski trg št. 5, za otrrmenjem ! možganov. — Karulina Ferjan, ključarjeva hči, 3 leta, Po- 1 ljanska cesta št. 18, za davico.
27. februvarja: Jovana Godec, hišnega posestnika hči, 15 mes., Židovska steza št. 4, za vnetjem sapnika.
28. februvarja: Josip Triuhatis. delavec, 26 let, Ulice na grad št. 12, za jetiko. — Marija Terjan, ključarjeva hči, 9 let, Poljanska cesta št. 18, za davico.
1. minca: Jera Jenko, uradnega sluge vdova, 59 let, Kapitelsko ulice št. 13, za krvavenjem pluč. — Ribard Prae-dika. profesorjev sin, 6 let, Stari trg št. 17, za davico.
V deželnej bolnici:
26. februvarja: Anton Debelak, gostač, 59 let, za spridenjem krvi.
27. februvarja: Anton Gertman, gostač, 71 let, za starostjo.
28. februvarja: Fran Celešenci, gostač, 70 let, za plevritičnim eksudatom.
Tržil« cejM- t IJublJ.ftss?
ID-u-Zisijslsia borza
dne 3. marca t. 1. (Izvirno telegrafieno poročilo)
Papirna renta..........85 gld. 70 kr.
Srebrna renta.........                                       .     89 , 85
Zlata renta........... 113   „   90 ,
"i     marčna renta......... 101 «95 „
Akcije narodne banke ....... 875 „   — „
Kreditne akcije........ 295 ,   13 „
London .... 126 * 05 ,
Srebro....... — »,      ■ a
Napol. 10 , 01 B
C. kr. cekini 5 n 95 „
Nemške murke 61 B 75
4°/., državne srečke i/. 1. IH51    J50 gld. 128 , 25 „
Državne srečke iz I. 1^04          10J ^ld. 170 ,2» „
Ogrska zlata renta •» , 104 , 59 ,
,    papirna rent i 5                      . 95 , 40 ,
54    štajerske zemljišč, odvez, oblitf. 104 „ — (
Dunava r g. srečke 5',,             100 gld. 116 „ 50 r
Zemlj. obč. avstr. 4';,J „ zlati zast. listi i26 , 60 „
Prior, oblig. E izalietine sapa d. železnice 117 ( 50 ,
Prior, oblig. Ferdinandove sov. železuice 108 „ 50 ,
Kreditne srečke                         100 gld. 179 „ — ,
Rudolfove srečke                        10   „ 19 „ 50 ,
Akcijo anglo-avstr. banke          120   „ 117 , 25 „
Traminway-ilrušt. \ elj. 170 gld. a. v.     . 207 , 50 ,
Učenca
iz boljše bi.š", ne pod 14 let star, ki zna slovenski in nemški, vsprej'ue takoj trgovec I mešanim blagom X*. lohwen-tner na Vranskem pri Cel ji (118—3)
Št. 14.324. (122-1)
Razglas.
Zaradi oddaje gradnje novega poslopja za transenalno nastaujevanje vojakov, oziroma bolnice za slučaje epidemij vršila se bode 20. dan t. m. ob 10. uri dopoludne ustna ponudbinska obravnava pri podpisanem magistratu.
To se javno naznanja z dostavkom, da se bodo do imenovanega dneva vsprejemale tudi pismene ponudbe in da so načrti, proračuni in stavbiuski pogoji pri tukajšnjem stavbinskem uradu na ogled.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 1. marca 1880.
Župan: G r a s s e 11 i.
TlčeneCs
12—14 let star, z dobrimi šolskimi spričevali, vsprejme Be v prodajaluico mešanega hla ra. Sinovi revnih starišev imajo preduos . — Natančno p:.ve upravništvo ., Slovenskega Naroda". (125—1)
100-140 oral
		dne	3.	marca t. 1.		
				kt.	Speh povojen, kgr. .	gl.jkr.
Pšenica,	bktl.		7	r>4		—164
Rež,	n	•  . •	6	27	Surovo maslo, „	-|8U
Je črn c. .	n	.  . .	6	05	Jajce, jedno ....	— 1 2
Oves,		...	B	•22	Mleko, liter ....	— 8
Ajda,				08	Goveje       meso, kgr.	— 64
Proso,			5	m	Telečje          „ „	— 60
Koruza,	»		5	37	Svinjsko        „ „	— ;f)6
Krompir,	n		8		Koštrunovo    „ „	_ 36
Leča,			8	—		— 50
Grah,			8	—	Golob......	— 17
Fižol,		.  . .	9	—	Seno,   100 kilo    . .	'J 15
Maalo, Mast,		kgr. .	—	8«	Slama,    „     „       . .	2 15
		n •	—	Tii	Drva    trda, 4 □ uietr.	7 60
Speh frišen,		n	—	58	*   mehka,   „ „	6 50
Jednouprežen, pokrit Phaeton, s ko/Joni, ki se da proč vz,eti, dohro ohranjen, — jednoiiprežen Broom in 3 konjske oprave
proda«! 6 we |»o vvui (110—3)
G-larsmem. txg-u_ sžt. 13.
ki se vkupe drži, pro«la ho takoj za sekanje. — Kaj 1
več se izve pri (119 — 2) j
Fran Tieber-ji v Laškem trgu
-,o — l i ••■ * i
ustavlja po na:novejšem  .".merikanskem načinu J brez vsakih boločin ter opravlja ]»loutl»ovanja in * vse sobne oneraelte ♦
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Rrsdeckegu mostu. 1. nadstropje.
e :■
1 D.
Burgundsko vino.
To fino in dobro Burgundsko vinu Ogerske(francoske trte, nasajene v obširnih vinogradih na Ogerskeui priporočajo slavni zdravniki  zaradi njega milolic i t i izvrstnih svoj ste v pri želod-čevih boleznih, pomanjkanji krvi, os' .oljenli, diarr-hoe  in   reko u val o scen?, i z Zdravilniea v bimli*wiese (Sle-zijai up<iraiilja to vino le več kakor 1T» let in priporoča posebno kot okrepčujoee pri rekomalescenci.
•ledino zalogo za Kratnjako
ima ^656—18)
LEKARNA TRNK0CZY"
zraven rotovža v L ubljanL
,j Velika steklenica volja 80 kr., 10 steklenic 7 gld.
J Po p«»šti so pušlje najmanj 5 steklenic.
izrednim vspehom.
LIPPMANN-OVI
KARLSBADSK1 šumeCi praški
izdelujejo se s pomočjo iz Karlsbadskih voda dobljenih studenčnih produktov, imajo tedaj v sebi vse učinkujoče snovi istih in imajo tedaj izvrstne zdravilne kakovosti.
Slast vsbnjajoos. j Vadeinccilili
/a
Za prebavljenje. j bolehajoče v želodci
Baba prijetna. TJpllv gotov.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
2. marca.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	736*43 ni m. 735 01 mm. 733 17niiB.	— 9 4° C — 4 0" C — 440 C	si. szh. si. vzh. si. szh.	obl. obl. obl.	0 50 mm. snega, j
Srednja temperatura — fr9°, za 7,8° pod normalom.
Anchor parobrodna linija
vataMRRBBB«
iz Trsta v Hew-7ork naravnost.
Odhod v 1. in 15. dan vBakega meBeca.
Veliki prvorazredni parniki te svetovnoznane v Avstriji jedino konceHijonirane linije v »prejemaj o potnike po najnižjih cenah in I najboljšo postrežbo.
Potniki naj se obrnejo na Gergolot «.V l?o-{fliatcso, glavno agente, Via ilell9 Arsenale dtev. -v Trstu.
Dobivajo Be tudi vozni listki za vsa mesta Zjedmje-nih držav po najnižjih cenah. (32—19)
{Med vsatovji}
• čl Ko. ©O 3cr.
Garantiran pitanec
iNeprekosljivo čistilo
»pllvit l»r«k% irisjeme liitro in gotov«.
Prijetno, ceno in pripravno nadomestilo za alkalično • Bol ninske rudninske vode, grenčice itd.
Zdravo j Okrep&njoČe 1
Tedaj boljši, nego vsa hitro uplivajoea sredstva, pi e, pustile itd.
Za predzdravljenje 1 Za po ndravljenjll
Zdravniško priporočano za dounče in zimsko zdravl|enje pri lx.lt znih želodcu, črev, jeter, obist j in mehurja.
Dobro dušeno in mnogo istano domače sredstvo
pri motenem in slabem prebavljen j i, pomanjkanji slasti do jedij, sbliipu želodca in črev vsltd sedenja, /aslizenji, slabosti po jedi, sitnem vzdigovanji in napenjanji, zgagi, bolečinah v želodci, ščipanji ali krči, navalu krvi, glavobolu, omotici, trdovratnem glavobolu, strjenji krvi, zlatej žili, nepravilnem izprazuenji, trdovratnem zapiranji in debelunji. Cena pušci 20 kr., originalni škatlji = l'J pušic = 2 gld. a. v. Centruluu /aloga :
Lippmann-ova lekarna v Carlsbad-u.
Pazi naj se, da ima vsaka posamična škatljica varstveno
znamko in Lip^nurm-ov imenski počrk. Dobiva se na Kranjskem v lekarnah v Kranj!, v Iifuu» ljanl (U. ]>l. Trnkoczv, lekar, H. Birschitz, lekar), v Itu-«lolfoveni, v Kaduvljloi, v C^rnoiulji, kakor tudi v vseh lekarnah avstrijsko države itd.      (78—7)
v škaii i ali po 5 Ko., Ko. po «►<► kr., škatlja 30 kr., se pošilja po pošti proti predplačilu ali povzetji. V tskulili n u debelo ceneje.
OROSLAV DOLENEC,
svekar, (84—4) v Ljubljani, Gledališke nlice.
fluid
pomnoženi, tudi
konjski cvet
imenovan,
rabi za drgoenje v krenilo udov pri konjih. Ta cvet, rono,;o let po i»,ku:'erin živinozdravnikih in praktičnih poljedelcih glede tičinka kot izboren skušen ter priznan kot najboljši zdravilen in krepilen, ohrani konja do pozno starosti, celo pri največjem trpljenji vztrajnega in pogumnega, zubraijuje otrpnelosl konjskih udov ter služi v krepilo pred in v resLiiucijo (očvrstenje) po kakem trudapoluem delu. Dalje rabi kot pndpiralno n ozdravljujoče sredstvo pri pretegu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrpnenji v boku, v križi i. t. d., oiekanji uog, mehurjih na nogah, izvinjenji, Iimauji od sedla in oprave: pri sušici i. t. d., s kratka skoro pri vseh vnanjih boleznih hibah.
1 steklenica z rabiluim navodom vred stane 1 gld.. 5 steklenic z rabilnim navodom vred samo 4 gld. Prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s posto na deielo: (655-16)
,UEK ARI A TKJVMOCaSlT6
zraven rotovža v Ljubljani.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Želez nikar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".
5477