www.demokracija.si Št. 41, leto XIII. 9. oktober 2008, 2,50 EUR I i» ™ 1' ■ M» POLITIKA MOTIJO GA NEKATERI VELEPOSLANIŠKI KANDIDATI SLOVENIJA NEIZPOLNJENE ŽUPANOVE OBLJUBE il Po zmagi levega tranzicijskega trojčka se krepijo pozivi po čistkah v medijih, ki so vsaj malo pluralni. Hkrati se skuša diskreditirati vse, ki pišejo drugače kot dominantni mediji. Na udaru je tudi naša revija. INTERVJU i? Mojca Kuder Dolinar f 11 Čas je za preporod in napredne ideje KOLUMNI Bojan Žalec in Andrej Capuder o volitvah 9771408049069 mno Z Demokracijo do novega telefona Samsung SGH-U700 teža: 86 g velikost: 102,5x50x12,1 mm čas pogovora: do 300 minut čas pripravljenosti: do 270 ur GPRS/EDGE/UMTS/HSDPA snemanje videoposnetkov vgrajen digitalni fotoaparat MP3 predvajalnik MMS 20 MB vgrajenega spomina razširitveno spominsko mesto (MicroSD) Sika )e simbolična ednik Demokracija svojim novim naročnikom1 vsak mesec podarja 4 aparate UMTS Samsung SGH-U700. Vsi dosedanji naročniki2 tednika Demokracija pa sodelujete v žrebanju za 2 dodatna aparata UMTS. Nagradna igra traja do 31. oktobra 2008. Rezultati žrebanj bodo objavljeni na spletni strani www. demokracija.si (na spletni strani so objavljena tudi pravila nagradne igre). 1. Priložena naročilnica z datumom po 1.9.2006 2. Naročniki do 1.9.2006 tedni k Demokracija ■i jjjp Naročam tednik Demokracija Naročnino želim plačevati: □ mesečno* 4 x letno (9 % popusta) KM r Ce želite uveljaviti 8 % mesečnega popusta pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: število izvodov: □ 2 x letno (10% popusta) □ 1 x letno (20% popusta) Ime in priimek (ime podjetja): Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica: Kraj, poštna št.: Kontaktna oseba (samo pravne osebe): □ upokojenec □ brezposeln □ invalid □ študent ali dijak Datum naročila: Podpis in žig naročnika (samo pravne osebe): Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Demokracija, Mivka 25, 1000 Ljubljana ali na faks 01 2447 204. Podpisani/a se zavezujem, da bom naročnik/ca in redni plačnik/ca vsaj eno leto od datuma naročila. Davčni zavezanec: IDzaDDV: Cena posameznega izvoda tednika Demokracija znaša 2,50 € (599,10 SIT). Obvestilo potrošnikom: Cene so preračunane po tečaju zamenjave: 1 EUR = 239,640 SIT. Nova obzorja d. o. o., Komenskega 11, Ljubljana TRETJA STRAN Moteči za nedemokrate Metod Berlec Z zmago tranzicijske levice na volitvah se obetajo težki časi za medije, ki delujejo avtonomno in ne poročajo oziroma pišejo v skladu z njihovimi pričakovanji. Zadnja leta so bila sicer izjemno burna, so pa prispevala k temu, da je Slovenija postala vsaj nekoliko bolj medijsko pluralna. Vendar daleč od tega, da bi bili lahko s tem zadovoljni. Priča smo namreč številnim anomalijam. Slovenski časopisni trg obvladujeta dva gospodarsko-medijska konglomerata, ki sta povezana s strankami, ki bodo po novem sestavile vlado. Zato bi moral biti vsak nov medijski projekt pozdravljen kot nekaj pozitivnega. Vendar pri nas kaj takega ni mogoče. Že pred volitvami je nekatere silno zmotil pojav novih tedenskih brezplačnih časopisov, ki so pisali drugače kot osrednji dominantni mediji. Takoj se je pojavilo vprašanje, kdo stoji za njimi, kdo jih financira. Naše medijske dušebrižnike je takoj zmotilo tudi to, da so po vsebini nekoliko spominjali na našo revijo, ki je ena redkih, ki odpira teme, ki jih drugi ne. Našel se je celo neki fanatični levičarski aktivist, ki nas je obtožil prepisovanja drug od drugega, ker mu teme niso bile ljube. Le zakaj ga niso zmotili mediji, ki so naklonjeni tranzicijski levici? Njihovi članki, zgodbe, novice so si podobni kot jajce jajcu. V srce ga je očitno zbodla zgodba, v kateri smo po naključju skoraj sočasno razkrili, zakaj si nekdanji predsednik republike in zadnji predsednik Zveze komunistov Slovenije Milan Kučan tako močno prizadeva, da Janševa vlada ne bi dobila še enega mandata. Razlog naj bi bil v tem, da se je zadnji šef partije bal, da bi Janševi vladi uspelo iz Beograda dobiti arhive, ki ga bremenijo. Spomniti se je namreč treba, da je Milan Kučan konec osemdesetih let prejšnjega stoletja igral dvojno igro. V Sloveniji je govoril čez zvezne oblasti, v Beogradu pa čez nastajajočo slovensko opozicijo in se hkrati prikazoval kot edini, ki lahko situacijo v Sloveniji še obvladuje. Ker je bila zgodba neprijetna za nekdanjega šefa partije, nas je tisti aktivist »prijavil« celo nekakšnemu novinarskemu častnemu razsodišču. In glej ga zlomka, v tem častnem razsodišču sedijo praktično sami podpisniki »slavne« peticije proti cenzuri, ki naj bi jo bila izvajala Janševa vlada. Častno razsodišče pa slučajno vodi še novinar, ki v zadnjem času bolj malo objavlja, če že, pa naredi kakšen propagandni pogovor z mogotcem iz Laškega ah članek v čast njegovemu finančno-medijskemu konglomeratu. Med mediji je zgodbo o domnevnem prepisovanju povzel tednik, ki je znan po svoji levičarski usmeritvi, vendar je zadevo vsaj dokaj korektno in na kratko obdelal. Je pa zgodbo pograbil njegov televizijski dvojnik Studio City na nacionalni televiziji. In k meni je prišel prejšnji teden neki njen novinar, ki si je očitno že vnaprej zamisli, kako me bo diskreditiral. Do mene se je obnašal, kot da bi bil nekakšen zlikovec, ki ga zaslišujejo kriminalisti in skušajo od njega zlepa ali zgrda dobiti priznanje o krivdi. Izmišljene obtožbe sem zavrnil. In ker mu moji odgovori niso bili všeč, je izgubil živce in začel žaliti. Na koncu je začel vpiti. »No, povej, kdo je ustanovitelj Demokracije, no, povej ... SDS je, SDS je.« Pri tem je iz njega vela taka sovražnost, kot je že dolgo nisem videl. Celo naša lektorica, ki je sicer zelo mirna in uglajena gospa, ga je okrcala, kako se obnaša, na hodnik pa so prileteli naši novinarji pogledat, kaj se dogaja. Srboriti novinar je s svojo ekipo odvihral iz moje pisarne. Sam pa sem se vprašal, ali je to naznanilo novih medijskih časov, na nacionalno RTV pa sem poslal protest zaradi neprimernega obnašanja njenega novinarja. Ob tem je zanimivo, da jurišniki iz vrst tranzicijske levice pod vodstvom predsednika Zaresa Gregorja Golobica in z njim povezanimi mnenjskimi voditelji že zahtevajo čistke na RTVS in Slovenski tiskovni agenciji. In to čeprav obe medijski hiši, če smo realni in objektivni, na kar kaže tudi zgoraj opisani primer, niti približno nista desničarsko usmerjeni. Če pogledamo samo oddaje RTVS, pa lahko prav hitro ugotovimo, da je prej nasprotno. Vendar za »slovenske Staline« tudi to ni dovolj, kot nekoč želijo, da se sliši samo njihov glas. 19 Demokracija ■ 4i/xiii ■ 9. oktober 2008 Izmišljene obtožbe sem zavrnil. In ker mu moji odgovori niso bili všeč, je izgubil živce in začel žaliti. Na koncu je začel vpiti. »No, povej, kdo je ustanovitelj Demokracije, no, povej ... SDS je, SDS je.« KAZALO UVODNE STRANI_ 9 Računsko sodišče proti Bajuku 10 Pogledi: Zapovedi 7 7 Kolumna: Risalni žebljiček POLITIKA_ 72 Razpoke na tranzicijski levici 74 Predsednikova učna ura 77 Medijski krasni novi svet 20 Refleksija volilnega »poraza« SLOVENIJA_ 22 Ne mož dejanj, figamož 26 Terminal je nezaželen 28 Dobre možnosti za razvoj 30 Invazija ekoloških kmetij TUJINA _ 32 Rezija: kjer govori le srce 34 Ameriška finančna kriza 36 Globus: Parafinska mafija 37 Tuji tisk: Idealno orožje INTERVJU_ 38 Mojca Kucler Dolinar DOMOZNANSTVO_ 42 Upor borcem v Kokri 46 Osebnosti: Zadnji Habsburžan na prestolu 50 Naši kraji: Slovenj Gradec 54 Maribor: tekmovanje OndinaOtta OGLEDALO_ 56 Film: Na robu ljubezni 58 Avtomobilizem: Seat ibiza 1,416V šport 60 Znanost: Resnica o vinu 62 Šport: Mojster dirkanja 64 Črna kronika: Čas, nevaren za pešce 66 Rumeno: Nuša si je razbila zobe 68 TV Kuloar: Hribarjev Juda Iškarjot 74 Slovenski pisatelj, priznan v Evropi DEMOKRACIJA, Mivka 25,1000 Ljubljana, Si Tel.: 01 / 24 47 200 (tajništvo), tajnistvo Danes novinarji potrebujejo bolj do- mišljijo kot podatke. > Ne splača se premagati močnejšega. > Če bi bila Eva pametna, bi izbrala kačo, ne pa Adama. > Ne zaupajte ljudem, ki so bili vse ži- vljenje politiki. > Dokler sem molčal, so me vsi razu- meli. Žarko Petan Kako bozvinjetami, bo odločala nova oblast. Preprosto pustite, da naraste! NLB Postopno varčevanje Vedno pravi recept za varčevanje. Dodajte svojemu postopnemu varčevanju vsak mesec dogovorjeni znesek in pustite, da z obrestmi naraste. Na koncu še toplega postrezite svojim najdražjim. Da boste imeli več in več, varčujte malo po malo. wwvv.:|||b^i/posto}navarcevanja Demokracija ■ 41/xm ■ 9. oktober 2008 DOGODKI Slovesnost za žrtve medvojnega in povojnega nasilja V nedeljo je bila v spominskem parku Teharje spominska slovesnost za žrtve medvojnega in povojnega nasilja. Slavnostno mašo je daroval celjski škof dr. Anton Stres, kot govornik Nove Slovenske zaveze pa je nastopil Tine Velikonja. V pridigi je škof Stres, kot poroča STA, dejal, da so bile teharske žrtve dolga desetletja oropane svojega življenja in dostojanstva, dobrega imena in spomina. Šele začetek demokracije v Sloveniji je teharske žrtve priklical nazaj v naš javni spomin in naše javne molitve. »Poprej je pred njihovo podobo brlela lučka le v tihem in bolečem spominu njihovih mater in očetov, sester in bratov, sinov in hčera, sorodnikov in prijateljev. Njihovo ime se ni smelo izreči v javno besedo in molitev, kraja njihovega trpljenja ni smel obsijati plamen sveč in olepšati šopek rož. Danes tukaj stoji mogočen spomenik in prav je tako,« je dejal celjski škof. Meni tudi, da Teharje prav nič ne zaostajajo za drugimi svetovno znanimi taborišči smrti, zato je potrebno, da se tudi za Teharje in druge kraje v naši domovini s podobnim moralnim madežem izreče tudi na najvišjem mestu v državi vsa resnica o odgovornosti zanje, kakor se je to zgodilo v primeru Vsako leto se v Teharjah spomnijo strahot, ki so se tam dogajale. drugih madežev na vesti človeštva. Stres je poudaril, da je teharski spomenik poklon trpljenju, poklon trpečim in umirajočim, katerih smrt je povezana s tem krajem. To po ocenah škofa ni zanemarljivo, a je le prvi korak. »Če hočemo obveljati za moralen narod in pravno državo, ne more biti več resnic o tem, ali se je tukaj zgodil zločin ali ne in kdo je zanj odgovoren. Ne more biti nobenega političnega ali kakega drugega opravičila za moralno nesprejemljivo dejanje. Tudi ne more biti zločinov brez zločincev,« je prepričan Stres. Nekdanji taboriščnik v Teharjah in podpredsednik Nove Slovenske zaveze Tine Velikonja se je vprašal, kakšen smisel ima sploh spominjanje na tisti čas na kraju, ki ga skoraj več ni. V svojem nagovoru se je dotaknil letošnjih volitev in ob tem poudaril, da so te pokazale, da je veliko katoličanov ostalo doma in tako dalo priložnost političnim potomcem tistih, ki so postavili Teharje in boljševiško državo, da politično pogubijo tistega, ki je bil nedvomno jamstvo, da bo Slovenija zorela v prostor demokratične kulture. Velikonja meni, da so se nekateri volivci »prodali za skledo leče« in volili tiste, ki so obljubljali raj na zemlji. Pravi tudi, da so Slovenci nasedli obljubam o najnižji pokojnini v višini 1000 in najnižji plači v višini 2000 evrov, polni zaposlenosti in drugim čarovnijam, ki so napovedovale socialno državo. M. B. Kazenski pregon Predsednik vlade Janez Janša je na državno tožilstvo vložil predlog za kazenski pregon zoper novinarja finske nacionalne televizije Magnusa Berglunda. Predsednik vlade predlaga, da državno tožilstvo začne kazenski pregon zoper Magnusa Berglunda zaradi kvalificirane oblike kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po členu 171/I in 171/II in III kazenskega zakonika, in sicer zaradi neresničnih obtožb, ki jih je ta izjavil v oddaji finske nacionalne televizije YLE z naslovom Resnica o Patrii. Premier meni, da ravnanje Magnusa Berglunda predstavlja klasično obliko protipravne in kaznive žaljive obdolžitve, ki jo je storil novinar brez predložitve dokazov za hude lažnive obdolžitve in ob očitnem kršenju temeljnih načel dolžne novinarske skrbnosti. Ob tem v odvetniški pisarni Zidar & Klemenčič, ki zastopa Janeza Janšo, še napovedujejo, da bodo ostali predlogi za kazenski pregon in civilna tožba še sledili. V. K. Neverodostojni finski novinar Magnus Berglund ■■■■■"■'■■■ - ' .......ist;' Odhajata v pokoj Vlada je razrešila generalnega direktorja policije Jožeta Romška in državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve Zvonka Zinrajha. Novih kandidatov pa vlada v tem mandatu ne bo imenovala. Razrešitev Romška bo stopila v veljavo 8. januarja 2009, Zinrajha pa že 15. oktobra. Romšek in Zinrajh sta za razrešitev zaprosila, ker bosta z dnem, ko bo razrešitev stopila v veljavo, izpolnila pogoje za upokojitev. Po Romškovih besedah bo minister za notranje zadeve v prihodnjih dneh podal pobudo uradniškemu svetu za razpis javnega natečaja za izbiro novega generalnega direktorja. V času, ko je policijo vodil Romšek, je slovenska policija postala uspešna evropska policija, na kar kažejo tudi statistični podatki o njenem delu od leta 2005. Rezultate dopolnjujejo dobro opravljene naloge ob vstopu Slovenije v schengensko območje, s katerim se je varnost državljanov izboljšala, število ilegalnih migracij pa zmanjšalo. L. H. Generalni direktor policije Jože Romšek 8 Demokracija • 41/xiii • 9. oktober 2008 V SREDIŠČU Spopad za interpretacijo Vida Kocjan, foto: Andreja Velušček Šoltesova teorija Računsko sodišče RS, ki ga vodi Igor Šoltes, je pretekli teden predstavilo revizijsko poročilo o pravilnosti izvršitve državnega proračuna za leto 2007. V reviziji naj bi ugotovili nekatere nepravilnosti, zato so izdali mnenje s pridržkom. Revizorji naj bi namreč odkrili nepravilnosti pri zaposlovanju, plačah, prevzemanju obveznosti iz proračuna, oddaji javnih naročil in dodeljevanju transferjev. Tisto, kar pa je najbolj bistveno, je, da državni proračun po oceni revizorjev lani naj ne bi izkazal presežka, temveč primanjkljaj. Slednje naj bi se zgodilo predvsem zaradi domnevno napačnega knjiženja sredstev, ki jih je vlada z namenom poplačila upravičencem do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje prenesla na Slovensko odškodninsko družbo (SOD), povezano pa je bilo z lo-od-stotnim lastniškim deležem države v družbi Telekom. Ministrova pojasnila Na to se je nemudoma odzval finančni minister Andrej Bajuk in pojasnil, da so mnenje računskega sodišča prejeli le nekaj ur pred Šoltesovo v javnosti sicer dokaj odmevno predstavitvijo, natančneje »včeraj popoldne«. Pojasnil je, da bo vlada poročilo poslala v obravnavo državnemu zboru, ta pa mora nato na podlagi veljavne zakonodaje sprejeti ustrezno odločitev. Dejal je še, da so imeli z revizorji številne t. i. razčiščevalne sestanke in da so imeli priložnost pojasniti številne stvari, med drugim tudi glede ključnega problema, ki je povezan s tem, kako so bile knjižene posamezne finančne transakcije, povezane s SOD. »To smo obrazložili, računsko sodišče je to informacijo tudi sprejelo in vztraja pri svojem stališču, da naj bi bila to napaka,« je dejal minister. Nadaljeval je: »Kar se tega tiče, bi najprej rad pojasnil, da to ni neka pogruntavščina, ki se je čez noč zgodila na ministrstvu za finance. To je samo dosledna aplikacija tistega načela, ld je uveljavljen v Sloveniji že od leta 1995, ko je SOD začel delovati. Prenos državnega premoženja je bil korektno knjižen kot transakcija prenosa premoženja, od tam naprej pa je vedno bil izven sistema proračuna kot takega in to ni nikakršna novost. Mi zdaj proučujemo, ali je računsko sodišče v preteklosti, to je od leta 1995 dalje, zavzelo kakšno formalno stališče v zvezi s tem. Ministrstvo je torej uporabilo isti pristop, kot je bil uveljavljen v preteklosti,« je še poudaril Bajuk. Presežek višji Dodal je še, da želi povedati še dve stvari, za katere meni, da sta zelo pomembni. »Na podlagi podatkov o javnih financah, ki so šele zdaj na razpolago in s katerimi sem bil seznanjen 18. septembra popoldne, to je nekaj dni pred volitvami, želim povedati, kakšno je stanje javnih financ v vseh štirih blagajnah RS. To poročilo računskega sodišča je namreč povezano samo z državnim proračunom, ki pa z ostalimi tremi blagajnami predstavlja daleč nad 95 odstotkov celote, to pa so Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in celoten sistem občin. Če gledamo v celoti, je presežek v letu 2007 nad 90 milijonov evrov. Tudi če bi ministrstvo za finance in njegove strokovne službe računovodstva sledile in Računsko sodišče RS vodi Igor Šoltes, vnuk Edvarda Kardelja, ki si želi kar čim bolj zmanjšati dosežke Janševe vlade. knjižile tako, kot zdaj meni računsko sodišče, da je korektno, bi bil presežek 45 milijonov, ne pa samo 36 milijonov evrov, kot smo poročali v začetku leta na podlagi podatkov o izvrševanju državnega proračuna. Če se k temu prišteje še SOD in KAD ter vse zavode, agencije, sklade, skratka, če pogledamo poslovanje države kot celote in gledamo to po sistemu obračuna (ne po plačilnem toku - op. a.), je zdaj že na razpolago tudi dokončen podatek, da je ta presežek znašal 176,6 milijona evrov, kar je 0,5 odstotka domačega brutoproizvoda ob koncu leta 2007,« pojasnjuje minister Bajuk. Za konec z vsem tem je torej minister Bajuk zavrnil Šoltesove ocene, da je bil državni proračun za leto 2007 narejen na hitro in da so bili podatki prirejeni, proračunski presežek pa nižji od prikazanega oziroma celo negativen. Bajuk poudaija, da so na ministrstvu pri knjiženju nekaterih proračunskih postavk le sledili že več kot desetletje uveljavljenemu sistemu. Hkrati pa dodaja, da so podatke o višini proračunskega presežka v višini 176,6 milijona evrov tudi že poslali Statističnemu uradu RS in evropskemu statističnemu skladu Eurostat. Za konec dodajmo, da se je v zmanjševanje pomena dosežkov vlade, ki odhaja, očitno vključil tudi prvi revizor v državi, ki doslej na tovrstna knjiženja očitno ni imel pripomb. 03 Demokracija ■ 4i/xm • 9. oktober 2008 Računsko \ sodišče Republike j Slovenije; Ali ravna predsednik računskega sodišča igor Šoltes politično? POGLED Neprijetne zapovedi Igor Gošte Civilna družba Gašper Blažič V času predvolilne kampanje je od večjih medijskih hiš le TV Slovenija delovala profesionalno. Seveda ima tudi ta javna (ne državna, gospoda in gospa iz trojčka) ustanova svoje izrazito pristranske novinarje oziroma voditelje. Čeravno kritizirana, da je bila zadnja štiri leta vladni servis, je resnica drugačna. Na tem mestu bom omenil Marcela Štefančiča ml. s svojo Mladinino izvedbo Studia City, satirika Saša Hribarja in novinarko Mojco Pasek. Izrazitega novinarja ali voditelja na drugi strani, ki bi ga torej vleklo na desno politično stran, ne vidim. Seveda pa tako imenovani intelektualni cvet tranzicijske levice gleda na to povsem drugače. Celo profesionalno in politično uravnoteženo vodenje Odmevov in Dnevnika vidijo kot nekaj, kar je bilo v zadnjih letih naklonjeno vladi. Le kako so prišli do tega!? Ob še tako skrbnem analiziranju obeh oddaj tega ne moremo trditi. Edino, kar je bilo opaziti - za razliko od drugih osrednjih medijev je to, da so profesionalno obravnavali tako opozicijo kot vladno koalicijo. Kar je edino pravilno in bi bilo več kot dobrodošlo tudi drugje. Očitno takšnega ravnanja nacionalne televizije niso pričakovali. Vsaj glede na izkušnje iz časov Drnovškovih in Ropove vlade. V zgodnjih letih vladavine dr. Janeza Drnovška se boste verjetno spomnili, kaj se je dogajalo z Žarkom Petanom in pozneje z Vla-dom Ambrožičem. Do teh vlad je bil odnos medijev mnogo prijaznejši kot do opozicije in večnega sovražnika in krivca za vse Janeza Janšo. So se takrat oglasili novinarji z oznako 571s kakšnim protestom? Kje pa, razen redkih izjem - novinarjev in publicistov Nove revije, Demokracije in takratnega Maga. Novinarjev iz združbe 571 takratna evidentna neprofesionalnost ni motila. Zanimivo bo spremljati, ali bo njihova nočna mora tudi v tem mandatu (ponovno) Janez Janša. Verjetno bo spet kriv za vse, kar Gregorju Golobiču ne bo uspelo. Namerno sem zapisal ime predsednika t. i. nove politike z močnim vonjem po naftalinu in ne ime aktualnega zmagovalca volitev Boruta Pahorja. Slednji naj bi po mojem trdnem prepričanju uspešno zvozil štiriletni mandat le v koaliciji z SDS in Janezom Janšo. Mnogo težje mu bo šlo ob Gregorju Golobiču, z Desusom, ki ga bolj kot predsednik Kari Erjavec pooseblja Franc Žnidaršič, in s Katarino Kresal, ki ima že pred resničnim startom željo voditeljem oddaj na TV Slovenija kar sama priporočiti, kaj lahko in česa ne smejo vprašati. Upam, da se motim, a zdi se mi, da bo nadminister Gregor že našel način, da se bodo ministrici Katarini izpolnile želje. Mi bomo pa protestirali! 10 Demokracija • Nova vlada v tem mandatu ne bo imela lahkega dela, saj ji bo opozicija glede na razmerje sil še kako dihala za ovratnik. v Ce sta zadnja Drnovškova in Ropova vlada v mandatu 2000-2004 zaradi široke »dolomitske« koalicije ter velike premoči vodilne LDS pred drugouvrščeno SDS imeli dokaj mirne živce, pa tokrat ne bo več tako. Levemu trojčku se ob pomoči DeSUS-a sicer res obeta 50 poslanskih glasov (brez poslancev manjšin), vendar bodo morali poslanci prihodnje vladne koalicije nastopiti izjemno disciplinirano. Poleg tega bo dejstvo, da ima dru-gouvrščena SDS samo en poslanski sedež manj kot SD, marsikomu povzročalo sive lase. Tudi zato, ker ima dosedanji premier Janez Janša z opozicijskim delovanjem že bogate izkušnje. Kljub temu pa je jasno, da opozicija pri opozarjanju na napake vlade ne bo mogla dela opraviti sama, pač pa se bo morala zanesti tudi na pomoč civilne družbe, ki lahko mimo strank vpliva na javno mnenje in aktivira dovolj veliko število ljudi. Vprašanje pa je, kolikšen javno-mnenjski domet ima krog Nove revije, ki bo moral za svoje preživetje mobilizirati predvsem mlajše kritične intelektualce. Novorevijaški krog, ki je leta 1987 postavil idejne temelje za slovensko demokracijo in državnost, se je v času po osamosvojitvi na politične razmere odzval kar nekajkrat: leta 1997 z izjavo »Ura evropske resnice za Slovenijo«, dve leti pozneje pa še z »Majniško izjavo« in zbornikom »Sproščena Slovenija«. Leta 2003 je omenjeni krog s prvopodpisano Barbaro Brezigar objavil izjavo »Nekaj je treba storiti«, leto pozneje pa je prišlo do ustanovitve Zbora za republiko (ZZR). Odveč je govoriti o tem, kako so naštete dogodke pospremili mediji, zlasti tisti, ki pišejo po nareku »oranžnega blondinca«. Kljub temu pa je ZZR leta 2004 uspešno lobiral za zamenjavo na oblastnem vrhu in tudi dosegel svoj namen, zaradi česar je, kot je dejal Peter Jambrek, postal »žrtev lastnega uspeha«. Toda ali je smisel civilne družbe res zgolj zamenjava ene vladne garniture z drugo? Prav tako ne gre pozabiti tudi na katoliško Cerkev, ki v zadnjem mandatu ni bila toliko v središču politične pozornosti, vsaj kolikor niso politiki tranzicijske levice iskali dlake v jajcu, ko je šlo za denacionalizacijo, financiranje zasebnega šolstva itd. Cerkev se v času zadnjega mandata ni pretirano pritoževala, saj je ne nazadnje bil sprejet evropsko usmerjen zakon o verski svobodi, ki pa so mu glede na namige novih oblastnikov šteti dnevi. Kajti če bo padel zakon o RTV, bo za njim isto usodo doživel tudi zakon o verski svobodi, kar tudi pomeni ponoven začetek uvajanja rigoroznelaicistične ureditve, s katero bomo Slovenci postali bolj francoski od Francozov. To bo morda streznilo predvsem tiste, ki so v nedeljo, 21. septembra, po končani nedeljski maši svoj glas oddali strankam tranzicijske levice. 41/xiii • 9. oktober 2008 KOLUMNA Risalni žebljiček Dr. Andrej Capuder Znana je šala iz stare Jugoslavije, ko sedejo na risalni žebljiček Srb, Hrvat in Slovenec. Srb zabenti in skuša poiskati krivca, Hrvat samo zabenti, Slovenec pa molči, se ozre, če ga nihče ne vidi, in si na skrivaj vtakne žebljiček nazaj v sedalo (ali po domače v rit). Tej šali smo se takrat smejali vsi, izobraženi in manj izobraženi, in se delali, kot da se nas ne tiče. Nekaj domačnosti je bilo v njej, skoraj podobne junaštvu, denimo kako znaš iti prek samega sebe... Ali se lahko tako smejemo tudi ob letošnjih volitvah, ko je slovenski narod - naj nam bo dovoljen ta evfemizem -nasadil Janeza Janšo? Askušajmo najprej ugotoviti, kdo se smeje in zakaj. Smejejo se lahko vsi ti, ki so s pomočjo Fincev in njihove »patrije« - naj bi ta narod na severu raje pometal pred svojim pragom! - podtaknili slovenskemu premieru zgodbo o podkupnini in se delajo, kot da se je nanjo nasadil sam. Lahko da se je. A mnogi Slovenci so raje volili Janeza Janšo, četudi s sumom, da se je njegovih rok kaj prijelo, kot da bi poslušali krohot velikih tatov, ki se smejejo malemu, češ kaj se lotevaš stvari, ki jim nisi kos. Saj je znano, da Janša pušča »prstne odtise« v vseh poslih, ki se jih loti - tako nam govorijo bivši in novi zmagovalci volitev, ki do popolnosti obvladajo umetnost, kako se iz uzmoviča spremeniš v detektiva in narobe. Da je naivnih ljudi, ki so pripravljeni dati zaupnico Janši, ne glede na vsa podtikanja in blatenje skozi štiri leta njegovega mandata, na Slovenskem kar precej, priča skoraj tretjina oddanih glasov, ki bi jih bilo lahko še več, da jih niso v volilnih komisijah preveč natančno šteli. »Zlato zna tekste več kot vestno brati,« je zapisal že renesančni pesnik Camoes. Smeje se lahko bataljon čez petsto slovenskih novinarjev, ki so nas tožili pred Evropo, češ da pod Janševo strahovlado ni bilo svobode tiska. Zdaj jo bodo imeli, toliko ali še več kot v Titovi Jugoslaviji. Od najbolj uglednih novinarskih peres, tistih gostujočih ali drugih stalno nastavljenih, za vsak primer posebej in za vse počez. Njihov največji problem bo, da se niti pod spovedno molčečnostjo ne bodo mogli spomniti kakega svojega članka, kjer bi ob slabem o Janši povedali tudi kaj dobrega. Toliko za spodobnost. Ali da upravičijo diplomo na FDV, kjer jih navsezadnje niso učili samo barabije. Smeje se na vsa usta tudi največji ljubljanski Srb, po katerem šele zdaj prihajajo časi prave demokracije. In če še ne bo prava, jo bomo uvozili iz Beograda. Z novo socialistično vlado bodo spet postali spoštovanja vredni državljani, na preteklost pa bomo skušali pozabiti. Bolj grenak pa bo smeh tistih, ki ne morejo kar tako pozabiti na preteklost. In ki jim je štiriletni mandat desnosredinske vlade vendarle prinesel nekaj upanja. Ne govorim o gospodarskih uspehih, o uvedbi evropske valute, o zmanjšanju brezposelnosti, o mnogih pametnih uredbah, ki naj bi prinesle red v pretežno »samoupravljalsko« družbo iz prejšnjega stoletja. Ali o našem evropskem predsednikovanju, kjer smo si Demokracija • 4i/xm • 9. oktober 2008 nabrali ugleda za nazaj in za naprej. Tu mislim na bolj usodne pridobitve, ki jih bodo znali ceniti šele prihodnji rodovi, če smo že mi zanje slepi. Naj omenim samo dve, popravo krivic in odkrivanje povojnih pobojev ter poizkus transparence novih bogatašev, ki so po uvedbi demokracije povsem legalno izvedli slovenski rop stoletja. Omenjene poteze Janševe vlade, ki sodijo v moralni arzenal politike, niso bile cenjene ne na levici ne na desnici. Za leve se razume, kaj bodo pljuvali v lastno skledo. Manj razumljiv in težje opravičljiv pa je molk z desne, prav ta, ki je ob presenetljivi volilni abstinenci povzročil padec Janševe vlade, ki je (po kratkotrajnem Demosu) za en mandat prekinila več kot polstoletno diktaturo levice. Zdi se, da je na slovenski desnici, zlasti katoliški, precej tistega kompleksa, ki ga uvaja naša začetna prispodoba o risalnem žebljičku. Kot da slovenskim kristjanom ni prav, da se pretirano brska po tistem delu naše »narodnoosvobodilne« zgodbe, ko je slovensko katolištvo, pod vodstvom Cerkve, tako usodno nasedlo komunistični provokaciji in končalo v taboru poražencev, kjer je bilo pobitih in pregnanih na stotisoče. Ta fizični in moralni eksodus kot kaže še naprej straši v slovenski krščanski podzavesti, združen z nevzgojo mladih rodov, ki o teh usodnih dogodkih ne marajo ničesar vedeti. Kdo je rad looseri In vendar bi bilo treba povedati našim ljudem, da je bila to herojska doba Slovencev, kakor koli so se že postavili. Tako se ne bodo več. Ob teh resnicah, na katere je skušal opozoriti dosedanji slovenski premier, tudi sam borec za velike ideje, nas mine smeh. Oziroma se vrne k tistemu, ki ga je sprožil in razširil v krohot sodrge. Smeh se odbije od velikega moža. Tu imamo za zgled Don Kihota - da dvignemo raven naše prispodobe -, iz katerega so se vseskozi norčevali in se povrh čudili, da je lahko še užaljen. »Tisto, ali naj bom užaljen ali ne, pa že sam vem,« je dostojanstveno odgovoril in se na tihem pripravljal na svoj drugi pohod, potem ko so ga s prvega pripeljali vsega pobitega na senenem vozu, ob splošnem zgražanju domače vasi. Naj sklenem, da nas je še nekaj, ki upamo v drugi Janšev pohod. Ko si odpočije, si zaceli rane in pozabi na storjene krivice, ko se znova zazre v svojo Dulsinejo in si najde zvestega oprodo, naj pride, da bo »razdiral krivice, tolažil vdove in sirote, zaščitil revne in ponižane«, kot piše knjiga o junaškem vitezu. In slava bo njegova in naša. 0 11 POLITIKA Razpoke na tranzicijski levici Gašper Blažič, foto: Gregor Pohleven, Andreja Velušček Tudi po razglasitvi uradnih rezultatov volitev se pogajanja glede sestave nove vladne koalicije nadaljujejo. Zaradi izbire pogajalcev in borbe za stolčke pa se že kažejo prve razpoke znotraj t. i. levega trojčka, ki ga zastopa triumvirat KGB. Trenutno najbolj vroče vprašanje je namreč, katero funkcijo naj bi zasedel predsednik Zaresa Gregor Golobic, ki očitno postaja vse bolj neprijeten in nepredvidljiv politični partner zlasti za SD. Številni funkcionarji zmagovalne politične stranke se namreč bojijo, da bi vlado v resnici vodil Golobic, mnogi tudi niso navdušeni nad dejstvom, da se tako Golobic kot prva dama LDS Katarina Kresal »šlepata« na SD in se predstavljata kot člena zmagovite koalicije, zaradi česar znotraj koalicije pričakujeta večji izkupiček, kot naj bi jima pripadal glede na delež glasov. Zato se postavlja vprašanje, ali se trojčku KGB morda obeta notranja hladna vojna. Iskanje predsednika DZ Potem ko je predsednik države Danilo Tiirk objavil datum ustanovne seje državnega zbora, ki bo v sredo, 15. oktobra, se vse bolj pojavljajo ugi- 12 banja, kdo bo postal predsednik državnega zbora. SD bo veterana iz svojih vrst Mirana Potrča najverje-tnej e predlagala za podpredsednika DZ, čeprav se neuradno namiguje, da bi po zgledu prejšnjega mandata predsednik DZ lahko postal nekdo iz največje vladne stranke. V preteklem mandatu je namreč funkcijo predsednika državnega zbora opravljal France Cukjati iz SDS (čeprav se je veliko govorilo o tem, da naj bi predsednik DZ postal sedaj že nekdanji predsednik NSi Andrej Bajuk), slednji pa naj bi najverjetneje postal eden od treh podpredsednikov DZ. Obstaja tudi možnost, da bo dosedanji podpredsednik Vasja Klavora (DeSUS), ki je hkrati tudi edini podpredsednik DZ, ki je zdržal do konca mandata, dobil podaljšan mandat še za štiri leta. Klavora bo kot najstarejši poslanec sicer vodil ustanovno sejo DZ. V prejšnjem mandatu sta funkcijo podpredse- dnika DZ poleg Klavore opravljala še Marko Pavliha in Sašo Peče. Slednji je malo pred koncem mandata protestno odstopil, Marku Pavlibi pa je funkcija podpredsednika DZ prenehala, ko je zapustil poslansko skupino LDS in odšel k SD. Poskusi izvolitve novega podpredsednika državnega zbora - s strani SD kot največje opozicijske poslanske skupine sta bila poleg Pavlihe predlagana še Darja Lavtižar Bebler in Miran Potrč - zaradi premajhnega števila glasov ni uspela. Tokratni napovedani podpredsedniški trojček Cukjati-Potrč-Klavora pa bo zdržal pod pogojem, da bo za predsednika DZ izvoljen nekdo iz Zaresa ali LDS. Ze nekaj časa se kot neuradnega kandidata za to funkcijo omenja Gregorja Golobica, ki pa ga predsedovanje DZ očitno ne zanima in se vendarle ogreva za prestop med ministrske funkcije. Med možnimi kandidati za vodenje DZ naj bi bila tudi Katarina Kresal, vendar naj bi bili znotraj SD bolj »navdušeni« nad Golobičem. KamzGolobičem Medtem se vse bolj vrstijo tudi ugibanja glede razporeditev funkcij v vladi, kjer naj bi Golobica skušali »zvabiti« na funkcijo zunanjega ministra, s čimer SD bi Golobica najraje videla v DZ ali na zunanjem ministrstvu. Demokracija • 41/xm • 9. oktober 2008 bi bil njegov manevrski prostor neprimerno bolj omejen, kot če bi prevzel v meglo zavito funkcijo ministra brez listnice. Že tako ali tako naj bi Mitja Gaspari postal zgolj neformalni predsednik vlade (zakon o vladi namreč ne predvideva takšne funkcije), njegova formalna zadolžitev pa naj bi bilo usklajevanje gospodarskega, finančnega in socialnega resorja. Težava pa bi nastala, če bi Golobic pridobil funkcijo, s katere bi lahko znova nemoteno kadroval, saj bi s tem vsaj delno posegel na področje, ki ga pokriva Mitja Gaspari. V primeru, če bi Golobic prevzel funkcijo zunanjega ministra, bi imel neprimerno manj časa in tudi možnosti, da bi se vmešaval v notranjo politiko. Ni pa še znano, katero funkcijo naj bi prevzela Katarina Kresal, saj naj bi jo botri iz ozadja najraje videli na ministrstvu za gospodarstvo, medtem ko sama ni ravno izkušena na tem področju. Glede na njen pravniški profil ji še vedno ostaneta ministrstvo za notranje zadeve ali ministrstvo za pravosodje. Če bi prevzela slednjega, bi nesojeni kandidat za pravosodnega ministra Aleš Zalar lahko postal zgolj državni sekretar na omenjenem ministrstvu. Po vsej verjetnosti pa bo LDS poskusila izsiliti vsaj dva ministrska stolčka, pri čemer ni nemogoče, da bi funkcijo ministra za kulturo prevzel neuspešen kandidat za poslanca Jožef Školč, ki je ministrstvo za kulturo vodil v mandatu 2000-2004. Zanimivo pa je, da se je v zadnjem času pojavila celo informacija, da naj bi se za funkcijo zunanjega ministra ogreval Zoran Thaler, kije to funkcijo že opravljal. Vendar pa gre očitno le za špekulacijo, saj je bil Thaler v devetdesetih letih že dvakrat zunanji minister (najprej v mandatu 1992-1996, ko je nasledil Lojzeta Peterleta, nato pa še v mandatu 1996-2000), vendar obakrat neuspešno, saj je enkrat sam odstopil, drugič pa ga je s položaja odnesla interpelacija. Školčeve ambicije Bržkone pa bo na koalicijska pogajanja precej slabo vplivalo dejstvo, da si bodo v treh različnih strankah nasproti stali nekdanji strankarski tovariši. Anton Rop in Mitja Gaspari naj bi se pogajala v imenu SD, medtem ko bo na strani LDS eden od pogajalcev Jožef Školč, ki pa naj bi bil v precej slabih odnosih s predse- dnikom Zaresa Gregorjem Golo-bičem. Slednj i j e sicer v svoj o pogajalsko skupino ravno tako pripeljal dva nekdanja člana LDS, in sicer Pavla Gantarja in Mateja Lahovni-ka, ki sta sicer resna kandidata za ministrske funkcije. Zanimivo je, da so se leta 2000, ko je LDS vodil Janez Drnovšek, v njenem imenu pogajali Gregor Golobic, Anton Rop in Igor Bavčar, ki je bil tedaj še podpredsednik LDS, medtem ko Školč pri pogajanjih ni bil navzoč. Kljub temu pa mu je uspelo priti do položaja »izkušenega« pogajalca v imenu LDS, saj je Katarina Kresal na tem področju brez izkušenj. Skupaj s Školčem naj bi LDS zastopal še Aleš Zalar. Tako za Školča kot za Golobica pa bo prav gotovo njun nekdanji strankarski kolega Anton Rop precej neprijeten. Še zlasti to velja za Školča, ki je v primerjavi z Ropom dobil zelo malo glasov. Da odnosi med strankami t. i. levega trojčka niso tako blesteči, kot se zdi na prvi pogled, dokazuje tudi dejstvo, daje Golobic pred volitvami tako rekoč miniral zagorskega župana Matjaža Švagana (LDS), ki se mu letos ni posrečil preboj v parlament. Negotova usoda DeSUS Prav tako pa še vedno ni jasno, kakšno vlogo naj bi dobil »pomožni« koalicijski partner (DeSUS in/ali SLS) glede na nedavne izjave Katarine Kresal, češ da ni mogoče enačiti strank levega trojčka s tistimi, ki so bile doslej članice vladne koalicije. Kari Erjavec je prav gotovo v ne- DeMOKRACIJA ■ 41/XIII • 9. oktober 2008 POLITIKA Na srečanju dosedanjih poslancev in ministrov je predsednik države Danilo Tiirk napovedal ustanovno sejo DZza 75. oktober. rodnem položaju, saj po eni strani velja za ambicioznega politika, ki bo skušal unovčiti svoj uspeh na volitvah (DeSUS je v primerjavi z vsemi prejšnjimi mandati skoraj podvojil število poslancev), po drugi strani pa ga pri vstopu v vlado ovira dejstvo, da se je v aferi Patria upiral tranzicijski levici in da ni bil izvoljen za poslanca. Ker je usoda nabave oklepnikov še negotova, je razveljavitev posla s Patrio in ponovna vzpostavitev naveze s Sistemsko tehniko povsem mogoča, Kari Erjavec pa bi bil v tem primeru kot obrambni minister v novem mandatu velika ovira za tovrsten posel. Zato je verjetnejši scenarij, da naj bi Erjavec kot pravnik in predsednik ene od koalicijskih strank prevzel vodenje ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (ob tem naj spomnimo, da ima tudi dosedanja ministrica Marjeta Cotman pravniško izobrazbo). To pa bi pomenilo, da bi favoritka SD za to mesto Andreja Čmak Meglic ostala v državnem zboru (najverjetneje bo vodila parlamentarni odbor, ki pokriva to področje), za državno sekretarko na ministrstvu pa bi bila predlagana Staša Baloh Plahutnik, ki je vodila odbor za delo, družino in socialne zadeve v SD. Ob tem velja omeniti, da je bil DeSUS v zadnji Drnovškovi vladi 2000-2002 celo brez ministrskega sedeža - šele ko je Drnovška na funkciji predsednika vlade nasledil Anton Rop, sta DeSUS in LDS »skupaj« predlagali Zdenko Kovač za ministrico brez resorja, odgovorno za regionalni razvoj (sedaj je članica Zaresa). Je pa DeSUS imel v mandatu 1996-2000 tudi enega ministra, in sicer Janka Kušaija, ki je bil kot minister brez resorja zadolžen za koordinacijo delovnih teles s področja socialnega varstva. Pri tem ni izključeno, da si bosta Erjavec in Pahor delila usodo žrtve medijskega umora, ki ga uprizarjajo mediji, na katere ima vpliv Golobic. Vsekakor pa ni nobenega dvoma, da bodo težave pri sestavljanju vlade precej večje, kot so pripravljeni priznati predstavniki bodočih vladajočih strank IS 13 Koliko bo Jožef Školč v koalicijskih pogajanjih iztržil za LDS? Ni še jasno, katero ministrstvo bo vodil predsednik DeSUS-a Kari Erjavec. POLITIKA Predsednik Tiirk je doslej prejel devet predlogov za odpoklic veleposlanikov in šest predlogov za imenovanje novih. Predsednikova učna ura Petra Janša, foto: Gregor Pohleven, Andreja Velušček, arhiv Demokracije Ministrstvo za zunanje zadeve je objavilo pravno mnenje o vlogi in ustavnem položaju predsednika republike pri imenovanju veleposlanikov. Poudarilo je, da je naloga predsednika predvsem skrb za zakonitost postopkov. MZZ je i. oktobra na svoji spletni strani objavilo pravno mnenje o vlogi in ustavnem položaju predsednika republike pri postavitvi veleposlanikov, ki sta ga pripravila strokovnjaka za ustavno pravo prof. dr. Igor Kaučič in asist. dr. Saša Zagorc kot odziv na napovedi predsednika Turka, da bo nekatere kandidate za slovenske veleposlanike potrdil, nekatere pa zavrnil. 29. septembra je predsednik v pogovoru za STA na vprašanje o zapletu z vlado glede veleposlanikov - odločitev o njihovem imenovanju je Tiirk odložil na čas po volitvah - sicer povedal, da je že bliže odločitvi, potem ko je imel junija še precej površne podatke kandidatih. »Junija smo imeli nekaj preliminarnih, čisto neformalnih, zelo parcialnih pogovorov, ko mi ni bilo predstavljeno celotno število kandidatov, in sem dobil zelo površno sliko o vladnem predlogu. Za nekatere sem izvedel prek medijev in potrebnega je bilo precej dela za potrebne informacije o kandidatih in njihovih kvalitetah.« Predsednikova napoved Predsednik republike Danilo Tiirk se je že junija letos odločil, da bo odločitev o imenovanju novih veleposlanikov, ki jih je predlagala vlada, preložil na čas po volitvah. Šestega junija je namreč vlada RS na seji podala predloge za imenovanje veleposlanikov, in čeprav so bili označeni s stopnjo tajnosti »ZAUPNO« ter do pridobitve agrema-nov držav sprejemnic o imenih in priimkih kandidatov sploh naj ne bi bilo dovoljeno govoriti, so se v javnosti kmalu začela pojavljati konkretna imena kandidatov. Tako naj bi po poročanju TV Slovenija vlada že potrdila veleposla-niško mesto kmetijskemu ministru in nekdanjemu veleposlaniku Iztoku Jarcu v Londonu, nekdanjemu direktorju Sove Matjažu Šinkovcu v Washingtonu, generalnemu direktorju direktorata za evropske zadeve in politično bilateralo Bogdanu Benku v Ko-benhavnu in generalni direktorici direktorata za načrtovanje politik in politično multilateralo Aniti Pipan v Bruslju, medtem ko naj bi se zunanji minister Dimitrij Rupel potegoval za mesto veleposlanika na Dunaju. Časopis Dnevnik pa je poleg omenjenih imen 11. avgusta objavil še imena ostalih kandidatov, in sicer veleposlanika v Bruslju Boruta Trekmana, ki naj bi ga vlada »preselila« v Berlin, vodje kabineta ministra Rupla Aleša Baluta (Bratislava), vodje sektorja za jugovzhodno Evropo Leona Marca (Haag), vodje sektorja za gospodarsko diplomacijo Roberta Kokalja (Moskva), veleposlanika v 14 Demokracija • 4i/xin ■ 9. oktober 2008 POLITIKA Bodo potrjena domnevno sporna imenovanja Matjaža Šinkovca, Boruta Trekmana in Aleša Baluta za veleposlanike? Demokracija ■ 4i/xm • 9. oktober 2008 Ustavni pravnik dr. Igor Kaučič Odhajajoči premier Janez Janša nega sodelovanja med vlado in predsednikom republike ni mogoče imenovati veleposlanikov, saj predsednik ne more imenovati osebe, ki mu je vlada ni predlagala v imenovanje, po drugi strani pa lahko predsednik predlog vlade tudi zavrne, piše v mnenju. Pravnika tudi menita, da predsednik in vlada drug drugemu tako ne moreta vsiliti nobenega kandidata, zato je postavitev veleposlanika možna le v postopku medsebojnega dogovarjanja in sodelovanja. Dodajata še, da ima predsednik vsekakor pravico do zavrnitve kandidata, če je prišlo do kršitev v postopku, medtem ko je vprašanje, če mu je to mogoče priznati tudi pri vsebinski presoji primernosti kandidata za veleposlanika. Slednje je po mnenju Kaučiča in Zagorca možno le glede na tiste okoliščine in pretekla dejanja kandidata, ki neposredno in vsebinsko opredeljujejo njegov diplomatski profil, ne pa glede na objektivne dejavnike, ki niso neposredno povezani z njim (npr. parlamentarne volitve, posebne razmere v državi pošiljateljici in sprejemnici ipd.), ali na subjektivne dejavnike, ki se ne nanašajo na opravljanje diplomatskih nalog (npr. članstvo v političnih strankah). Po mnenju obeh pravnikov je tako naloga predsednika republike pri postavitvi veleposlanikov ► 15 Moskvi Andreja Benedejčiča (Kijev), veleposlanika v Kijevu Primoža Šeligo (Teheran), vodje sektorja za Hrvaško Toneta Kajzera (Helsinki), vodje diplomatskega protokola na MZZ Jožefa Hlepa (Kosovo) ter svetovaleca predsednika republike Dušana Snoja (Budimpešta). Vsi razen Snoja so se po pisanju Dnevnika tudi predstavili parlamentarnemu odboru, svetovalec predsednika republike pa se je kandidaturi odpovedal, saj so bile pred tem sprejete spremembe zakona, po katerih mora biti kandidat za veleposlanika sedem let zaposlen na zunanjem ministrstvu. Tega pogoja pa Snoj naj ne bi izpolnjeval. Sicer pa je predsednik republike Danilo Tiirk v omenjenem pogovoru za STA, ta je bil opravljen ob koncu udeležbe na splošni razpravi 63. zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku, napovedal, da se bo kmalu odločil o potrditvi ali zavrnitvi kandidatov za nove slovenske veleposlanike. Pri tem je okrcal slovensko vlado, da mu takrat ni predložila celotnega seznama kandidatov, ki so bili poleg tega predstavljeni površno. »Za nekatere kandidate sem izvedel iz medijev,« je dejal predsednik in pristavil, da ima zdaj na razpolago zadosti informacij za sprejetje odločitve. »Kot vse kaže, bom nekatere predloge sprejel, druge pa zavrnil,« je napovedal Tiirk. Pri odločitvi predsednika Turka o (ne)imenovanju novih veleposlanikov sta ga podprla tudi vodji poslanskih skupin LDS in Zares Jožef Školč in Matej Lahov-nik, ki sta v začetku julija celo ob-struirala nujno sejo odbora DZ za zunanjo politiko (OZP). Školč je bil takrat mnenja, da je šlo pri tem za politizacijo diplomatske mreže, to je, da želi »vladna večina pred volitvami vse zaslužne ljudi zaposliti v tujini«. Zato je tudi v prihodnje, ko je imela OZP na dnevnem redu imenovanje veleposlanikov, zahteval umik teh točk z dnevnega reda. Tudi Lahovnik je napovedal, da pri nadaljnjem delu OZP, ko bo šlo za veleposlanike, ne namerava več sodelovati, saj je po njegovih besedah vlada očitno še naprej »rinila z glavo skozi zid«. Tudi nekdanji zunanji minister in bodoči poslanec stranke Zares Ivo Vajgl je mnenja, da je predsednik republike z neimenovanjem novih veleposlanikov »potegnil pravo potezo, saj lahko takoj in dolgoročno prispeva k umiku slovenske diplomacije iz političnih iger«. Zato še toliko bolj bode v oči pomembno dejstvo, ki kaže na dvojna merila nekaterih politikov, da je vlada RS, ki jo je vodil Anton Rop, dva veleposlanika imenovala 15. julija 2004. Odbor za zunanjo politiko se je z njima pogovoril na nujni seji 15. septembra, torej sredi volilne kampanje, tedanji predsednik republike dr. Janez Drnovšek pa je njuno imenovanje podpisal 30. septembra 2004, torej komaj nekaj dni pred volitvami (3.10. 2004). Strokovno mnenje Napoved predsednika republike Danila Turka, da ne bo imenoval vseh predlaganih veleposlanikov, je komentiral tudi premier Janez Janša. Dejal je, da ne ve, kaj bodo na to napoved rekli ustavni pravniki, vendar pa je po njegovem mnenju vlada v skladu z zakonom in ustavo končala svoj del procedure, pričakuje pa, da bodo tako ravnali tudi drugi. Tako je MZZ na svoji spletni strani 1. oktobra res objavilo re- Zunanji minister Dimitrij Rupel Ivo Vajgl je kritičen do Dimitrija Rupla. lativno obsežno pravno mnenje o pravicah in dolžnostih predsednika republike pri imenovanju veleposlanikov, pod katerega sta se podpisala strokovnjaka za ustavno pravo, profesor dr. Igor Kaučič in asistent dr. Saša Zagorc. Pravnika v tem mnenju med drugim ugotavljata, da čeprav slovenska ustava določa, da predsednik republike postavi in odpokliče veleposlanike, te določbe ni mogoče razlagati tako, da bi to lahko počel povsem samostojno, torej brez sodelovanja drugih organov. Veleposlanike namreč v skladu s slovensko zakonodajo imenuje vlada, odbor državnega zbora opravi pogovor s kandidatom, predsednik pa izda ukaz o imenovanju veleposlanika in mu izda poverilna pisma, potem ko je ta dobil privolitev oz. agreman države sprejemnice. Toda brez medsebojnega tvor- POLITIKA Predsednikova učna ura ► predvsem v skrbi za zakonitost postopka in v spoštovanju načel pravne države, kar je tudi praksa v primerljivih pravnih ureditvah. Po njunem mnenju gre bolj za predsednikovo dolžnost kot pa pravico. Vendar to po mnenju obeh strokovnjakov še ne pomeni, da predsednik republike ne sme izraziti pomislekov o primernosti in strokovni usposobljenosti posameznega kandidata za veleposlanika in jih ustrezno obrazložiti. Svoje zadržke ali pomisleke bi moral predsednik izraziti nemudoma, da bi dal pristojnemu organu vedeti, da predhodno neformalno soglasje o kandidatu za veleposlanika ni doseženo. Ta vprašanja pa bi bilo treba rešiti v predhodnih neformalnih usklajevanjih med MZZ in predsednikom, kot to določa tudi zakon o zunanjih zadevah. Turkov odziv Predsednik Türk je še isti dan v sporočilu za javnost pojasnil, da je doslej prejel devet predlogov za odpoklic veleposlanikov in šest predlogov za imenovanje novih. Toda posredovani predlogi niso vse- mm Janez Drnovšek je leta 2004 M podpisal imenovanje dveh veleposlanikov tik pred volitvami. bovali nobene obrazložitve in niso imeli priloženih podatkov, iz katerih bi bilo razvidno, da so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji za odpoklic oziroma imenovanje veleposlanika. Pri tem je izrazil tudi pričakovanje, da bodo v kratkem podane tudi uradne obrazložitve predlogov vlade, da se bo postopek pravno pravilno nadaljeval in zaključil. Sicer pa bo najprej odločil o predlaganih odpoklicih veleposlanikov, in ko bo postopek odpoklicev sedanjih veleposlanikov končan, bo šele mogoče odločiti o imenovanju novih veleposlanikov v teh državah, je pojasnil. Tiirk je sicer v svojem sporočilu za javnost še odgovoril, da se zavzema za vzpostavitev doslednega spoštovanja pravnega reda in predpisanih postopkov. Kot meni, bi morala biti država z doslednim spoštovanjem pravil vzor slovenskim državljanom, od katerih sama zahteva natančno upoštevanje veljavnih predpisov. »To velja tudi za tiste postopke, v katerih sodeluje predsednik republike v okviru svojih ustavno predpisanih pristojnosti in s tem povezane odgovornosti,« so še zapisali v Turkovem uradu in dodali, da bo predsednik k presoji predlogov kandidatov za veleposlanike »pristopil z vso skrbnostjo, saj se pridružuje prizadevanjem za čim bolj kakovostno in strokovno delovanje slovenske diplomacije«. BI Radi bi bili osamosvojitelji V javnosti je skoraj neopaženo minila proslava ob petinšestdeseti obletnici Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Gre za zasedanje, ki je trajalo od prvega od četrtega oktobra leta 1943 in je skušalo legitimizirati partizanski boj in posredno komunistično revolucijo. Slavnostni govornik na proslavi je bil Bogdan Osolnik, eden izmed dva ducata še preživelih tedanjih udeležencev zbora. Kot je bilo tudi pričakovati, seje slavnostni govornik dvignil v - pri komunistih tako običajne - epske višine. Tedanji zbor je ocenil kot edinstven, »saj je to edini primer, da je neki narod sredi vojne organiziral tako množičen zbor na volitvah izvoljenih predstavnikov ljudstva«. Pozabil je sicer povedati, kdo vse je imel pasivno in aktivno volilno pravico na teh - recimo jim - volitvah, je pa zato pavšalno ocenil, da je zbor podpirala velika večina slovenskega naroda. Pika! Udeležilo se ga je menda 746 odposlancev. Milovan Djilas, ki je bil prisoten, v svojih spominih sicer navaja 562 odposlancev, ampak za komuniste je bilo vprašanje številk itak vedno relativna stvar, odvisna od potrebe. Tega se sicer zvesto držijo tudi dandanes. Osolnik zatrjuje, da je bila na zboru zastopana protifašistična stran, pri tem pa (hote) pozablja, daje ta protifašistična stran slab mesec pred tem sodelovala z italijanskimi fašističnimi vojaki in z njihovim topništvom ter v Grčaricah umorila glavnino Jugoslovanske Vojske v Domovini. JVvD je bila pod vodstvom kraljevske vlade v Londonu. Kraljevska vlada je bila tedaj edina mednarodno priznana članica zavezniških sil v boju priti fašizmu in jo je priznaval tudi komunistični malik v Kremlju, ki so se mu zvesto klanjali slovenski partizani. Skratka, protifašisti so skupaj s fašisti pobili protifašiste, s čimer so se strinjali seveda omenjeni odposlanci, se mimogrede razglasili za narodno oblast namesto oblasti, ki sojo priznavali protifašistični zavezniki, in s tem seje bojda strinjala večina slovenskega naroda. Zanimivo in - če smemo citirati Osolnika - vsekakor edinstveno v vsej drugi svetovni vojni. Osolnik je končno razglasil tedanji zbor kot enega temeljev slovenske samostojnosti. Zanimivo pa je, da so vsi tedanji kakor pionirji & prvo-borci slovenske samostojnosti pokorno požrli podreditev Slovenije Beogradu in jo večinoma zagovarjali še leta 1990, jokajoč, da bo osamosvojitev Slovenije pogubna za naš narod. Še pomnite, tovariši? Osolnik tudi ni omenil, zakaj so on in ostali kot podporniki samostojnosti požrli Proslava v Kočevju v čast zboru z vprašljivo legitimnostjo razpustitev partizanske - recimo ji - vojske? Vseh njenih junaških brigad, divizij in korpusov, pred katerimi so menda trepetali v Berlinu in širše. Zadosti je bil en sam dekret iz Beograda, pa so vsi padli na kolena. Menda so sicer zato trpeli, a ne tako zelo, da mastni privilegiji tega ne bi bili uspeli odpraviti. Osolnik in tovarišija se zdaj skušajo postaviti ob bok tistim, ki leta 1991 ob dekretu iz Beograda, ki pa je bil podprt s tanki in letalstvom, niso padli na kolena. Res pa je, da tisti dejanski osamosvojitelji iz leta 1991 ne dobivajo dvojnih in trojnih pokojnin in ostalih dodatkov, za razliko od tistih »radi bi bili osamosvojitelji« iz leta 1943. Na proslavi oseb iz aktualne politike skoraj ni bilo videti, še celo tistih iz neokomunističnega tabora ne. No, po pričakovanju je bilo videti Mirana Potrča, še enega izmed »rad bi bil osamosvojitelj«, ki je še leta 1991 jamral o pogubnosti izstopa iz Jugoslavije. Očitno je bil zato Potrč, zadnji predsednik komunistične skupščine, vsa ta leta nagrajen s poslanskim sedežem in se mu pod levim trojčkom spet nasmiha mesto podpredsednika skupščine. Ne bo sicer tako kot v starih dobrih časih (še zlasti v Kočevju), a z malo dobre volje se da vse prenesti, celo opozicijo v parlamentu. Ob Potrču je bil seveda prisoten še Janez Stanovnik in še nekaj reliktov nekdanje komunistične partije, zanimivo pa je, da seje proslave udeležil tudi predsednik Danilo Tiirk, celo kot pokrovitelj. Predsednik Turk očitno stopa po svetli poti, ki jo je začrtal Milan Kučan z obiskovanjem vsake pasje procesije, ki vsaj malo diši po partizanstvu. B. S. 16 Demokracija • 41/xiii • 9. oktober 2008 POLITIKA Medijski krasni novi svet Gašper Blažič, foto: Buenos Dias, Gregor Pohleven, Andreja Velušček Po zmagi SD na volitvah se v času sestavljanja nove leve koalicije vrstijo ugibanja, kako bo vladavina tranzicijske levice vplivala na medijsko svobodo. Videti pa je, da so se ključne spremembe začele že pred izvolitvijo nove Pahorjeve vlade. V Sloveniji je precejšen del novinarskega ceha politično povezan s tranzi-cijsko levico, še zlasti s prvakom Zaresa Gregorjem Golobičem. To se je ne nazadnje pokazalo v času mandata Janševe vlade, ko je velik del novinarjev tako rekoč usklajeno sodeloval s tranzicijsko levico, omenjena naveza pa je vrhunec dosegla z lansko peticijo proti cenzuri. Z zmago t. i. levega trojčka na volitvah pa se že utrjuje protiopozicijska fronta, ki je bila v medijih prisotna vse do leta 2004. Napad na Pahorja Da ima Gregor Golobic poleg Milana Kučana daleč največ vpliva v slovenskih medijih, dokazuje tudi dejstvo, da se je ost medijskega propagandnega aparata sedaj usmerila še proti bodočemu mandatarju za sestavo nove vlade Borutu Pahorju. Slednjega je v prejšnji kolumni v Dnevniku napadel kolumnist Vlado Miheljak, češ da najšibkejši člen bodoče vladne koalicije ne bo kakšna obrobna stranka (DeSUS ali morda SLS), pač pa zmagovalna stranka in njen predsednik. Podobno je Pahorja v svojem uvodniku napadel tudi urednik Mladine Gregor Repovž, češ da nezaupanje do Pahorja izhaja iz »njegovega čudnega odnosa do dosedanjega predsednika vlade«. »Dejstvo je,« trdi Repovž, »da je v času, ko so se po državi dogajale najbolj grde stvari, tako v podjetjih, institucijah kot medijih, Pahor intenzivno sodeloval v Janševem partnerstvu. In mižal in molčal - še danes govori, da je ponosen na to partnerstvo.« Nobenega dvoma ni, da gre v napadih na Pahorja zaradi njegove domnevne kolaboracije z Janezom Janšo predvsem za dolgo roko Gregorja Golobica, ki ima močan vpliv zlasti na Dnevnik in Mladino. Po nekaterih namigih naj bi ► 17 Demokracija • 4i/xni • 9. oktober 2008 POLITIKA Medijski krasni novi svet ^ Odgovor~^st za s Kno aeutcv UUJV. • 1 . ■ • , • . Bs glas ZA Socialne demokra Rüdih do f«6ie iaposlil fien &0j ptoli k ^H - v ^H So Borut Pahor postal žrtev Golobičevega propagandnega aparata? ► bila oba omenjena medija tudi indikator potencialnih tarč Golobičevega kadrovskega cunami-ja, ki ga Pahor vsaj v javnosti ne odobrava, žrtve kadrovskih čistk pa naj bi padle najprej na RTV Slovenija in na STA. Golobičev scenarij naj bi se najlažje posrečil v primeru, če bo ministrstvo za kulturo vodila Majda Širca, saj bo v tem primeru čiščenje v medijih neprimerno lažje. Koalicijski nesporazum? Eden ključnih točk nesporazuma med Pahorjem in Golobičem pa je ravno zakon o RTV. Za Golobica je namreč sprememba omenjenega zakona prioriteta, podobno velja tudi za predsednico LDS Katarino Kresal, medtem ko Pahor napoveduje, da bo soglasje za spremembo zakona iskal tudi pri opozicijskih strankah, kar se zdi sporno zlasti Golobičevim jurišnikom. Nič nenavadnega torej, da so se v zadnjem času pojavile nove govorice o »čiščenju« na RTV Slovenija, ki je za Miheljaka »režimsko trobilo«, čeprav v času od uveljavitve novega zakona o RTV ni prišlo do takšnih radikalnih sprememb, ki bi kazale na politično podrejenost vladi oziroma njenemu predsedniku. Reforma javnega zavoda RTV Slovenija je obšla zlasti njegov radijski del, ki je še vedno močno pod vplivom tranzicijske levice. Do Pahorjevega predloga, da bi se RTV Slovenija zgledovala po britanski BBC, pa je skeptična tako strokovna kot politična javnost. Kot je za časopis Finance (2. 10. 2008) dejal direktor Media Polisa Marjan Novak, BBC nima oglasov, kar pomeni, da jih tudi 18 RTV v tem primeru ne bi imela. Glavna značilnost BBC pa je tudi kadrovski vpliv britanskih oblasti, ravno vpliv parlamenta in vlade pa je v sedanjem zakonu o RTV sporen za tranzicijsko levico. Sicer pa je bilo vodstvo RTV Slovenija v zadnjem času deležno precej ostrih kritik predstavnikov zunaj -parlamentarnih strank, češ da so v primerjavi s parlamentarnimi strankami v neenakem položaju, vendar so se podobne pritožbe pojavljale že v preteklosti. Varčna črna vdova Medtem se tudi vrstijo ugibanja, kaj se bo zgodilo z vodstvom RTV Slovenija in STA ter koga bi tranzicijska levica pripeljala na vrh obeh ustanov. Direktorica STA Alenka Pau-lin sicer zatrjuje, da vzrok njene morebitne zamenjave ne more biti drugačen kot politično motiviran, očitno pa se podobno prepričanje širi tudi na RTV. Urednik spletne Mladine Boštjan Lajovic, ki je bil še do nedavnega zaposlen na TV Slovenija kot novinar, pred tem Nič več na Delu Prejšnji teden je v javnost pricur-Ijala neuradna informacija, da je Danilo Slivnik dokončno dal odpoved delovnega razmerja v časopisni hiši Delo. Slivnik je informacijo potrdil, vendar ni želel komentirati, prav tako ni povedal, kaj namerava storiti v prihodnje. Nekdanji predsednik uprave Dela je bil po razrešitvi s svoje funkcije tako rekoč brez pravih zadolžitev. pa na Pop TV, je za Demokracijo že zanikal kandidaturo za direktorja T V Slovenija, češ da nima potrebnega znanja in izkušenj. Med možnimi kandidati za funkcije na RTV se omenja tudi Miha Kovač, ki naj bi imel tudi politično podporo. V osrednjih časopisnih hišah se za zdaj še ne govori o kadrovskih zamenjavah. Časopis Večer že nekaj časa posluje z enotirno upravo, saj je dotedanji predsednik uprave Uroš Skuhala že pred meseci postal tudi urednik, medtem ko je dosedanji urednik Tomaž Rane postal njegov namestnik. Tudi časopis Delo že nekaj časa deluje pod vodstvom Darijana Koširja, medtem ko notranjepolitični del Slovenskih novic ureja Patricija Sašek, nekdanja tiskovna predstavnica SDS. Kljub temu da časopisna družba Delo že nekaj časa zatrjuje, da ni v krizi, pa pozornost vzbuja dejstvo, da je bil nedavno ukinjen brezplačnik Total tedna, znan tudi po tem, da je pred ustanovitvijo Reporterja zanj pisal Silvester Šurla, potem ko je bil premeščen z Maga. Da v časopisni hiši Delo škripa, dokazuje tudi ukinitev večerne izdaje Dela ter zmanjšanje obsega tednika Mag za 16 strani, čeprav v časopisni hiši Delo za zdaj zanikajo, da bi Mag ukinili, ne glede na to, da mu naklada strmo pada. Delu naj bi bil finančno ponagajal tudi spodrsljaj v Slovenskih novicah, ko so morali zaradi prvotno neobjavljenega predvolilnega propagandnega članka o domnevnem ponovnem odkupu stanovanj, kupljenih po t. i. Jazbinškovem zakonu, natisniti dodatnih dvesto tisoč brezplačnih izvodov ponedeljkove izdaje Slovenskih novic. Po nekaterih namigih pa naj bi bila opustitev Totala tedna - o tem se je govorilo že konec lanskega leta - ter večerne izdaje Dela posledica kreditov Pivovarne Laško za utrditev njene lastniške mreže. Ukinitev večerne izdaje Dela je sprožila tudi precej nejevolje v črni vdovi, saj morajo zaradi podaljšanega roka za oddajo članka mnogi zaposleni dežura-ti do poznega večera. Medijski guru GG Čeprav je velika večina medijev že doslej izkazovala lojalnost doslej opozicijskim političnim silam (predvsem mediji v lasti domačih mogotcev, od Boška Šrota do Bojana Petana), pa so očitno sedaj prišli na vrsto tudi mediji, ki so v lasti tujih gospodarskih družb. Medtem ko je Pop TV že od nekdaj na strani tranzicijske levice, tudi dnevnik Finance vse bolj očitno drsi pod Golobičev vpliv, kar se pozna tudi v vse večji protivladni naravnanosti (na primer članek o vladni kadrovski politiki po Demokracija • 41/xm • 9. oktober 2008 Katarina Kresal in Gregor Golobic RTV Slovenija bo med prvimi žrtvami. POLITIKA Vlado Miheljak in Grega Repovž prek Dnevnika in Mladine napadata Pahorja. volitvah), vse večji vpliv pa ima Golobičeva politika tudi na Zur-nalove edicije (Žurnal je sicer v lasti graške Styrie, enako tudi Nedeljski dnevnik). Tako je bila nedavno cenzurirana kolumna nekdanjega urednika Žurnala in sedanjega svetovalca uprave Styrie Dejana Steinbucha. Slednji je namreč zapisal, da je Golobic »mefisto političnega mešetarje-nja, ki se mu klanjajo uredniki in novinarji, o katerih ima sicer tako dobro mnenje, da z njimi hodi na kosila, vendar jih prezira ...« Po poročanju Požareporta naj bi bil eden izmed urednikov, Matej Košir (brat Darijana Koširja, Delo zmanjšuje obseg svojih edicij. odgovornega urednika Dela, ki pa ne sodi ravno med Golobiče-ve navdušence, saj je nedavno v enem od svojih komentarjev celo posvaril pred Golobičem), črtal besedo »uredniki«, ker naj bi preveč namigovala na domnevno druženje urednika edicije Žur-nal24 Gorana Novkoviča z Go- Golobič širi svoj vpliv na medije. lobičem. Da je Golobic z(Z)ares »mefisto« za mnoge novinarje, pa se je pokazalo tudi 21. septembra zvečer, ko je bil Golobic deležen precejšnje »zelo prijazne« pozornosti nekaterih novinarjev. Nekoliko bolj nerodna je njegova kolegica iz LDS Katarina Kresal, ki si je v ponedeljek, 29. septembra, celo privoščila poseg v televizijski oddaji. Ko je namreč voditelj oddaje Rajko Gerič navedel dejstvo, da so se določeni mediji pred volitvami jasno politično opredelili, je Rresalova v odgovor dejala, da si takšnih izjav na javni televiziji »ne bi smel privoščiti«. Na omenjeno opazko se je protestno odzvalo Združenje novinarjev in publicistov, ki je omenjeno dejanje označilo za »nedopusten poseg v avtonomijo voditelja televizijske oddaje«. Zadnje dogajanje v medijih torej kaže, da nas v prihodnjih štirih letih očitno čaka »krasni novi svet«, torej medijska propaganda s precej manjšo protivladno zagnanostjo kot prej, zato pa s toliko večjim protiopozicijskim delovanjem. Prav tako tudi ni mogoče pričakovati kakšnih posebnih akcij civilne družbe proti oblastnim posegom v avtonomijo medijev, čeprav zadnji primeri kažejo, da bo cenzura očitno postala praksa tudi v »poslednjih Mohikancih« med mediji. Pri tem niso izključeni niti poskusi utišanja »neubogljivih« medijev, najverjetneje pa se obeta tudi ukinitev medijskega sklada, saj mu je tranzicijska levica doslej ves čas nasprotovala. Kako bodo na to reagirali doslej zagrizeni borci zoper cenzuro, pa naj ugiba vsak sam. 03 19 Neprimerno obnašanje novinarja V četrtek, 2. oktobra, je odgovorni urednik Demokracije Metod Berlec v svoji uredniški pisarni v skladu s poprejšnjim dogovorom sprejel novinarja RTVS oziroma oddaje Studio City Sinišo Gačiča. Slednji ga je prosil za izjavo za Studio City o prijavi Borisa Vez-jaka na častno novinarsko razsodišče zaradi domnevnega pla-giatorstva urednika Demokracije v članku, ki naj bi ga bil urednik napisal v Demokraciji 14. avgusta 2008 z naslovom »Mali veliki mož v škripcih«. Zaradi absurdne obtožbe Vezjaka je urednik privolil v izjavo za Studio City. Gačič mu je takoj ob prihodu začel razlagati, kako bo objavil izseke članka, ki naj bi dokazovali, da je članek prepisal. Ko sta snemalec in asistent začela snemati, je Gačič urednika Demokracije takoj vprašal, če je tekst prepisal, urednik pa je to zanikal in odgovoril na Vezjakove obtožbe, češ da »Vezjaka moti, ker smo v Demokraciji razkrili, zakaj si je nekdanji predsednik republike in zadnji predsednik Zveze komunistov Slovenije Milan Kučan tako močno prizadeval, da Janševa vlada ne bi dobila še enega mandata ... Po njegovo lahko samo mediji, ki so naklonjeni tranzicijski levici, pišejo podobno in o istih temah. Njihove zgodbe, novice so si podobne kot jajce jajcu. Glede na to, da je Vezjak član Liberalne akademije, ki je povezana z LDS, je jasno, da gre pri njegovi »prijavi« za politično motivirano deja- nje in poskus blatenja nekoga, ki piše in razmišlja drugače kot on.« Gačič z izjavo urednika Demokracije očitno ni bil zadovoljen in ga je začel grobo prekinjati, še najbolj pa ga je zmotila trditev, da je Vezjak član Liberalne akademije, ki je povezana z LDS, in da je njegova »prijava« politično motivirana. Zanj je bilo golo dejstvo to, da je Metod Berlec prepisoval in bi bil moral to samo še potrditi. Do urednika se je Gačič zato obnašal, kot da bi bil nekakšen zlikovec, ki ga kriminalisti zaslišujejo in skušajo od njega zlepa ali zgrda dobiti priznanje o krivdi. Ko je urednik novinarja opozoril, da je pomembno odgovoriti na to, kdo je Vezjak, o tem ni hotel ničesar slišati, ob pripombi, da gre za človeka, ki poziva k čistkam na nacionalni televiziji, pa je postal žaljiv, češ da urednik Demokracije govori ideološko in podobno. Berlec je Gačiča tudi spomnil, da če bi bila nacionalna televizija res tako pristranska, desna in neuravnotežena, kot pravi Vezjak, sploh ne bi bilo oddaje, kot je Studio City, ki deluje kot kopija revije Mladina. Za Gačiča je bila kritika oddaje Studio City preveč. Vstal je in začel žaliti vse povprek. Na koncu pa je začel vpiti: »No, povej, kdo je ustanovitelj Demokracije, no, povej... SDS je, SDS je!« Na hodnik so začeli prihajati drugi novinarji Demokracije, ki so slišali njegovo vpitje. Nato je Gačič z asistentoma odvihral z urednikove pisarne. Demokracija • 41/xm • 9. oktober 2008 TRIBUNA Volitve so za nami. Kako si razložiti dejstva izida? Pričujoči zapis predstavlja tak poskus, in sicer z vidika politične antropologije in filozofske politične psihologije. Tak pristop je po mojem mnenju še kako potreben, saj je bilo ravno njegovo umanjkanje eden od dejavnikov, da pomladna stran ni razumela, kaj se dogaja, in brez njega tudi ne more razumeti, kaj se je zgodilo in kaj se bo še dogajalo. Refleksija »poraza« 20 Dr. Bojan Žalec, foto: Andreja Velušček Samo t. i. uporabno družboslovje (katerega ime je po mojem mnenju neposreče-no in ideološko - kot da bi ostalo družboslovje in humanistika bila neuporabna), pravo in ekonomija takega odgovora ne morejo dati. Toda ta razlaga prihaja post festum. Žal je bilo utilitaristično špecerijsko obzorje premnogih pomladnikov prekratko, da bi morda poskušali pridobiti odgovore tudi s te plati. Pomanjkljivi posveti Pripravljali so posvetovanja npr. o tako globinskih in temeljnih temah, kot je identiteta, ki zaradi svoje funda-mentalnosti očitno kliče k filozofski refleksiji. Saj ne govorimo o kaki razpravi o znižanju ali zvišanju kakega davka, ampak o identiteti. Pa na njej ni bilo (skoraj) nobenega filozofa, ne nazadnje niti psihologa niti kulturnega antropologa. Kaj pa imajo filozofija, psihologija in kulturna antropologija povedati o identiteti, če imamo zgodovino, politologijo, pravo, jezikoslovje in ostale trdne vede, zabeljene morda s pesništvom in skupino politikov ter uradnikov? Priredili so Zbor za republiko, pa obstajajo tri besede, ki na njem niso bile dobesedno niti enkrat omenjene: filozofija, religija, umetnost. In to stran, ki vsa ta leta govori, kako je pri nas nerazvita krepost resnicoljubnosti in želja živeti moralno. Filozofija in religija, tudi umetnost ne govorijo ljudem (samo), kaj je resnica, so pa nenadomestljive in edine, ki lahko navdihujejo, motivirajo in osmišljajo človekovo prizadevanje za resnicoljubnost, prizadevanje za, čeprav nujno nepopolno, doseganje resnice in moralnega življenja. Tega ne more storiti niti ekonomija niti ostalo »uporabno« družboslovje. Kaj šele da bi lahko (pravočasno) dojelo vlogo čustev ali ostalih aracionalnih gonov pri političnem odločanju. Havlova tema »življenje v resnici« je še vedno glavni problem (postsocialističnih) družb, tudi naše. Besede »resnica«, »čustva«, »aracionalni goni« so imena faset skrivnosti izida teh volitev, skrivnost usode pogojno imenovane »desnice« in uspeha pogojno označene »levice«. Bojim se, da je marsikdo Demokracija • 4i/xm ■ 9. oktober 2008 na pomladni strani žrtev ekonomizma, kljub morebitnemu razglašanju za borca za višjo moralo, ki se ne zaveda modrosti, ki pravi: »Človek naj ne živi samo od kruha.« (Lk 4, 4) Premnogi pomladniki so na pomen in potešitev duha pozabili in menijo, da zadostujejo nekaj naravoslovja, tehnične vede in »uporabno« družboslovje, o filozofskih rečeh pa zadošča razmislek »po domače«. Besede največjih modrecev tega planeta, da bo 21. stoletje stoletje religije, filozofije in antropologije, so za premnoge »zavzete« nasprotnike duhovnosti »kontinuitete« nerelevantne, če že ne sploh mlatenje prazne slame. Kot da bi se dalo ravno duhovnost razumeti kako drugače kot z omenjenimi vedami našega stoletja. Zanemarjanje duhovnosti se mora maščevati in tokrat ni bilo nič drugače. Čustvena »skrivnost« volitev »Samo Angleži težijo k sreči,« je zapisal Nietzsche. Filozof Francis Fukuyama je zdaj že kar odmaknjenega 1992. (tako davnega, daje npr. ga. Katarina Kresal na TV SLO izjavila, da so bile takrat v Sloveniji prve večstrankarske parlamentarne volitve - a to Bojim se, da je marsikdo na pomladni strani žrtev ekonomizma, kljub morebitnemu razglašanju za borca za višjo moralo ... ni bilo v isti oddaji, ko g. Gregor Golobic ni znal navesti naslova prve slovenske knjige) v knjigi o koncu zgodovine briljantno reaktualiziral filozofsko trditev, da je človekova želja po priznanju, po spoštovanju s strani drugih ljudi motor, ki poganja politično zgodovino. Ta resnica je ključen pomen za razumevanje politične psihologije in antropologije. »Levica« se je tega nezavedno ali zavedno zavedala. Light motiv Pahorjevega govorjenja je bila trditev, da mora biti Slovenija dežela, kjer bodo lahko dostojno živeli vsi, ne samo nekateri; Igor Lukšič je pred pol leta na televiziji povedal, da je osnovni vzgib, ki jih žene, da preprosto ne sprejemajo, da je poln trebuh, soliden avto in nekaj programa »pod kozolcem« na televiziji vse, kar se da ponuditi. Katarina Kresal je poudarjala, da je tisto, kar želi vrniti v politiko in kar visoko spoštuje, resnica, drža- TRIBUNA O avtorju Bojan Žalec je diplomiran sociolog in doktor filozofije, zaposlen kot znanstveni sodelavec na Inštitutu za filozofijo in družbeno etiko Teološke fakultete v Ljubljani. Področja njegovega znanstvenega proučevanja in poučevanja na matični in ljubljanski Filozofski fakulteti so filozofska psihologija in antropologija, filozofija komunikacije, etika in politična filozofija, od tradicije pa Brentanova fenomenologija in slovenska filozofija (posebno France Veber). Je avtor treh samostojnih knjig v slovenščini (zadnja Doseganje dobrega, 2005) in številnih besedil v raznih jezikih. Kot sourednik in soavtor je v tujini izdal naslednja knjige: Oseba in dobro (Berlin 2006), O gojenju vere in znanosti (Berlin 2007), Dialog in krepost (Berlin 2007) ter Preživeti globalizacijo: nelahki dar medsebojne odvisnosti (Berlin 2008). nje obljub in dogovorjenega ter zavračanje laži. Pahor je obljubljal spoštovanje vseh, konec delitev, dialog, skratka novo politično kulturo. In nova politika je bilo tudi glavno predvolilno geslo Golobica. Na isto karto je igral tudi Peče, a on preprosto nima face, da bi mu ljudstvo verjelo, in je izpadel grozno in prisiljeno patetično. Ima pa tak obraz Pahor in ga je imel Kučan (Pečetu pa verjameš za povabilo na ples, kjer igra mitraljez). Podobno velja za Jelinčiča: Zmago je ljudski, govori kakor mi, ob njem se marsikdo ne počuti več tujega ali izločenega. In seveda zabaven. Kaj pa je počela pomladna stran? Pravzaprav so prepričevali ljudi, da še nikoli niso imeli bolj polnih trebuhov, da še nikoli niso vozili boljših avtov. Kot da ne bi vedeli, da večine ljudstva sploh ne muči kakšna lakota, da so ljudje včasih podobni otroku, ki nonstop toži, da je žejen, da ga boli trebuh, da je lačen ..., v resnici pa potrebuje pozornost. Geslo SLS je bilo obupno: »Gremo v akcijo.« Ali je lahko še kaj bolj ocufano kvazi ljudskega. NSi je stranka ljudi krščanske provenience, a tega ni bilo niti malo čutiti. Strinjam se z dr. Stuhecem glede zavračanja zelotizma v politiki, toda kako naj krščansko volilno telo voli stranko, katere nastopi ne dajejo čutiti ničesar izrazito krščanskega? In stranka je bila neizrazita, to so žalostno potrdili rezultati. Če misli, da si lahko izrazitost pridobi s tehnikalijami ekonomske ali druge narave, ki so si jih zmožni domisliti samo ekonomist, pravnica, tehnični inženir in morda kaka jedrska fizičarka, se je motila in se moti. »Njen« pravosodni minister, čeprav ne član stranke, pa si je goreče prizadeval za ostrejše kaznovanje in zviša- nje zapornih kazni. Morda pa se ne gre potem toliko čuditi, da so premnogi resnično verjeli, da bo Janša uvedel vojaško diktaturo, da trpijo pod Janševim jarmom, čeprav ob prošnjah za navedbo tehtnih razlogov za to tega niso znali pojasniti. Ob taki klimi je seveda tudi poziv enega od foundingfathers slovenske države padel na plodna tla: Jože Bučar je zadnjo sredo pred nedeljskimi volitvami v Društvu pisateljev pozval ljudi, naj volijo »levico«, če želijo preprečiti totalitarizem v Sloveniji. Dejal je naslednje: »V Sloveniji je prišlo do izredno nevarnega zlitja zakonodajne in izvršilne oblasti. In še huje: ta zlita oblast ni locirana v parlamentu, ampak zunaj njega, v eni stranki. Nadaljevanje takega stanja lahko vodi samo v totalitarizem.« To je bil glas »zmernega« pogleda na slovensko politično stanje, ki je odmeval iz vseh medijev na lepo jesensko sončno popoldne. Ali je igral na čustva ljudi ali na razum, presodite sami. Mnogi so mu verjeli. Mnogi, Idi živijo dobro in se jim pod Janševo »peto« ni skrivil niti las na glavi, mnogi, za katere je najmanj čisto vseeno, kdo je na oblasti, SD ali SDS. Ljudi je treba najprej pripraviti do tega, da te sploh želijo in so te sploh zmožni poslušati, šele potem bodo tudi dejansko slišali, kaj govoriš. Ljudje morajo čutiti, da jih imaš rad, čeprav tega ne priznajo, šele potem te poslušajo. Žal pa je tudi tako, da ti mnogi potem vse verjamejo. Ko čutijo, da jih imaš rad, da jih spoštuješ, potem ti dajo svoje srce, se vate zaljubijo. »Desnica« je imela samo enega človeka, ki ga mnogi ljubijo, »levica« številne, ki ga sovražijo. Merilo za resnico je izjavljanje tistega, ki ga ljubiš. Jasno je, da mnogi, ki so volili Pahorja, sploh ne znajo povedati, zakaj bi lahko bilo sedaj toliko bolje, kot hkrati trdijo, da bo. A slovenskih volitev ni odločil razum, ampak čustva. Zelja po življenju v zavesti, da so tudi na oblasti ljudje, ki nas imajo radi, ki nas spoštujejo. Pred pol leta sem v eni od tribun zapisal, da bo zmagal tisti, ki se bo uspel prikazati kot nosilec vrednot krščanskega Ko čutijo, da jih imaš rad, da jih spoštuješ, potem ti dajo svoje srce, se vate zaljubijo. »Desnica« je imela samo enega človeka, ki ga mnogi ljubijo, »levica« številne, ki ga sovražijo. (družbenega) nauka, ne glede na eksplicitno sklicevanje na vero ali ne. Tokrat je za več ljudi to uspelo Pahorju. Vera in politika nista tako različni, kot se komu zdi. Pri obeh gre za potrebo, da obstaja nekdo, ki nas ljubi in ceni. In verniki smo se zaradi vere pripravljeni odpovedati tudi kruhu. Premislite, kak presežek ponujate ljudem, zaradi katerega bodo lahko »verovali«? Sicer vas bodo volili kvečjemu takrat, ko bodo menili, da nihče drug strokovno ni več sposoben voditi države. To bo pa sila redko. Pred štirimi leti LDS ni ponudila ničesar za vero, ponudila je samo argument, da nasprotniki nimajo kadra, s katerim bi lahko upravljali državo. Letos se je zgodovina ponovila. Mogoča pa je oblast res nevarna, da okuži z iluzijo, da vera ni pomembna. Ali pa da sam ne veruješ. Kako boš potem razumel tistega, ki mora verjeti, če naj ohrani zavest o lastnem (državljanskem) dostojanstvu? 13 Demokracija • 41/xin • 9. oktober 2008 SLOVENIJA Ne mož dejanj, figamož Vida Kocjan, foto: Bor Slana, Gregor Pohleven, Andreja Velušček V času pred in po zadnjih županskih volitvah je Zoran Jankovič Ljubljančanom obljubljal nebesa na zemlji. Od znamenitih 22 projektov pa je v dveh letih z enoletno zamudo uresničil le enega, pa še ta se je začel v prejšnjem mandatu. Danes, na dan izdaje našega tednika, mineva 718 dni od zadnjih županskih volitev. Tega nam ni bilo treba šteti, dovolj je bilo pogledati na spletno stran Zorana Jankoviča, kjer se dnevi očitno sami odštevajo ali seštevajo, kakor koli hočete. Torej, minila je polovica mandata, zato je dobro pogledati, kaj je ljubljanski župan Jankovič naredil v tem času. Obljub iz predvolilnega časa je bilo veliko, spletna stran, kjer sprotno dopolnjujejo le nekate- re stvari, pa je v osnovi še vedno ista kot v času pred volitvami - s fotografijami neposredno po volitvah. Neodvisni kandidat za župana Ljubljane, kakor se očitno še zdaj predstavlja Jankovič, je bil 23. oktobra 2006, to je dan po volitvah (te so bile 22. okto- bra 2006), prepričan, da so Ljubljančanke in Ljubljančani tega dne »izvolili Ljubljano z nasmehom«, njegov slogan pa je bil Od besed k dejanjem! Gromozanske obljube jankovič je oktobra 2006 obljubljal veliko in javno objavljal, da je od Ljubljančanov in Ljubljančank prejel več kot 200 različnih predlogov za lepšo in prijaznejšo Ljubljano, ki so pripomogli pri oblikovanju njegovega volilnega programa, izmed teh in seveda svojih pa je nato oblikoval 22 projektov z na- Od 22 projektov je bil doslej končan le projekt »priključitev Barjanske ceste na mestni obroč«, četudi bi moral biti ta po terminskem planu zaključen že leta 2007. SLOVENIJA Edina stvar, ki jo jeJankovič uresničil, je bila otvoritev Barjanske ceste. Jankovičevi milni mehurčki Trije veliki prednostni sklopi, zastavljeni v korist prebivalcev glavnega mesta: I. Ureditev prometa v sobivanje pešcev, kolesarjev, rolkarjev in umirjenega prometa motornih vozil. II. Prostorski razvoj mesta s sodobno urbanistično prakso. Slednja bo v javnem interesu s prožnim načrtovanjem in učinkovitimi razvojnimi instrumenti vzpodbujala in usmerjala različne pobude in projekte tako, da bodo med seboj usklajeno prispevali k dolgoročnemu razvoju celotnega mesta. III. Modernizacija mestne uprave, ki mora postati najučinkovitejša servisna služba v državi, in reorganizacija Javnega holdinga Ljubljana, d. o. o., v uspešno gospodarsko družbo. Vir: Jankovičev program iz leta 2006 Za edino stvar, ki jo je Jankovič naredil doslej, mu je teren pripravila prejšnja županja Danica Simšič. Denar ostaja neporabljen v nadaljevanju vsi vemo, saj je Jankovič pri tem zelo glasen, da se tančno določenim terminskim planom uresničitve. Po letih, torej za vsako leto posebej, kaj bo v Ljubljani drugače in kateri od navedenih projektov bo v katerem od njegovih županskih let uresničen. Obljub je bilo torej veliko, na osnovi teh je bil tudi izvoljen z 62,99 odstotka glasov, njegova lista pa je dobila 23 od 45 sedežev v ljubljanskem mestnem svetu. Vodenje občine je prevzel 17. novembra 2006. Samo spomnimo še, da je takrat obljubljal tudi to, da Ljubljana ne bo ne leva ne desna, na kar pa je hitro pozabil. Spomnimo, pred nekaj tedni je pred državnozborskimi volitvami javno zelo odmevno podprl t. i. levi trojček tranzicij-ske levice, po razglasitvi neuradnih izidov pa je prvakom teh strank sredi Ljubljane pripravil tudi veliko zabavo. Mestni svet glasovalni stroj Glede na to, da je Jankovičeva lista po županskih volitvah dobila tudi 23 sedežev v ljubljanskem mestnem svetu, župan nima prav nobenih izgovorov, da svojih obljub ne bi mogel uresničiti. V mestnem svetu je namreč 45 sedežev, torej ima Jankovič več kot polovico sedežev, kar je dovolj za to, da mestni svet potrdi prav vse, kar si župan resnično želi uresničiti. Še več, vodja opozicijske svetniške skupine SDS v mestnem svetu, Dimitrij Kovačič, je pretekli teden v pogovoru za naš tednik povedal, da delo v mestnem svetu poteka po županovih in ne poslovniških pravilih, kar Jankovičeva svetniška večina brez sramu omogoča. Tisto, kar je skrb vzbujajoče, pa so naslednje Kovačičeve besede: »Če katera koli razprava ni po županovi volji, jo enostavno prekine in preide h glasovanju, kjer pa ima zagotovljene glasove svojih svetnikov, ki sicer praktično nikoli ne razpravljajo, so pa vešči v dvigovanju rok za izglasovanje županovih predlogov.« Sicer pa so nam podobne stvari povedali tudi nekateri drugi svetniki mestnega sveta. Tovrstni Jankovičevi izgovori, češ da mu nagaja mestni svet, torej padejo v vodo, četudi bi si župan morda želel, da bi na volitvah prejel manj glasov in bi bili potem vsi drugi krivi za vse, le on ne. Tega zdaj ni mogoče govoriti. župan pritožuje nad tem, da je njemu oziroma mestu Ljubljana, če smo natančni, vlada zaradi spremenjenega zakona o financiranju občin domnevno odvzela 50 ali 60 milijonov evrov. Številke pri tem so različne, sicer pa dodajmo, da je zdajšnja vlada s tovrstnim zakonom omogočila enakomernejši razvoj ostalih slovenskih občin. Doslej sicer še ni bilo slišati, da Jankovič nekaterih projektov ne more uresničiti, ker nima dovolj denarja, je pa res, da o projektih tako čisto in enostavno kot v dneh volitev niti ne govori ► Dimitrij Kovačič: »Če nekdo na polovici svojega mandata od 22 nosilnih projektov, ki jih napove v svojem programu, uresniči le enega, in še ta je bil v zaključni fazi realizacije že v prejšnjem mandatu županje Danice Simšič, potem je ocena dela župana Jankoviča lahko le nezadostna. Terminski načrt realizacije teh projektov, od katerih mnogi padejo v leto 2007 in 2008, je mrtva črka na papirju, načrtovani projekti za leto 2009 in 2010 pa so, glede na sedanje stanje urejanja, v veliki meri obsojeni na čas po Jankoviču.« Demokracija • 41/xni • 9. oktober 2008 23 Ljubljanski mestni svet je Jankovičev glasovalni stroj. Opozicija je nemočna. Septembra 2008 naj bi bila tu že odigrana prva nogometna tekma. Ne mož dejanj, figamož ► Jankoviceve obljube »Zaradi prepogostih neuresničenih obljub dosedanjih mestnih oblasti bomo vsak projekt natančno termin-sko določili in do dneva natančno sledili njegovemu poteku. Tako lahko nekatere projekte, ki smo jih postavili na zemljevid, vpišemo tudi v terminski načrt in dodamo še druge, že začete ali načrtovane projekte. V štiriletnem mandatu bomo DOKONČALI naslednje že začete projekte: • leta 2007 dokončali Center mladinske kulture v kinu Šiška; • leta 2007 z mostom čez Gradaščico priključili Barjansko cesto na mestni obroč; • leta 2008 dokončali prenovo gradu, kjer bomo razvili bogat kulturni in družabni program; • leta 2008 uredili Severni park za Bežigradom; • leta 2008 celostno oblikovno preuredili Slovensko cesto (predsedovanje Slovenije EU); • leta 2008 z rušitvijo dela Cukrarne rešili vprašanje Njegoševe ulice, katere rekonstrukcijo bomo omogočili z izgradnjo mostu; • leta 2008 omogočili izgradnjo džamije; • leta 2009 dokončali Dom starejših v Trnovem z varovanimi stanovanji; • leta 2010 dokončali Potniški center Ljubljana. Vtem mandatu bomo ZAČELI IN DOKONČALI naslednje projekte: • septembra 2008 odprli stadion v Stožicah in leta 2010 obnovili bežigrajski stadion; • leta 2008 s parkirno hišo pod mestno tržnico rešili enega od vstopov v oživljeno mestno jedro; • leta 2009 dogradili dom za starejše občane in varovana stanovanja v Šiški; • najpozneje leta 2010 preselili mestno upravo na eno mesto in racionalizirali njeno poslovanje; • do leta 2010 bo v Ljubljani zgrajenih 3000 stanovanj; • do leta 2010 zgradili študentsko naselje ob Vojkovi; • leta 2010 vzpostavili delovanje mestne negovalne bolnišnice; • leta 2010 bomo oživili Rog; • leta 2010 z mostom čez mali Graben do konca uredili še drugo polovico Barjanske ceste v štiripasovno alejo. Storili bomo tudi vse potrebno za zagon DOLGOROČNIH mestnih projektov: • s projektom Južnega trga do leta 2012 sprostili veliko parkovno površino, sklenili Plečnikovo dediščino in pridobili nove parkirne prostore (garažna hiša 2010) za dostop do mestnega jedra pod Kongresnim trgom; • z ureditvijo nabrežij in novimi brvmi ter z ekološkimi in energetskimi rešitvami oživili Ljubljanico, da se bodo prvi kopalci na Špici lahko kopali leta 2012, ter oživili bregove Save; • zastavili projekt mestne železnice - tramvaja v tesni povezavi s primestno železnico, da bi lahko prvo progo na relaciji sever-jug odprli predvidoma leta 2015.« Vir: Spletna stran: www.zoranjankovic.si Opomba: Uresničenje le program, ki je označen z rdečo barvo. Zoran Jankovič se bo ob polaganju računov, kaj je naredil v času svojega županovanja, znašel v precej neprijetnem položaju. več. To pa seveda ne pomeni, da mu kaj podobnega ne bo prišlo prav, ko bo moral polagati račune za nazaj, kar se bo zgodilo prav kmalu. Sicer pa je dejstvo, da ima mestna občina dovolj denarja, saj ljubljanski proračun ne v letu 2006 ne v letu 2007 ni bil porabljen. Dimitrij Kova-čič nam je tudi povedal, da se »obeta podobna neporabljenost sredstev tudi v letu 2008«. Denarja ima Jankovič torej dovolj. Dodajmo, da je pred zadnjimi državnozborskimi volitvami ob tem, ko je kot župan podprl trojček tranzicijske levice, govoril, da so spremembe nujne, nova vlada pa bo spremenila zakon o financiranju občin in Ljubljani nakazala dodatnih 60 milijonov evrov. Jankovič si bo očitno še želel, da ta trojček ne bi bil zmagal, saj so izjave verjetnega mandatarja Boruta Pahorja povsem drugačne. Ne nazadnje je treba vedeti, da bi morala nova vlada ta denar nekomu vzeti. Malokdo verjame, da bi Pahor to res naredil, saj to ne bi bilo pošteno do ostalih, bistveno revnejših občin v Sloveniji. Kritičen do vseh, le do sebe ne Tako, zdaj smo že pri teh 'famo-znih' 22 obljubljenih nosilnih projektih. Ti so objavljeni tudi na Jankovičevi spletni strani in si jih lahko vsak ogleda. Jankovič je uvodoma zapisal: »Prepričan sem, da noben projekt v Ljubljani ne more in ne sme biti levi ali desni: lahko je le dober ali zgrešen.« Nadalje je bil zelo kritičen do tega, da so bile mnoge reči v preteklosti že jasno dorečene, vendar jih nihče ni uresničeval. 24 Demokracija • 41/xiii • 9. oktober 2008 SLOVENIJA Zidarjev način dela Ministrica za zdravje je razkrila nova dejstva. Zofija Mazej Kukovič, ministrica za zdravje, je v torek povedala, da nova nevrološka klinika avgusta ni opravila tehničnega pregleda, razlog pa je manjkajočih 140 protipožarnih loput. Izvajalec gradnje SCT je pred dvema letoma podpisal celo izjavo, da so odpravljene vse napake, pri zadnjem pregledu pa seje izkazalo, da ni tako. Zato uporabnega dovoljenja za kliniko še ni. Mazej Kukovičeva je še pojasnila, da je protipožarna zaščita rdeča nit vseh investicij in ob tem izpostavila, da se je enak problem pojavil že na objektu nove pediatrije. Nenavadno seji zdi tudi to, da seje pri obeh projektih načrt števila loput v objektu s časom več kot podeseteril. Na pedi-atriji z nekaj 10 na 400, na nevrologiji pa z manj kot 10 na 140. Ob tem je še povedala, da sicer SCT, ko so ga opozorili na manjkajoče lopute, ni imel nobenih pripomb in so dela za njihovo namestitev že v teku. A jezna je zaradi očitnega zavlačevanja pri vsakem projektu. »Treba je ugotoviti, zakaj se v tej državi vse dela proti temu, da bi se investicije zaključile,« je dejala. Po besedah ministrice so po tehničnem pregledu v začetku avgusta sprva domnevali, daje nepopolna le dokumentacija, saj je SCT že 29. septembra 2006 dal izjavo, da so vse napake odpravljene. Ob fizičnem pregledu objekta pa seje izkazalo, daje 140 loput treba še obdelati ali pa jih sploh ni. Ob tem je ministrica ocenila, da je v zadevi zatajil tudi nadzor, saj bi moral Rudis kot nadzorno podjetje že leta 2006 odkriti to pomanjkljivost. Ob tem je še napovedala, da bodo v prihodnjih štirinajstih dneh organizirali ogled nove nevrologije tudi za medije - da bodo vsi videli, ali je Molier po časovnici dobavil in vgradil opremo ter ali so napake končno odpravljene in je uporabno dovoljenje pridobljeno. Način dela na področju gradbeniškega lobija torej počasi le dobiva svoj pravi obraz. V. K. Na kratko RAZVOJNI CENTER ZA VODIKOVE TEHNOLOGIJE 24. septembra 2004 je bila podpisana pogodba o ustanovitvi Razvojnega centra za vodikove tehnologije, ki bo pospeševal izvajanje raziskovalnih, razvojnih in izvedbenih projektov na področju tehnologij vodika in gorivnih celic. Med ustanovitelji so podjetja in ustanove, ki na področju vodika in vodikovih tehnologij kot čiste energije prihodnosti že sedaj pokrivajo posamično vejo tega širokega področja. Podjetja Domel, d. d„ Petrol, d. d., INEA, d. o. o.,TPJ, d. o. o., Mebius, d. o. o., ter Inštitut Jožefa Štefana in Kemijski inštitut Ljubljana so našli skupni interes v združevanju znanja v obliki Razvojnega centra za vodikove tehnologije. Uporaba energetskih sistemov na osnovi vodika zaradi globalnega onesnaženja okolja in pomanjkanja fosilnih goriv postaja pomembna smernica pri načrtovanju prihodnje energetske politike. Tehnologije pridobivanja vodika, njegovega shranjevanja, transporta in uporabe v sistemih z gorivnimi celicami so že vrsto let predmet intenzivnega raziskovanja tudi v Sloveniji, ustanovitelji razvojnega centra pa so podjetja in ustanove, ki na področju vodika in vodikovih tehnologij kot čiste energije prihodnosti že sedaj pokrivajo posamično vejo tega širokega področja. Za vršilca dolžnosti direktorja novoustanovljenega centra so ustanovitelji Izbrali mag. Matjaža Čemažarja, ki je ob tej priložnosti dejal: »Razvojni center za vodikove tehnologije bo povezal znanje znanstvene stroke z resursi industrije in na ta način ponudil odlično podlago za realizacijo projektov, ki jih načrtujemo. Vodik je gorivo prihodnosti, a vtem trenutku obstoječa tehnologija ne omogoča njegovega učinkovitega izkoriščanja. Naš cilj je, da to vrzel zmanjšamo ter znanosti in industriji ponudimo rešitve, ki bodo vodikove tehnologije popeljale v naš vsakdanjik.« Ugotovil je tudi, da se je najpogosteje zapletalo pri nerešenih vprašanjih stavbnih zemljišč in spopadih interesnih, predvsem urbanističnih in gradbenih lobi-jev, kar je presedan brez primere in norčevanje iz ljudi. Glede na vse peripetije, ki si jih je Janko-vič na mestu župana privoščil z zemljišči v lasti njegovih sinov oziroma lastnega družinskega podjetja, spremembi namembnosti, kjer so Jankoviči še dodatno obogateli, tega drugače niti ne moremo opisati. In tretja stvar, ki jo je Jankovič še ugotovil, je, da ima Ljubljana dovolj tako materialnih kot človeških virov, da si lahko privošči bistveno večjo drznost pri snovanju temelj- nih posegov in v pričakovanjih njenih prebivalk in prebivalcev. Ta ugotovitev je točna, vendar Jankovič pozablja, da je treba zasnovane projekte tudi uresničiti, za to pa so potrebni ljudje. Tudi teh je v Ljubljani dovolj, le da jih župan ne vidi. In zakaj je tako? Morda lahko odgovor poiščemo v besedah, ki jih je v Demokracija ■ 41/xm ■ 9. oktober 2008 pogovoru za naš tednik pretekli teden povedal Dimitrij Kovačič, ko je dejal: »Kakšni so dobički županove družine in njihovih podjetij oziroma kakšno je bilo povečanje njihovega premoženja v času sedanjega mandata zaradi tovrstnega mešetarjenja z ljubljanskimi zemljišči, si pa lahko le predstavljamo.« 19 25 Bodo terminali ogrozili severno Jadransko morje? • ; - Terminal je nezaželen Klemen Kocjančič, foto: arhiv Demokracije, Gregor Pohleven Prebivalce slovenskih obmorskih krajev in okoljevarstvenike skrbi načrtovana italijanska gradnja dveh plinskih terminalov, ki naj bi bila po trenutnih načrtih blizu slovensko-italijanske pomorske meje. Da je severno Jadransko morje postala zelo popularna destinacija gradnje raznih objektov za potrebe energetske industrije, dokazujejo projekti v treh državah: Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem. Medtem ko je italijanski predlog že dalj časa v igri, pa so kmalu zatem predstavili še sorodna projekta pri nas in južnih sosedih. Zaradi vse večjega povpraševanja po energetskih virih je energetska industrija preusmerila pozornost iz severne in vzhodne Evrope na centralno Evropo. In Jadransko morje je ključni element pri tem, saj lahko s pomočjo ladijskega transporta hitreje oskrbujejo evropske države. Ogrožen Tržaški zaliv V začetku leta 2006 je bila javnost seznanjena z načrti italijanske družbe Alpi Adriático, da naj 26 bi na sredini Tržaškega zaliva, blizu italijansko-slovenske pomorske meje postavili terminal za prenos utekočinjenega plina iz tankerjev. Terminal naj bi bil nato povezan s celino z 12-kilo-metrskim plinovodom, ki naj bi v celoti potekal po morskem dnu in na dno prišel pri Gradežu. Že takrat so ribiči in okoljevarstve-niki opozorili na nevarnost ohlajanja morja (zaradi postopka Demokracija segrevanja utekočinjenega plina nazaj v plinasto stanje), uporabe kemikalij pri odstranjevanju pritrjenih alg in rastlinja, povečanega ladijskega prometa... Slovenska politika se je marca takoj odzvala na to novico, saj naj bi varnostni pas terminala segal v slovenske teritorialne vode. Italijanski veleposlanik pri nas Daniele Verga se je odzval, da je projekt šele v idejni fazi, hkrati ■ 9. oktober 2008 pa so mediji poročali, da je oblast Furlanije - Julijske krajine (FJK) podpisala sporazum o sofinanciranju sorodnega projekta s španskim podjetjem Gas Natural. V začetku aprila je Endesa predstavila več podatkov o projektu: predvidena vrednost naj bi bila 750 milijonov evrov, na leto naj bi prečrpali 8 milijard kubičnih metrov (med 70 in 95 tankerjev letno) ... Na očitke o ohlajevanju morja so odgovorili, da naj bi se to zgodilo do največ 4,8 stopinje v pasu 200 metrov od terminala, možnost gradnje drugje pa so zavrnili, saj so bili prebivalci Milj leta 1996 na referendumu proti taki gradnji. Spor se je nato preselil še na politično-diplomatsko raven, saj je slovenska diplomacija protestirala proti načrtom, ki lahko vplivajo na slovensko okolje. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) pod vodstvom Ja- V začetku meseca je potekala najnovejša konferenca MOP o terminalih. SLOVENIJA neza Podobnika je tako opozorilo Italijo, da jo mednarodno pravo obvezuje, da vključi tudi sosednje države, če gradnje vplivajo tudi na njihovo okolje. Pri tem je tudi predstavil mnenje slovenske vlade, da trenutni postopki kršijo določila konvencije Espoo, evropskega prava ter zakona o varstvu okolja. Nasprotovanje se širi Naspro tovanju gradnji so se tako pridružile tudi številne politične stranke in druge organizacije: Jadranska zelena mreža, Legambiente, Gre-enpeace, Zveza za Primorsko, LDS, SLS, SD, DeSUS, Oljka, Zares, Zavezništvo za severni Jadran ... Aktivna Slovenija pa je poudarila, da je že Triglavski narodni park ogrožen zaradi italijanske težke industrije. Kljub temu pa je sredi avgusta FJK izdala pozitivno mnenje glede terminalov, če bodo le-ti okoljsko sprejemljivi. Oktobra so v Kopru razgrnili dokumentacijo za presojo čezmejnih vplivov na okolje obeh plinskih terminalov. Januarja 2007 je italijanski okoljski minister Alfonso Peco-raro Scanio pritrdil pritožbam: »Ali moramo res pristati na profitne interese drugih zato, da povečamo obremenitev nekate- rih že zdaj močno obremenjenih delov obale, kot je na primer Tržaški zaliv?« Hkrati je opozoril, da so v Jadranu tudi že obstoječi, a zapuščeni objekti energetske industrije, ki bi jih lahko preuredili za nove potrebe oz. na njihovem mestu zgradili nove objekte. Tega meseca se je slovenska vlada seznanila tudi z negativnim poročilom pristojnih služb o vplivih terminalov. Luka Koper Aprila pa se je v javnosti pojavila vest, da obstaja možnost oz. želja gradnje podobnega plinskega terminal v okviru Luke Koper, ki se že zdaj ukvarja s pretovarjanjem goriva in premoga. Generalni direktor direk-torata za energijo Igor Šalamun je na to dejal, da se tak projekt samo za Slovenijo naj ne bi finančno izplačal in naj bi tako potrebovali tudi druge države. Maja 2007 je Podobnik izjavil, da ne bodo spreminjali državnega lokacijskega načrta za koprsko pristanišče in bo tako brez plinskega terminala. Svoje nasprotovanje koprskemu terminalu pa je izrazil tudi župan Boris Popovič. Kljub temu pa so se domneve uresničile julija, ko je nemško podjetje TGE Gas Engineering pri ministrstvu za gospodarstvo vložilo vlogo za energetsko dovoljenje za gradnjo koprskega plinskega terminala. Po mnenju podjetja naj bi bil njihov terminal sodobnejši in zanesljivejši kot italijanski. Zveza ekoloških gibanj Slovenije je načeloma podprla nemški projekt, a pod pogojem, da je »postavljen v prostor z vsemi varnostnimi in okoljskimi presojami«. Nemško podjetje je ponudilo večinski delež pri projektu zainteresiranim slovenskim in tujim podjetjem, s katerimi naj bi gradili in nato upravljali terminal in elektrarno. Novi zapleti Junija 2008 je italijansko ministrstvo za okolje dalo pozitivno mnenje glede načrta za izgradnjo kopenskega plinskega terminala v Zavljah pri Trstu, medtem ko je avgusta sledilo negativno mnenje Deželnega krajinskega spomeniškega varstva FJK. Septembra je evropski poslanec Jelko Kacin predstavil dosedanje dogajanje glede italijanskih načrtov na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta: »V Tržaškem zalivu nameravajo zgraditi kopenski in še pomorski plinski terminal, ki naj bi zrasel le pet milj pred slovensko obalo, prav nasproti največjega turističnega področja pred Piranom. Če si italijanska vlada to upa, ga lahko poskuša postaviti tudi v beneško laguno, a ji to ne bi uspelo, saj bi temu nasprotoval ves civiliziran svet.« Evropska komisija je konec septembra sporočila, da italijanska stran ni kršila zakonodaje. Hkrati je pozvala obe državi, da uredita Kacin je problem predstavil v Evropskem parlamentu. oblikovanje stališč Republike Slovenije do problematike plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in njegovem obalnem območju mag. Marko Starman, državni sekretar na MOP-u dr. Mitja Bricelj, Vesna Kolar Planinšič (MOP) in dr. Marko Vezjak (ARSO) predstavili najnovejša prizadevanja Slovenije glede gradnje. Poudarili so, da so na dodatno dokumentacijo za terminal v Tržaškem zalivu prejeli 44 pripomb in 26 pripomb za žavljskega. Dobiček ali okolje Italija zaradi vse večjih energetskih potreb načrtuje razširitev sedanje infrastrukture, s čimer naj bi povečali proizvodnjo in hkrati zmanjšali odvisnost od vzhodnoevropskih dobaviteljev, ki zaradi političnih razmer občasno zagrozijo s prekinitvijo dobav oz. povečanjem Ali bomo zaradi želje po dobičku energetske industrije dopustili ogrožanje našega morja? zadeve »v duhu dobrega sodelovanja na bilateralni ravni«. Hrvaška vlada je že potrdila lokacijo plinskega terminala, ki ga bo gradil avstrijsld OMV v partnerstvu z E.ON Ruhrgasom, OMV Gas In-ternationalom, Totalom, RWE-jem in slovenskim Geoplinom. 1. oktobra je v Piranu potekala novinarska konferenca, na kateri so vodja Medresorske komisije za cene. Te skrbi so seveda upravičene, toda odgovori nanje ne smejo ogrožati že zdaj krhkega ekosistema in morajo v tako zaprtem okolju, kot je Jadransko morje, upoštevati tudi mnenje sosednjih držav. V iskanje rešitve pa je seveda treba vključiti tako strokovnjake kot bližnje prebivalstvo, ki jih take spremembe najbolj prizadenejo. 0 upanje Karitas * Spoštovani! Pred vami so življenjske preizkušnje družin, ki potrebujejo podporo in pomoč. Verjamemo, da nam bo skupaj z vami uspelo njihovo življenje premakniti na bolje. »Pomoč potrebuje 76-letni gospod, ki je lansko leto zbolel za tumorjem v glavi. Po operaciji je leva stran telesa ostala zelo prizadeta. Za gibanje potrebuje invalidski voziček. Stanovanje ima urejeno v visokem pritličju in brez tuje pomoči ne more iz hiše. Potrebuje osebno dvigalo. Oba z ženo prejemata pokojnino in ne zmoreta take investicije. Spoštovani bralci tednika Demokracij9, na vas se obračamo s prošnjo, da skupaj pomagamo. Hvala! Iskrena zahvala za vašo pomoč v prejšnjem mesecu, ki je bila namenjena starejši in bolni gospe pri obnovi kopalnice.« Slovenska Karitas, Kristanova ulica 1,1000 Ljubljana, TRR: 02140-0015556761, Sklic: 00 500904, Namen: zaupanje. Informacije: 01/300 59 60 ali www.karitas.si/zaupanje Demokracija • 41/xni • 9. oktober 2008 27 POMURSKA OSREDNJEŠTAJER! KOROŠKA VZHODNOSTAJERSKA SAVINJSKO-ŠALEŠKA iMNISKO - ZASAVSKA POSAVSKA »TRANJSKO - DOLENJSKA DOLENJSKO-BELOKI JUŽNOPRIMORSKA POKRAJINE Pomurje leži v skrajnem severovzhodnem delu Slovenije. Meji na Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, ima kar precej težav, vendar tudi dobre možnosti za razvoj. Dobre možnosti za razvoj Vida Kocjan, foto: arhiv Demokracije Vlada je na zadnji seji sprejela pomoč Pomurskim mlekarnam, minister za gospodarstvo Andrej Vizjak pa je obiskal Muro, tovarno oblačil, ki se počasi postavlja na noge. Število štipendij v regiji je izjemno. Pomurska regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije in ima približno 125 tisoč prebivalcev, ki živijo v 27 občinah, in štiri upravne enote, to so Murska Sobota, Lendava, Ljutomer in Gornja Radgona. Pomurje kot regija obsega 1336 kvadratnih kilometrov, kar predstavlja 6,6 odstotka površine Slovenije, število prebivalcev pa predstavlja 6,5 odstotka prebivalcev Slovenije, sicer pa je po velikosti sedma slovenska regija. Posebnost je enakomerna poseljenost, ki je enaka povprečju poseljenosti v Sloveniji, s trendom zmanjševanja prebivalstva. V Po-murju živita tudi pretežni del madžarske manjšine v Sloveniji in številna romska skupnost. Specifične težave regije so odliv kadrov, visoka stopnja brezposelnosti, delovno intenzivna industrija in visok delež kmetijstva v gospodarstvu. Strateško gledano pa ima Pomur- je na področju čezmejnega sodelovanja in gospodarskega sodelovanja zelo dobre možnosti. Kmetijstvo daje pečat v po- murju aktivno posluje okrog 1200 gospodarskih družb in približno 3000 samostojnih podjetnikov. Poslovni izidi regije kreirajo velike družbe, nekatere med njimi pa se zaradi svoje narave dela soočajo z izgubami, 35 velikim družbam pa pripada tudi slaba polovica premoženja (aktive) ter prihodkov od prodaje in dobrih 40 odstotkov vseh zaposlenih. Predelovalna dejavnost predstavlja nosilno dejavnost v Pomurju, znotraj nje pa so najpomembnejše industrijske panoge proizvodnja tekstila in tekstilnih izdelkov, proizvodnja hrane in pijače ter naftna proizvodnja. Kovinskopredelovalna industrija ima nekoliko manjšo vlogo, kot jo je imela v preteklosti, a je kljub temu pomemben dejavnik razvoja. Trgovina je na drugem mestu, tesno ji sledi gradbeništvo. Kot dejavnosti sta še posebej po- membna kmetijstvo in turizem. Kmetijstvo ima močno surovinsko bazo in izredne naravne danosti, saj velja Pomurje za žitnico Slovenije. Število zaposlenih v tem sektorju močno presega državno povprečje in daje poseben pečat pomurskemu gospodarstvu. Tudi turizem, ki temelji na naravnih zdraviliščih, predstavlja uspešnejšo dejavnost. Pomurske mlekarne v Murski Soboti delujeta dve družbi, ki jima je vlada v zadnjem času precej pomagala. Tako je na zadnji seji na predlog ministrstva za gospodarstvo dodelila državno pomoč za prestrukturiranje družbe Pomurske mlekarne, ki jo Murska Sobota je približno enako oddaljena od Ljubljane, Dunaja, Budimpešte in Zagreba (približno 200 kilometrov). 28 Demokracija ■ 4i/xin ■ 9. oktober 2008 POKRAJINE Na zadnji seji je vlada odobrila pomoč Pomurskim mlekarnam. vodi direktorica družbe Bernard-ka Hlebič. Vodstvo Pomurskih mlekarn je z odločitvijo vlade zadovoljno. Vlogo za državno pomoč v obliki posojila in subvencij so namreč na vlado naslovili julija letos. Pomurske mlekarne, ki imajo 188 zaposlenih, so za pomoč zaprosile zaradi težav v poslovanju, ki so v zadnjih štirih letih privedle do skupne izgube v višini devet milijonov evrov. Podjetje se je namreč v zadnjih letih soočilo s številnimi težavami pri prilagajanju novim zakonskim in drugim spremembam na trgu. Vodstvo je zato pripravilo tudi program prestrukturiranja, ki je bil sestavni del vloge za dodelitev državne pomoči. Na podlagi tega je ministrstvo ocenilo, da mlekarne izpolnjujejo zakonske pogoje za pomoč, saj so njeni rezultati poslovanja v zadnjih štirih letih negativni in se v nekaterih segmentih še slabšajo. Družba je stečajno visoko ogrožena, stečajni postopek in morebitno prenehanje delovanja družbe pa naj bi imelo obsežne negativne gospodarske in socialne posledice za pomursko regijo. Vlada je zato državno pomoč dodelila v obliki dolgoročnega kredita v višini 2,28 milijona evrov za sedem let z vključenim dveletnim moratorijem na odplačilo glavnice. Poleg tega bodo Pomurske mlekarne iz sredstev ministrstva za delo, družino in socialne zadeve prejele subvencijo v skupni višini 285.339 evrov za kadrovsko prestrukturiranje, in sicer za ohranitev delovnih mest ter za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih. Iz sredstev gospodarskega in kmetijskega ministrstva pa bodo Pomurske mlekarne dobile subvencijo v višini pol milijona evrov za tehnološko in ekološko prestrukturiranje družbe. Mura na dobri poti Pomoč od države je v preteklih letih dobila tudi družba Mura, katere dejavnost je proizvodnja oblačil. Konec septembra je tega tekstilnega velikana obiskal tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, kamor se je odpravil na povabilo Murinega predsednika uprave Franca Hubra. Minister se je v Muri seznanil z razvojnimi projekti družbe ter poslovanjem in ukrepi, ki gredo v smeri dviga produktivnosti in so organizacijske narave. Med drugim so govorili o Murinih energetskih projektih, izkoriščanju termalne vode za potrebe podjetja in tudi o dolgoročnih ambicijah po še ostalih energetskih projektih, kot je fotovoltaika. Stroški energije po se Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije ter Tehnološke agencije Slovenije. »Vesel sem, da je Mura prešla fazo prestrukturiranja,« je povedal minister in ob tem dodal, da to pomeni, da je pred Muro, ki jo Huber vodi od julija letos, razvojno obdobje. Sicer dodajmo, da je skupina Mura lani ustvarila za 2,8 milijona evrov izgube, na ravni matične družbe, ki zaposluje 79 odstotkov Mura izdeluje zelo kakovostna oblačila, zato bi se lahko po predsedniku vlade Janezu Janši, ki je ob zadnjem obisku tega kraja obiskal tudi to trgovino, zgledovali ostali slovenski politiki. ministrovih pojasnilih predstavljajo več kot pet odstotkov stroškov podjetja, kar pomeni, da so vse investicije v učinkovito rabo energije in v obnovljive vire energije naložba v izboljšanje učinkovitosti poslovanja. Vodstvo Mure je Vizjaka seznanilo tudi z njihovimi prijavami na nekatere razpi- Demokracija zaposlenih v skupini, pa je izguba dosegla 1,7 milijona evrov. Nova vodstvena ekipa naj bi družbo v dveh do dveh letih in pol lahko spravila iz rdečih številk. Mura, v kateri je približno 3800 zaposlenih, je namreč sposobna preživeti, šiva za najboljše svetovne blagovne znamke, prihodki se 41/XIII • 9. oktober 2008 Konec septembra je tovarno oblačil Mura obiskal minister Andrej Vizjak. povečujejo, sicer pa je v Sloveniji Mura lani ustvarila 14 odstotkov prihodkov, na nemškem trgu pa 61 odstotkov oziroma 37 milijonov evrov. Glede na ustvarjeno prodajo sledijo hrvaški trg, Sejše-li in Nizozemska. Štipendije Ob vsem tem je v zadnjih dneh iz te regija prišla tudi vest, da želi 70 pomurskih podjetij v šolskem letu 2008/2009 podeliti 340 kadrovskih štipendij dijakom in študentom iz regijske štipendijske sheme (RŠS), rok za dostavo vlog na Regionalno razvojno agencijo (RRA) Mura iz Murske Sobote pa je 10. oktober. Dodajmo, da bodo dijaki in študenti z delodajalci, ki so že vključeni v posebno štipendijsko shemo, sklenili večstransko pogodbo in se po končanem izobraževanju za polni delovni čas zaposlili vsaj za enako dobo, kot bodo prejemali štipendijo. Letošnji razpis štipendij je bistveno večji od lanskega, ko je 34 delodajalcev razpisalo 186 štipendij oziroma potencialnih delovnih mest. Od približno 120 prijavljenih dijakov in študentov so izbrali 89 štipendistov, za katere je država iz Evropskega socialnega sklada (ESS) prek ministrstva za gospodarstvo oziroma RRA Mura in RŠS zagotovila 148 tisoč evrov. Pomembno je še dodati, da je letos veliko podjetij izreklo potrebo po kadrovskih štipendijah, med njimi Elos-Escada iz Gornje Radgone, Segrap iz Ljutomera, Nafta iz Lendave, SGP Pomgrad iz Murske Sobote, Terme 3000 iz Moravskih Toplic, Arcont iz Gornje Radgone, Panvita iz Rakičana in Mura iz Murske Sobote. Prve štipendije - tudi za nazaj - bodo dijaki in študentje dobili 10. decembra, višina pa bo nekaj evrov več kot v šolskem letu 2007/2008, ko so dijaki dobili po 220, študentje pa od 280 do 320 evrov mesečno. Največje zanimanje je po poklicih, kot so kuhar, natakar, strojni tehnik, oblikovalec kovin in gradbenik. Spodbudni podatki za to regijo, ki jo pesti tolikšen odliv kadrov in veliko zaostajanje na razvojnem področju v primerjavi z osrednjim delom države. [9 29 .m TO SLOVENIJA Invazija ekoloških kmetij Maruša Mihelčič, foto: Gregor Pohleven, arhiv Demokracije Zaradi vedno večje ozaveščenosti potrošnikov so se merila pri pridelavi hrane v zadnjih letih močno spremenila. Prednost imajo živila, ki so pridelana na ekološki način, zato tovrstne kmetije doživljajo razcvet, kar dokazuje tudi statistika. Kot kažejo podatki, se število ekoloških kmetij v Sloveniji povečuje, prav tako pa tudi delež kmetijskih zemljišč, ki so namenjena za ekološko pridelavo. V Sloveniji naj bi bilo leta 2000 le 115 ekoloških kmetij, leta 2004 seje njihovo število povzpelo na 910, preteklo leto pa naj bi bilo v register vpisanih kar 1610 ekoloških kmetij. Če te podatke prenesemo na zemljišča, je bilo v lanskem letu ekološki pridelavi namenjenih 23.560 hektarjev površine, kar predstavlja 4,72 odstotka vseh kmetijskih zemljišč v Sloveniji. Skoraj 90 odstotkov celotne površine kmetijskih zemljišč, ki so namenjena ekološki pridelavi, pa predstavljajo trajni travniki in vrtovi. Veliko kmetov se preusmerja iz konvencional-nega kmetovanja na ekološko, saj je slednje postalo prava tržna niša, mnogim kmetovalcem pa predstavlja tudi edino pot za preživetje njihove kmetije. Odprta vrata Ekološki kmetovalci se povezujejo v številna društva po vsej Sloveniji in znotraj njih tržijo svoje izdelke. Na različne načine promovirajo pomen in vrednost ekoloških produktov. V ta namen so organizirali tudi mednarodni dan odprtih vrat na slovenskih ekoloških in biodinamičnih kmetijah, ki je potekal zadnjo septembrsko nedeljo. Številne tovrstne kmetije po vsej Sloveniji so odprle svoja vrata obiskovalcem. Vsaka domačija je pripravila svoj program, ki se je nanašal na dejavnost, s katero se na kmetiji ukvarjajo. Na ogledih je bilo moč videti postopek pridelave naravne hrane, medu, gojenje zdravilnih zelišč, vzrejo domačih živali in še bi lahko naštevali. Obiskovalci so lahko poskusili domače dobrote, kot so kruh, sir, mleko in pecivo. V okviru mednarodnega dneva odprtih vrat so kmetije organizirale tudi številne delavnice za otroke, ki so na ta način spoznavali življenje na kmetiji. Ugotavljamo, da se ekološke kmetije tudi sicer vedno bolj promovirajo. Tako imenovane ekološke tržnice so prisotne v številnih mestih po Sloveniji, vsak večji market pa ima tudi že svoj ekološki kotiček. Biodar Blagovna znamka Biodar je znak jamstva za slovenska živila iz nadzorovane ekološke pridelave, ki so pridelana in predelana v skladu s standardi Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije. Z omenjeno znamko proizvajalci zagotavljajo, da je živilo ekološkega izvora in da ga skozi proces pridelave, predelave in prodaje kontrolirajo kontrolne organizacije. V letu 2008 ima pogodbo za uporabo znamke Biodar sklenjenih 108 slovenskih ekoloških kmetij. Pomembno je, da vsak uporabnik ob podpisu pogodbe pridobi tudi individualno šifro, ki jo je dolžan skupaj z naslovom vedno navajati na embalaži Pri pojmovanju pojmov, kot so ekološka, sonaravna in integrirana pridelava, je treba biti zelo previden, saj številni proizvajalci s tem izkoriščajo nevednost kupcev. 30 Demokracija ■ 41/xm ■ 9. oktober 2008 30 SLOVENIJA proizvoda, označenega z znamko Biodar. Tovrstno označevanje zagotavlja sledljivost proizvoda od ekološke kmetije, kjer je bil proizvod pridelan, pa vse do kupca. Kontrolo ekoloških kmetijskih izdelkov in izdajanje certifikatov v skladu s predpisi lahko izvajajo organizacije, ki so fizične ali pravne osebe in izpolnjujejo določene organizacijske in tehnične pogoje. Od javnega zavoda Slovenska akreditacija ali katere koli druge akreditacijske službe, ki je vključena v evropsko akreditacijo, morajo omenjene organizacije pridobiti akreditacijsko listino. Celoten nadzor nad delovanjem organizacij, ki opravljajo kontrole, pa izvaja inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kontrolna organizacija ekološkemu kmetovalcu izda certifikat, ki potrjuje kakovost pridelkov in živil. Omenjen certifikat pridelovalec dobi le v primeru, če je proizvod pridelan in predelan brez uporabe gensko spremenjenih organizmov, vsebuje najmanj 95 odstotkov sestavin kmetijskega izvora iz ekoloških kmetijskih pridelkov, ni bil izpostavljen ionizirajočemu sevanju, njegova predelava je kontrolirana, spremljati pa ga morajo tudi dokumenti v skladu s pravilnikom. Inšpekcijske službe opozarjajo, da moramo biti pri pojmovanju pojmov, kot so ekološka, sonaravna in integrirana pridelava, zelo previdni, saj številni proizvajalci s tem izkoriščajo nevednost kupcev glede ekološkega kmetijstva. Pozor, ekološke kmetijske pridelke je treba označevati z enotno oznako »ekološki«. Dovoljene so tudi dodatne oznake, kot biološko ali biodinamično, v primeru, da proizvajalec prideluje oziroma predeluje v skladu s pravilnikom. Povpraševanje narašča Kmetje in strokovnjaki opažajo, da je povpraševanje po ekoloških pridelkih in izdelkih iz leta v leto večje. K temu je gotovo veliko pripomogel tudi trend zdrave prehrane, saj posamezniki v skrbi za zdravje posegajo po živilih naravnega izvora in preverljive kakovosti. Potrošniki postajamo vedno bolj zahtevni, tako da nas nizka cena ne zadovolji več. Zdi pa se, da je med kupci še vedno prisotno nezaupanje do ekoloških pridelkov. Ljudje pogostokrat zamenjujejo ekološko in i ■ t/v pJi "k Ekološki kmetje si prizadevajo za čim boljše trženje svojih izdelkov. integrirano pridelavo. Treba je poudariti, da za integrirano pridelavo velja, daje ob določenih omejitvah dovoljeno tudi škropljenje in gnojenje, v nasprotju s tem pa ekološka pridelava tega ne dopušča, z izjemo naravnih pripravkov. O prednostih in slabostih smo povprašali tudi ekološkega pridelovalca, ki nam je zagotovil, da v tem načinu kmetovanja vidi številne prednosti, vendar meni, da se večina začetnikov zboji strogih standardov in tovrstno kmetovanje kmalu opusti. Čeprav je donosnost zemlje brez uporabe gnojil manjša kot pri intenzivnem kmetijstvu, je ekološko kmetijstvo velik potencial, saj postajajo ekološko pridelana živila vedno bolj cenjena, s tem pa tudi pridobivajo vrednost. Določila in pogoji za ekološko kmetovanje so zelo zahtevni, zato je odločitev za tovrsten način kmetovanja zelo težka. Kmetovalec mora izpolnjevati številne zahteve, Potrošniki morajo deklaracijo na izdelku podrobno preveriti. V obdobju vlade Janeza Janše se je število ekoloških kmetij skokovito povečalo. veliko je prilagajanja in odrekanja. Inšpekcijski nadzor je pogost, zelo strog in neomajen. Evropski akcijski načrt Slovenija je v okviru Evropske unije pripravila in podprla evropski akcijski načrt za ekološka živila in kmetijstvo. Glavni nameni akcijskega načrta so ovrednotiti položaj ekološkega kmetijstva v Sloveniji, opredeliti sedanjo vlogo, določiti strateške cilje razvoja ekološkega kmetijstva do leta 2015, identificirati najpomembnejša področja sektorja ekološkega kmetijstva in živil ter opredeliti posamezne prednostne ukrepe po posameznih sektorjih. S pomočjo akcijskega načrta, ki ga je sprejel svet ministrov 18. oktobra 2004, naj bi Slovenija zagotovila pospešen razvoj sektorja ekološkega kmetijstva in živil, ki sovpada tudi s trajnostnim razvojem v okviru strategije razvoja Slovenije. Prek omenjenega načrta naj bi se ekološki kmetje v prihodnje še v večji meri povezovali tako na lokalni, slovenski kot mednarodni ravni. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano si prizadevajo, da bi se javno zaupanje v ekološko kmetijstvo in živila povečalo, to pa bi lahko dosegli le z izobraževanjem in osveščanjem celotne javnosti in kmetov. Zagotoviti bo treba tudi izobraževalne in svetovalne programe za kmetovalce, ki se ukvarjajo z ekološko pridelavo in predelavo. Pomemben korak je tudi spodbujanje in omogočanje vsem kmetovalcem in predelovalcem preusmeritev v ekološko kmetijstvo. Pristojno ministrstvo obljublja dosleden sistem nadzora in kontrole tako pri proizvajalcih kot na trgu, vzpodbujanje raziskav na področju ekološkega kmetijstva, povečanje ponudbe kakovostnih živil in promoviranje trajnostne potrošnje. Kljub velikemu številu oglaševalskih akcij, ld dajejo prednost ekološkim izdelkom, je treba biti pri nakupu le-teh izredno previden. Lahko se zgodi, da vam pod pretvezo oznake sonaravni in biološki za precej višjo ceno prodajo izdelek, ki še zdaleč ne ustreza nobenemu ekološkemu standardu. Da boste prepričani v svoj nakup, se raje odpravite na eno izmed ekoloških kmetij ali tržnic, kjer boste lahko kupili izdelek preverljive kakovosti, saj ga boste pred nakupom zagotovo lahko tudi poskusili. (B P. 102.1 »' 421 311 M5?botatel:02/537-19*9 Demokracija ■ 41/xm ■ 9. oktober 2008 Slave Klavora 1 9000 Murska Sobota Slovenija tel.: 02(537 1949 fax.: 02f537 1948 GSM: 041/34 66 46 GSM: 031/34:51 51 http://www.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com 31 ZAMEJSTVO IN IZSELJENSTVO Rezija: kjer govori le srce Lucija Horvat, foto: Andreja Velušček Dvajset kilometrov dolga zaprta alpska dolina Rezija, ki leži v liniji od zahoda proti vzhodu, je skrita med gorami v severovzhodnem delu Furlanije - Julijske krajine. Kako živo je danes ustno izročilo Rezijanov? Pa rezijanščina? stotkov režij anskih šoloobveznih otrok. Ti obiskujejo italijansko šolo, v kateri so imeli do sedaj le borih 21 ur pouka režij anšči-ne na leto. Te so bile še dodatno razdeljene na 7 ur rezijanščine in pisave, 7 ur rezijanske glasbe in 7 ur plesa. To pa je za preživetje rezijanščine odločno premalo. Prav zdaj grozi, da bodo otroci še ob to, saj jih v bodoče ne bodo več učili rezijanske pisave. Tako je ravno jezikovno načrtovanje največja dilema, s katero se danes srečujejo v dolini Rezije. Ker ne poznajo slovenskega knjižnega jezika in imajo zelo močno lokalno zavest, so na svoje narečje zelo navezani. Le redki člani režij anskega društva Rozajanski dum, ki deluje že 25 let, so se dejansko naučili tako knjižne slovenščine kakor pisanja v režijanščini. Društvo dvakrat letno izdaja Naš glas, v katerem pa je na žalost le malo prispevkov v rezijanščini. Rezijansko slovnico je zapisal nizozemski jezikoslovec Han Stenviijk, ki je pripravil tudi pisavo za rezijanščino, temelječo na slovenskem načinu zapisovanja. Za to, da sta slovnica in pisava Režijanom bližje, pa je poskrbel dr. Matej Šekli. V Reziji sicer deluje še eno društvo Rezijanov, Rozajanska dulina, ki pa se oklepa italijanskega načina zapisovanja rezijanščine. Slednji se najverjetneje ne bo obdržal, saj društvo Rozajanska dulina ne objavlja publikacij v rezijanščini. Kot je povedal dr. Matej Šekli, med Rezijani obstaja strah pred knjižno slovenščino, ki naj bi »požrla« rezijanščino, če bi se je začeli učiti. Okoli 1200 Rezijanov, kolikor jih v tem trenutku živi v dolini Rezije, govori narečje, ki razvojno sodi v severna slovenska narečja. Do 15. stoletja so bili Rezijani namreč močno povezani z Ziljsko dolino na Koroškem, ko pa so ozemeljsko pripadli Beneški republiki, so se njihove vezi s koroško pretrgale in se je rezijanščina razvijala v zelo ohlapni povezavi z najzahodnejšimi slovenskimi narečji ter močnimi vplivi italijanščine in furlanščine. V romanskem primežu Rezijanščina je matičnim Slovencem med številnimi slovenskimi narečji še najmanj razumljiva ali celo sploh nerazumljiva. Da se je razvila tako samosvoje, se ne zdi nenavadno, če pogledamo še 32 geografski položaj doline Rezije, ki je v vsej zgodovini vedno ostajala osamljena. Pet glavnih režij anskih naselij - Bila, Ra-vanca, Njiva, Osojane, Solbica ter manjših zaselkov Lipovac, Križaci, Gozd in Liščace - od Slovenije na vzhodu ločuje visoko gorovje z najvišjim vrhom Kaninom (2587 metrov). Rezijani, ki se odlikujejo tudi po svoji izjemni kulturi, glasbi, plesom in običaji, so v marsičem v posebnem položaju, obkroženi so z italijanskim in furlanskim prebivalstvom, zato je bila zanje v so-ciolingvističnem pogledu vedno značilna večjezičnost: doma, v zasebnosti so govorili rezijansko, sicer pa italijansko in furlansko. Tuja slovenščina Značilno je namreč tudi, da le redki Rezijani razumejo in znajo knjižno slovenščino, ki bi jim nemara pomagala tudi pri ohranjanju rezijanščine, s katero pa se doma sporazumeva manj kot 10 od- Za Režijane je bila v sociolingvističnem pogledu vedno značilna večjezičnost: doma so govorili rezijansko, sicer pa italijansko in furlansko. Okrogla miza O jezikovnem načrtovanju in besednem ustvarjanju v Reziji je tekla beseda na okrogli mizi, ki jo je v dvorani Slovenske matice v okviru 23. mednarodnega literarnega festi- DeMOKRACIJA ■ 41/XIII • 9. oktober 2008 Okrogla miza Rezijansko narečje in besedno ustvarjanje v Reziji danes ZAMEJSTVO IN IZSELJENSTVO Tedenski utrip Pesnica Silvana Paletti Jaz poznam staro Rezijo, tisto Rezijo, ki je bila pred potresom leta 1976. Leta pred tem so bila lepa, bile so lepe hiše, dobri ljudje, bilo je polno življenja in veselja. Danes je Rezija čisto drugačna, je druga mentalite-ta, mladi malo skrbijo za Rezijo, občina nam pomaga malo, če ne nič, in tudi duhovniki nam ne pomagajo. Če se spomnim na Rezijo pred potresom, se mi vsujejo solze, ker vidim, da odhaja in se izgublja vse, kar je bilo lepega. Bile so lepe vasi, lepe hiše, bila je človeška toplina, ki nas je držala skupaj, in danes to manjka. To je morda zaradi modernega stila življenja in morda tudi zaradi politike. vala Vilenica v začetku oktobra priredilo Društvo slovenskih pisateljev. Okroglo mizo z naslovom Rezijansko narečje in besedno ustvarjanje v Reziji danes je moderiral dr. Matej Šekli, njegovi sogovorniki pa so bili: dr. Roberto Dapit, pesnica Silvana Paletti, Zorko Pelikan iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, Luigia Negro, predsednica društva Rozajanski dum, in akademik Milko Matičetov, ki je publiki poskušal predstaviti rezijansko ljudsko izročilo. Slednje obsega veliko število pravljic in pesmi. Kaže, da so jih zapisovalci, med katerimi je bil tudi Matičetov, »rešili« še v zadnjem trenutku, saj smo zdaj, tako je razložil dr. Roberto Dapit, priča koncu ljudskega izročila. Še preden pa je dr. Dapit, sicer profesor slovenistike v Vidmu, predstavil sodobno besedno ustvarjanje režij anskih pesnikov Renata Qua- Luigia Negro Društvo Rozajanski dum je septembra praznovalo 25. obletnico. Ob tej priložnosti smo imeli razstavo in izdali knjigo Tri doline - tri kulture, ki je zbirka fotografij Santina Amedea iz treh dolin, kjer živijo manjšine: iz naše Rezije, Sarmenta iz Basilicate, kjer živi albanska manjšina, in Amendoleje iz Kalabrije, kjer živi grška manjšina. 27. septembra je v kulturnem središču v Reziji potekal tudi seminar Jeziki in turizem. Mislim, da bi bili ustanovitelji društva veseli, da je društvo veliko naredilo za Rezijo in da še naprej živi, saj so ga ustanovili prav zato, da bi ljudje lažje ohranili rezijansko kulturo, predvsem narečje. Za tako visoko obletnico društva smo hvaležni Zvezi slovenskih kulturnih društev, ki ima sedež v Reziji in nam Rezija-nom vedno veliko pomaga. glia in Silvane Paletti, ki piše izključno v rezijanskem narečju, smo se prisotni potopili v jezikovno kopel. Rezijanska pesnica Silvana Paletti je namreč prebrala nekaj svojih pesmi o identiteti, zemlji, življenju in srcu, ki samo govori. Brezup in težave, povezane z ohranjanjem Rezije in rezijanščine pri življenju, je izrazila s pretresljivimi besedami: »Pri nas tudi Bog ne govori več rezijansko!« Glas Rezije Oba pesnika jemlje-ta, je povedal dr. Roberto Dapit, navdih iz svojega odnosa do narave, iz narečne izrazne tradicije in folklornega načina izražanja, vse to oblikujeta v čisto svoj slog ter besedam dajeta čisto svoj in edinstven pomen. Renato Qua-glio je v osemdesetih letih za svoje ustvarjanje prejel nagrado Prešernovega sklada in enako kot Silvana Paletti doživlja Igor Gabrovec, Slovenska skupnost KOMISIJA ZA SLOVENSKO MANJŠINO Deželna vlada Furlanije - Julijske krajine (FJK) je na večerni seji 30. septembra formalno ustanovila novo komisijo za slovensko manjšino, delovanje katere je predvideno v deželnem zakonu za zaščito slovenske manjšine, ki so ga v FJK sprejeli oktobra 2007. Za ustanovitev nove komisije za slovensko manjšino si je večkrat pri deželnih oblasteh oziroma pri pristojnem odborniku in tudi pri predsedniku deželne vlade Renzu Tondu prizadeval poslanec stranke Slovenska skupnost (SSk) Igor Gabrovec, ki tudi upa, da bo deželna posvetovalna komisija lahko začela delovati še pred koncem oktobra. Komisijo, ki ji predseduje odbornik za kulturo Roberto Molinaro, predvideva 8. člen deželnega zaščitnega zakona o slovenski manjšini iz leta 2007, sestavljajo pa jo predstavniki krovnih organizacij, slovenskih javnih upraviteljev in deželne komisije za slovenske šole. Pristojna je za oblikovanje mnenj v zvezi z vprašanji slovenske manjšine in v zvezi s porazdelitvami finančnih dotacij slovenskim organizacijam, društvom in ustanovam. Po sprejetju sklepa deželne vlade FJK bo njen predsednik Tondo izdal odlok, komisija pa bo lahko začela delovati takoj po njegovi objavi v deželnem uradnem listu. L. H. BARAGOVI DNEVI V predmestjih Chicaga v ameriški zvezni državi Illinois so tudi letos potekale tradicionalne prireditve z naslovom Baragovi dnevi v spomin na slovenskega škofa Friderika Barago, ki je v 19. stoletju kot misijonar deloval med ameriškimi Indijanci na severu ZDA. V imenu Slovenske škofovske konference se jih je udeležil prof. Drago Ocvirk. Kot je dejal slovenski generalni konzul v Clevelandu Zvone Žigon, se je 27. septembra v Jolietu, kjer so prireditve potekale v cerkvi sv. Jožefa, in 28. septembra v Lemontu zbralo več kot 500 ljudi, predvsem ameriških Slovencev iz različnih delov ZDA. Baragovi dnevi so priložnost, da se ljudje seznanijo z napredovanjem procesa za razglasitev škofa Barage za blaženega, za poglobitev vere ter za spominjanje narodnih korenin in narodne identitete. Slovesnosti, ki veljajo za eno največjih zborovanj ameriških Slovencev v ZDA, seje udeležilo tudi sedem ameriških škofov in številni duhovniki. V nedeljo so slovesnosti skupaj z mašo potekale v frančiškanskem samostanu v Lemontu, največjem slovenskem samostanu v ZDA, kjer je slovenska skupnost pred leti odprla tudi svoj dom. L. H. Škof Friderik Irenej Baraga uspehe predvsem v Sloveniji in Ljubljani, celo veliko bolj kakor v Reziji ter vsem zamejstvu, Trstu in Gorici. Slovenska literarna veda pa je do obeh pesnikov za- DeMOKRACIJ a ■ 41 /xiii ■ 9. oktober 2008 držana, saj še vedno oblikuje svoj odnos do narečne literature. Oba pesnika sta kljub temu že postala močna glasova, ki povzemata duh Rezije. E 33 TUJINA Ameriška inančna kriza Lucija Horvat, foto: Reuters Ameriški senat in predstavniški dom sta v začetku oktobra končno potrdila 700 milijard dolarjev vreden predlog zakona o reševanju finančne krize v ZDA. Nemara gre za najglobljo finančno krizo po drugi svetovni vojni. Na Wall Streetu se številke še niso umirile. Vse ZDA so zaskrbljene zaradi možnosti izbruha velike gospodarske depresije, kot je bila tista v 30. letih prejšnjega stoletja. Anketa CNN je ugotovila, da kar 60 odstotkov Američanov meni, da je ponovitev katastrofe izpred skoraj 100 let možna, vendar večina ekonomistov to zavrača. Zato je še toliko bolj razveseljivo, da je predlog zakona o reševanju finančne krize, ki je bil v preteklih tednih že zavrnjen, končno sprejet. Ameriški senat je predlogu - zanj je glasoval s 74 glasovi za in 25 glasovi proti - dodal najmanj 110 milijard dolarjev davčnih olajšav za podjetja in posameznike, prav tako pa je s 100.000 na 250.000 dolarjev povišal znesek depozitov, ki jih zavaruje Zvezna korpo-racija za zavarovanje depozitov (FDIC), in več milijard dolarjev pomoči žrtvam naravnih nesreč - vse to zato, da bi olajšali odločitev predstavniškemu domu ameriškega kongresa. Novi zakon republikancev, proti pa 63 demokratov in 108 republikancev. Poslanska skupina temnopoltih demokratskih kongresnikov je takoj sporočila, da je za njihovo soglasno podporo najbolj zaslužen predsedniški kandidat Barack Obama, ki naj bi jih bil prepričal v podporo z obljubo, da bo na predsedniškem položaju pomagal lastnikom domov, ki jim grozi propadanje hipotek, in da bo spremenil zakon o stečajih v korist potrošnikom. Po drugi strani pa republikanci še niso sporočili, ali je k njihovi večji podpori pomagal republikanski predsedniški kandidat John McCain. Sprejeti zakon je kmalu podpisal tudi ameriški predsednik Bush, ki je ob tem poskušal pomiriti strahove velikega števila Američanov glede vloge države in stroškov zakona. »Kot trden zagovornik svobodnega podjetništva verjamem, da lahko pride do vladnega posredovanja le, ko je to potrebno. V tem primeru je bil ukrep potreben,« je dejal Bush, ki je prepričan, da bodo končni stroški zakona veliko nižji od uvodnih napovedi. Republikanci: ni izbire Sprejetje zakona o reševanju finančne krize je zaključilo trinajst dni trajajoče prepričevanje kongresnikov, naj potrdijo načrt ameriškega finančnega ministra He-nryja Paulsona. Njegov uvodni predlog v osnovi ostaja enak kot prej: ministrstvo bo dobilo 700 milijard dolarjev za odkupovanje slabih naložb finančnih podjetij v vrednostne papirje, ki so podprti z drugorazrednimi hipotekami. Zakonu so se najbolj upirali republikanci v predstavniškem domu. Za podporo zakonu je najbolj zaslužen Barack Obama, pravijo temnopolti kongresniki. prinaša tudi zaščito milijonom Američanov pred alternativnim minimalnim davkom oziroma tako imenovanim davkom za bogataše, ki je zaradi neusklajevanja z inflacijo grozil tudi srednjemu razredu. Senatnega glasovanja sta se udeležila tudi oba predsedniška kandidata, demokratski senator iz Illinoisa Barack Obama in republikanski senator iz Arizone John McCain, pa tudi demokratski podpredsedniški kandidat Jo-seph Biden iz Delawara. Vsi trije so glasovali za predlog. Glasovali so vsi senatorji razen demokrata iz Massachusettsa Edwarda Kennedyja, ki boleha za rakom. Predlog zakona bo finančnemu ministrstvu ZDA omogočil odkupovanje slabih naložb finančnih podjetij in nemara s tem rešil ZDA kreditnega krča. Prvič zavrnjen Predlog zakona so člani predstavniškega doma pred sprejetjem enkrat že zavrnili, zmotil je predvsem republikanske člane predstavniškega doma. Ti so menili, da je zakon, ki je sicer nastal v administraciji predsednika Georgea Busha, ki si je zadnjih 8 let prizadevala za čim manj regulacij trga, bere kot uvajanje socializma z državnim posredovanjem na trgu. Dopolnjeni zakon pa je predstavniški dom ameriškega kongresa očitno prepričal, saj ga je z 263 glasovi za in 171 proti potrdil. Za je glasovalo 177 demokratov in 91 TUJINA Predsednik George Bush skuša pomiriti strahove Američanov. Njihovim volivcem namreč nihče ni dovolj dobro pojasnil, da je vladni ukrep, ki so ga povezovali s socializmom, nujno potreben za preprečitev gospodarske katastrofe. Tako je na primer republikanski kongresnik Zach Wamp dejal, da je za predlog glasoval zato, ker ni imel izbire. Finančna kriza se je globoko zajedla v ameriško gospodarstvo, zato bi bilo neukrepa-nje lahko usodno za gospodarsko varnost ljudi. Kriza bi se po besedah vodje republikanske manjšine v predstavniškem domu Johna Boehnerja iz Ohia namreč lahko še poglobila in potegnila Ameriko odstotka. Potem ko je propadel prvi predlog zakona o reševanju finančne krize, je indeks Dow Jones na Wall Streetu padel za vratolomnih 777 točk. Pred drugim glasovanjem je naraščal, nato pa, ko je bil zakon sprejet, spet začel padati. Vlagatelji so namreč zadovoljni z razvojem dogodkov v kongresu, a jih je začelo skrbeti zaradi cele vrste gospodarskih poročil, ki napovedujejo recesijo. Tudi v ponedeljek se je padanje indeksa Dow Jones na Wall Streetu še naprej nadaljevalo. Finančna kriza pa sicer ugodno vpliva na cene nafte, saj se je cena zanjo Propadla banka Lehman Brothers je sprožila vladni načrt za reševanje krize. Finančna kriza ugodno vpliva na cene nafte, v New Yorku v ponedeljek ustavila na 87,81 jetij, ki bodo prejela državno pomoč, bodo omejili plače, vlada pa bo lahko prevzela lastniške deleže v podjetjih, s čimer se bo morebitni prihodnji dobiček vrnil v proračun. Predlog zakona nalaga predsedniku ZDA, da kongresu v petih letih predstavi načrt, kako priti do denarja, če bo izvajanje načrta ustvarjalo proračunsko iz- saj se je cena zanjo dolarja za sod. v gospodarski polom, kakršnega še ni bilo. Predsednik odbora za finance, demokrat Barney Frank iz Massachusettsa, pa je napovedal, da zgodbe o finančni krizi še ni konec in obljubil, da bodo vse prihodnje leto tekla zaslišanja o vzrokih zanjo. Posledice krize Posledice finančne krize sov Ameriki že vidne: precej se je namreč povečalo število novih prijav za pomoč brezposelnim, že avgusta so tovarniška naročila padla kar za štiri odstotke, ministrstvo za delo pa je sporočilo, da so delodajalci septembra ukinili skupaj 159.000 delovnih mest. Stopnja brezposelnosti je sicer ostala že od avgusta nespremenjena - 6,1-odstotna, plače pa so se septembra v primerjavi z avgustom povečale za 0,2 v New Yorku v ponedeljek ustavila na 87,81 dolarja za sod. Ukrepanje takoj Potrjeni predlog zakona je ameriškemu finančnemu ministrstvu takoj dal na voljo 250 milijard dolarjev, 100 milijard pa bo na voljo, če bo zanje zaprosil predsednik Bush. Za ostalih 350 milijard dolarjev bo moralo ministrstvo zaprositi posebej, kongres pa bo imel po vloženi prošnji 15 dni časa, da jo zavrne. Ustanovili so tudi dva nadzorna odbora za porabo denarja, ameriška vlada bo morala bolj agresivno posegati na trg za preprečevanje propadanja hipotek. Direktorjem finančnih pod- Začasni šef Urada za finančno stabilnost Neel Kashkari gubo. Predlog zakona zvišuje tudi zavarovano vsoto za depozite s strani Zvezne korporacije za zavarovanje depozitov na 250.000 dolarjev. Komisija za vrednostne papirje in borzo (SEČ) pa je potrdila tudi nova računovodska pravila glede knjiženja vrednostnih papirjev. Busheva administracija bo z ukrepi začela takoj, da prepreči poglabljanje krize, kaže pa, da finančni trgi še niso prepričani v delovanje zakona. Ne brez nadzora Na položaj začasnega šefa Urada za finančno stabilnost je bil imenovan Neel Kashkari, sicer pomočnik finančnega ministra za mednarodne zadeve. Urad za finančno stabilnost bo najprej moral najti upravljavce premoženja, ki bodo izvajali načrt, ministrstvo pa je že razpisalo prosta delovna mesta za strokovnjake, ki bodo delali kot finančni agenti ZDA. Oblikujeta se dva nadzorna odbora, saj tako velike vsote denarja ni mogoče zaupati finančnemu ministrstvu brez nadzora. Tako bodo ustanovili Odbor za finančno stabilnost, v katerem bodo predsednik zveznih rezerv, predsednik Komisije za vrednostne papirje in borzo (SEČ), minister za finance, direktor Zvezne agencije za financiranje domov ter minister za stanovanja in urbani razvoj. Ta odbor bo poročal kongresnemu nadzornemu odboru, v katerem bo pet članov kongresa iz obeh strank. Odbor za nadzor in vladne reforme v predstavniškem domu pod vodstvom demokrata iz Kalifornije Henryja Waxmana pa je v ponedeljek začel iskati krivce za krizo. Najprej so bili na vrsti odgovorni pri Lehman Brothers z generalnim direktorjem in predsednikom Ri-chardom Fuldom na čelu. 0 Demokracija ■ 41/xiii ■ 9. oktober 2008 35 po številnih hotelih po Evropi, v Milanu, na Dunaju, v Strasbour-gu. Shell je bil prvi, ki je komisijo obvestil o dogovarjanju, zato je bil deležen polne oprostitve plačila kazni. Najvišjo kazen bo plačalo podjetje Sasol, in sicer dobrih 318 milijonov evrov, kar je skoraj polovica celotne kazni. Dogovor Z Indijo Ameriški senat je z veliko večino odobril sporazum, ki ZDA omogoča prodajo civilne jedrske tehnologije in materialov Indiji. V skladu s sporazumom bodo ZDA v zameno za mednarodne inšpekcije indijskih civilnih jedrskih programov odpravile 30-letno prepoved jedrskega trgovanja z Indijo. Sporazum bo ameriškim podjetjem omogočil prodajo jedrskega goriva, tehnologije in reaktorjev Indiji v zameno za poroštva in inšpekcije ZN v indijskih civilnih, ne pa tudi vojaških jedrskih objektih. Sporazum je pomembna sprememba v ameriški politiki do Indije po desetletjih obojestranske previdnosti ter sledi triletnim diplomatskim in političnim prizadevanjem Busheve administra- val pa je kar 13 let, med letoma 1992 in 2005. V njem je sodelovalo 10 podjetij. Devet podjetij -gre za ENI, ExxonMobil, Hansen & Rosenthal, Tudapetrol, MOL, Repsol, Sasol, RWE in Total - bo tako moralo plačati kazen v višini 676 milijonov evrov, kar je četrta najvišja kazen, ki jo je komisija doslej naložila v primerih karte-lov, in odraža trajanje kartela in velikost trga. Podjetja so obrnila skoraj 500 milijonov evrov na leto. Srečanja kartela so potekala Parafinska mafija Evropska komisija je zaradi kartelnega dogovarjanja s 676 milijoni evrov kaznovala skupino devetih podjetij, proizvajalcev parafinskega voska. V kartelu je sodeloval tudi Shell, ker pa naj bi bil t. i. parafinsko mafijo sam ovadil Bruslju, je kazni oproščen. Gre za velik in pomemben kartel, saj se parafinski vosek ne uporablja samo za sveče, ampak tudi za gume, vo-skan papir, papirnate kozarce in krožnike, lepilo, žvečilne gumije, embalažo za sir. Kartel je pokrival približno tri četrtine evropskega trga s parafinskim voskom, delo- Nasa dočakala Abrahama Ameriška vesoljska agencija Nasa praznuje 50. obletnico ustanovitve, ki pa jo greni nezanesljiva prihodnost. Agencija, ki za svoj največji uspeh šteje prvi polet človeka na Luno, je v dolgoletni zgodovini v vesolje poslala tudi tri Američane s slovenskimi koreninami. To so bili Ronald Šega, Jerry Linenger in Sunita Williams. Nasa je bila ustanovljena 1. oktobra 1958 z odlokom zveznega kongresa v Washingtonu, potem ko je leto dni pred tem Sovjetska zveza poslala v vesolje prvi satelit Sputnik 1, nato pa še Sputnik 2 s prvim živim bitjem, psičko Lajko, ki pa poleta ni preživela. Sovjetska zveza je Američane prehitela tudi pri prvem poletu človeka v vesolje - to je 12. aprila 1961 uspelo Juriju Gagarinu. Ameriški predsednik John F. Kennedy je po zmagi na volitvah leta 1962 ameriškim znanstvenikom postavil izziv, da pošljejo človeka na Luno, in Nasa je to uspešno izvedla leta 1969 s programom Apollo. Američanom in Rusom so se po več desetletjih v vesolju doslej pridružili le Kitajci, ki so pred kratkim opravili tudi prvi vesoljski sprehod. Sredstva ža Našo so v najboljših letih znašala tri odstotke zveznega proračuna, danes pa jih ima s 17 milijardami dolarjev na leto le še odstotek. Kljub temu načrtujejo, dabo v 15 letih zgrajena baza na Luni, v naslednjih 30 pa poslan prvi človek na Mars, tudi če se proračun ne bo povečal. Nasa je svoja največja znanstvena odkri tja dosegla z robotskimi plovili brez človeških posadk, ki so bila poslana v zadnje kotičke Sončevega sistema in tudi zunaj njega. TUJI TISK The Guardian Panika na trgih Panif wtjtW» marfecn Ameriški načrt za reševanje finančne krize, ki naj bi s 700 milijardami dolarjev podprl bančni sektor, je propadel. Ko so na Wall Streetu začeli rasti strahovi, da se bo stabilnost finančnega sistema začela podirati, je industrijski 36 indeks Down Jones padel za 777 točk, do 10.365. To je najznatnej-ši padec v zadnjih sedmih letih in največji padec v zgodovini v absolotnem seštevku. Protikrizni ukrepi bi morali dovoliti vladi odkupiti hipoteke, saj bodo banke v nasprotnem primeru začele zmanjševati stanovanjska in avtomobilska posojila, posojila za študente pa tudi posojila, ki podpirajo delovanje manjših podjetij. Zveza hipotekarnih bank je opozorila, da se bo zaradi zmanjševanja posojil začelo zmanjševati število delovnih mest v malem podjetništvu. Letos je objavilo bankrot že 14 komercialnih bank. Stvar naj bi bila že tako daleč, da banke zaradi bilančnih težav ne morejo več dajati posojil. Frankfurter Rundschau Bančne težave mi ÚP Visoki nemški politiki ne razumejo kapitalizma. To je pokazala akcija reševanja Bank Hypo Real Estate HRE. Münchenski skupini, ki kotira v borznem indeksu Dax, se za zdaj še uspeva držati na vrhu, zahvaljujoč vlaganju denarja davkoplačevalcev, toda država nima nobenega vpliva na vodstvo bank, kaj šele na delnice. Davkoplačevalec se na koncu znajde brez vsega. Skoraj enako neumna, a še vedno znotraj okvirov nemškega političnega mišljenja, je povsem prepričljiva udeležba vseh zasebnih bank v prvem posojilnem obdobju za HRE. Nemčija s tem mednarodnim investitorjem in finančnim organizacijam pošilja sporočilo, naj bodo previdni. V Nemčiji vse banke, ki se ukvarjajo z delnicami, tvegajo. To z enim zamahom zmanjšuje posojilno sposobnost vseh zasebnih bank v Nemčiji. Ali ni dovolj, da Deutsche Bank obrača največje kolo velikih mednarodnih bank? Demokracija • 41/xiii • 9. oktober 2008 GLOBUS cije. Ta gaje opisovala kot mejnik v novih vezeh z demokratično azijsko velesilo, ki je po mnenju predstavnikov ameriške vlade dolgoročno vzdrževala odgovoren jedrski program. Še vedno V vojni Prvi uradni stiki med predstavniki obeh Korej po sedmih mesecih so se končali brez napredka. Odnosi med sosedama, ki sta po krvavem konfliktu med letoma 1950 in 1953 uradno še vedno v vojni, so ta čas na najnižji mogoči ravni. Poslabšali so se, potem ko je v Južni Koreji predsedniški stolček februarja letos prevzel konservativni Lee Myung Bak, ki ima do Pjongjanga nepopustljiva stališča. Lee želi med drugim gospodarsko pomoč Seula Pjongjangu dati pod pogojem, da pride do občutnega napredka v jedrskem razoroževanju Severne Koreje. To novo usmeritev je Severna Koreja, do katere je njena južna soseda desetletje vodila politiko odprtih rok, sprejela kot vojno napoved, Leeja pa označila za izdajalca, uslužnega ZDA. Napetosti med državama so se še zaostrile po smrti južnokorej-ske turistke, ki je julija med sprehodom na plaži, med katerim je vstopila na vojaško območje blizu gore Kumgang, umrla pod streli severnokorejskega vojaka. To območje je eno redkih, ki je odprto za obiskovalce iz Južne Koreje in je eno od simbolov sprave med sosedama. Moški privilegij Države članice Sveta Evrope lahko v izjemnih primerih za sodnike Evropskega sodišča za človekove pravice predlagajo samo moške, je odločila Parlamentarna skupščina Sveta Evrope (PS SE). PS SE od leta 2004 za kandidature ni upoštevala list držav, na katerih ni bilo vsaj ene kandidatke za sodnico. Od takrat se je delež sodnic na sodišču povečal s 26 na 32 odstotkov, tako da je sedaj na sodišču v Strasbourgu 16 sodnic in 31 sodnikov. Razprava se je začela lani, ko Malta, ki ima 400.000 prebivalcev, za položaj ni mogla kandidirati ženske, ker ni našla ustrezne kandidatke. Še februarja letos je sodišče razsodilo, da izjeme niso mogoče in da morajo države med tremi kandidati za sodnika predlagati vsaj eno žensko. PS SE pa je odločila, da bo v prihodnje upoštevala tudi liste samo z moškimi kandidati, in sicer »v izjemnih okoliščinah«, ko bodo države sprejele vse potrebne korake, da bi bile lahko kandidirale tudi ženske, a niso mogle najti ustreznih kandidatk. Sporna kitajska obutev Ukrepe, po katerih za kitajsko obutev veljajo 16,5-odstotne carinske dajatve, za obutev iz Vietnama pa desetodstotne, je EU uvedla v začetku oktobra 2006 za dve leti. Ukrepi naj bi bili zdaj podaljšani, dokler ne bo končana revizija. Običajno revizija traja 15 mesecev, tokratna pa naj bi bila dolga le sedem mesecev. Večina držav članic naj bi bila podaljšanju ukrepov naklonjena, vendar so kitajski čevlji že vseskozi jabolko spora med bolj liberalnim severom, ki ne podpira zaščitnih ukrepov, in protekcionističnim jugom, ki se zavzema za sankcije. Predlagani protidumpinški ukrepi, ki jih je oktobra 2006 podprlo 13 od tedaj 25 držav članic, so nadomestili začasne rešitve, po katerih so veljale za kitajsko obutev 19,4-odstotne dajatve, za vietnamsko pa 16,8-odstotne. TUJI TISK The Times Idealno orožje times >\IJNE tmmmmm Najstnica, privezana z lisicami na ograjo, stoji s spuščeno glavo. Iraški specialist reže kable, ki vodijo k detonatoju telovnika z razstrelivom, ki ga ima dekle na sebi. Beli telovnik ji slečejo in sedaj stoji 15-letna deklica na ulici v oran- žni obleki brez rokavov. Na sebi je imela 15 kilogramov razstreliva. Vse to se je dogajalo avgusta, ko so Ranijo Ibrahim Mutlib v uličici v Baakubu, mestecu severno od Bagdada, odkrili, potem ko seji ni posrečilo izvesti detonacije. Ko se je dopisnik Timesa v navzočnosti njene matere in babice v kabinetu policijskega raziskovalca srečal z njo, je Ranija zatrjevala, da so jo omamili z mamili in da se sploh ni nameravala ubiti. Če bi se, bi postala šestnajsta v vrsti mladoletnih samomorilskih teroristk, ki so se v tem letu razstrelile. Ranija naj bi bila z možem prišla prosit za denar k sorodnikom, a naj bi jo bili omamili in ji oblekli telovnik z razstrelivom. Mignevvs Hlad osamljenosti Kanadski znanstveniki so odkrili, da občutek osamljenosti in družbene izolacije povzroča, da ljudje zunanjo temperaturo občutijo kot nižjo, kot je v resnici. Zna-stveniki z Univerze v Torontu so naredili dva poskusa, da bi oceni- DeMOKRACIJA ■ 41/XIII ■ 9. oktober 2008 li vpliv občutka osamljenosti na občutenje zunanje temperature pri ljudeh. V prvem poskusu je sodelovalo 65 študentov. Eno skupino so prosili, naj se spomnijo na dogodek v življenju, ki je bil povezan z osamljenostjo, izolacijo ali odtujitvijo, kot je na primer izključitev iz kluba. Druga skupina se je morala spomniti na dogodek, povezan s sprejetjem v klub. Potem so obe skupini študentov prosili, naj ocenijo temperaturo zraka v prostoru. Ocene so nihale od 12 do 40 stopinj C, pri čemer so člani prve skupine dali nižje ocene. V drugem poskusu je moralo 52 študentov igrati računalniško igro z žogo. Del igralcev je dobival podaje znatno pogosteje kot drugi. 37 INTERVJU Čas je za preporod in za napredne ideje v skladu s preverjenimi vrednotami Gašper Blažič, foto: Andreja Velušček «iodila se je v Ljubljani leta 1972, na pravni fakulteti je diplomirala leta 1997. Od leta 1999 je bila samostojna svetovalka za splošne in pravne zadeve na Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Leta 2004je bila izvoljena za poslanko v državnem zboru, v tem mandatu je bila tudi predsednica Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje. Pred letom dni jo je državni zbor izvolil za ministrico za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, potem ko je s te funkcije odstopil dr. Jure Zupan. Izteka se vaš mandat ministrice za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, funkcijo pa ste nastopili šele lani. Katere projekte bi še morali uresničiti? Zaključili smo s pomembnimi projekti. V prihodnje je treba kaj hitro posodobiti zakon o visokem šolstvu. Na sistemski ravni je treba dati še večji poudarek združevanju izobraževalnih institucij z raziskovalnimi (bolj odzivne javnoraziskovalne zavode) in gospodarstvom. V igri je veliko proračunskega denarja za financiranje tehnološko naprednih podjetij prek razpisov, in naj ne bo ta le za ozek krog izbranih. Potem so tu že napeljane investicije, kot je NUK, gradnja novih objektov za fakultete in študentske domove itd. Ob nastopu vaše funkcije so vam mnogi očitali mladost in premalo izkušenj ter da nimate kakšnega blestečega akademskega naziva... Sama nisem nikoli nikogar podcenjevala, ne glede na njegovo izobrazbo, in tudi od drugih to pričakujem. Sicer pa blestečega akademskega naziva ne naredi papir, temveč človek, ki stoji za nazivom. Torej ta sam po sebi še ne prinaša odličnosti. In velja tudi obratno. Moja izobrazba in izkušnje univerzitetne diplomirane pravnice pa tudi poslanke so bile odlična kombinacija pri mojem delu. Nekateri mediji so se razpisali o domnevno slabih odnosih med vami in državnim sekretarjem Lesjakom. Po navedbah enega od dnevnih časopisov naj bi bil eden od razlogov za ne najboljše odnose med Kucler Dolinarjevo in državnim sekretarjem Lesjakom tudi ta, da je državni sekretar zavrnil podpis naročilnice za nakup letalske vozovnice za pot vašega moža v Francosko Gvajano. Kako to komentirate? Da ne bo pomote. Zgodba s Francosko Gvajano je izmišljotina. Naročilnice sploh nikoli ni bilo! Moja tridnevna udeležba na julijskem svetu ministrov za vesolje, na katero je predsedujoča francoska ministrica povabila tudi soproge, je bila del mojih službenih obveznosti. Kar pa se tiče državnega sekretarja, bi raje videla, da bi bolj intenzivno sodelovala, vendar so bile v tem kratkem času možnosti za kadrovsko spremembo omejene in sama sem potem znotraj teh danosti iskala optimalen »modus vivendi«. Očitno je sam videl dovolj prednosti v svoji funkciji, saj predloga za svojo razrešitev ni podal. Kaj pa študentski dom Korotan? Celovška Mohorjeva družba je vložila tožbo zoper vas in zoper ministrstvo zaradi nedokončanih pogajanj glede prodaje dunajskega Korotana Republiki Sloveniji. Vseskozi sem se zavzemala za rešitev Korotana. Med drugim gre za študentski dom, ki omogoča študij oz. izpopolnjevanje naših študentov na Dunaju. To sodi neposredno v moj resor in že to bi bil torej zame zadosten razlog, da zadevo rešim. Pa je Korotan še vse kaj več. Ne nazadnje sem k reševanju te problematike pristopila kot človek, ki močno čuti s Slovenci, ki živijo zunaj meja Republike Slovenije. To pomeni, da se namenoma nisem hotela ukvarjati z ozadji, ki so jih v zvezi s Korotanom preigravali posamezni interesni oz. politični krogi. Dela sem se lotila edino s prepričanjem, da stvar zasluži ustrezno rešitev. Vesela sem, da sem bila pri tem uspešna, saj sem pogajanja speljala do konca tako, da sta bili obe pogajal- DeMOKRACIJA ■ 41/X1II ■ 9. oktober 2008 ski strani zadovoljni - v korist Republike Slovenije, študentov, Mohorjeve družbe in Korotana. Vesela sem tudi, da je pri tem brez fige v žepu stala celotna Nova Slovenija. Zadevo sem predala in predlagala vladi v obravnavo. Mohorjeva družba je, kot ste lahko brali, izrecno in javno priznavala mojo opisano vlogo pri tem. Glede tega, zakaj stvar ni bila obravnavana na vladi in zakaj je bila tožba tako krivično tik pred volitvami vložena zoper mene, boste morali vprašati koga drugega. Med pomembnimi dolgoročnimi projekti na področju visokega šolstva je t. i. bolonjska reforma. Kot ste dejali v nagovoru ob začetku študijskega leta, je letošnje leto prelomno, saj je tudi zadnje, v katerem seje bilo mogoče vpisati v stare študijske programe. Ali torej v prihodnjem letu lahko pričakujemo sklep bolonjske reforme? Za to je skrajni čas. Da prevzamemo »bo-lonjski sistem«, smo se odločili pred slabimi desetimi leti. In zdi se, kot da takrat nismo mislili povsem resno. Pravno praznino v zvezi z izobrazbo je odpravila šele sprememba zakona o visokem šolstvu iz leta 2006. Medvedjo uslugo si delamo, s tem ko vseskozi tarnamo v zvezi z bolonjsko reformo. Je pa res, da jo je treba vzeti resno. Bolonjski način študija ima več kot štirideset držav, sistem prinaša vrsto koristi za študenta, če se ga izvaja tako, kot je zamišljen; to je vrednotenje izpitov s kreditnimi točkami, zahteve po več sodelovanja med študenti in profesorji, več sodelovanja med študenti, večje možnosti prehajanja med študijskimi smermi, pa tudi možnost študija na tujih fakultetah. Konec prve polovice tega leta je bilo prenovljenih več kot 350 študijskih programov, pri nekaterih smereh prenova intenzivno poteka. Pomembno pri prenovi, ki jo izvajajo visokošolski zavodi, ministrstvo pa jo prek dodatnih finančnih sredstev spodbuja, je, da je v prvi vrsti kvaliteta in da ima pred očmi študenta. ► 39 INTERVJU Mojca Kuder Dolinar ► Vroča aktualna tema je ustanavljanje univerz, predvsem zasebnih. Nedavno je Nova univerza po dolgotrajnem postopku vendarle dobila pozitivno strokovno mnenje, kar je sprožilo številne pomisleke. Kakšno stališče imate do nastajanja zasebnih univerz? Če bodo prinesle novo kakovost v naš visokošolski prostor, nove možnosti za izbiro, tako za študente kot predavatelje, potem jih lahko samo pozdravimo. O nevarnosti neprevetrenosti nekaterih visokošolskih sistemov tudi ni treba izgubljati besed. Po drugi strani pa je Slovenija omejena tako po številu študentov kot učiteljev, zato možnosti niso neomejene. Meni osebno beseda »zasebno« ne pomeni že sama po sebi negativnega prizvoka, zato sem že doslej večkrat poudarila, da jim pustimo čas, da jih spoznamo. Razvrednotenje vnaprej gotovo ni hvaležna popotnica. Seveda se tudi tiste univerze, fakultete, ki so javne in se kvalitetno odzivajo na potrebe časa, nimajo česa bati. Sploh spričo dejstva, da se več kot devetdeset odstotkov sredstev namenja javnim in zelo malo zasebnim visokošolskih inštitucijam. Nedavno je bil ustanovljen tudi Katoliški inštitut. V čem vidite njegovo vlogo? Kolikor vem, niti ne gre za javni inštitut in torej država pri njegovem nastanku ni igrala nobene vloge. Z njegovim poslanstvom nisem seznanjena, lahko pa si mislim, da gre za del priprav na ustanovitev katoliške univerze, o kateri smo lahko že večkrat brali, da se zanjo pripravlja dokumentacija za začetek postopka ustanovitve. Med kritikami na račun vlade v tem mandatu je bilo mogoče zaslediti tudi trditev, da država namenja znanosti premalo finančnih sredstev... Trend financiranja znanosti se veča. Pri tem pa je pomembno, da k temu dodamo tudi na novo uvedene davčne olajšave za tista podjetja, ki vlagajo v raziskave in razvoj. Potem so tu sredstva za financiranje mladih raziskovalcev, tudi v gospodarstvu. Vlaganje v znanost mora postati naloga vseh ministrstev; od ministrstva za zdravje do ministrstva za kulturo. Če bomo hoteli slediti ciljem, ki so bili široko sprejeti v naših nacionalnih dokumentih in tistih, zapisanih v lizbonski strategiji, bo treba tako nominalno kot tudi v primerjavi z drugimi ministrstvi povečevati delež v državnem proračunu. 40 Pred nastopom ministrske funkcije ste bili poslanka, vodili ste tudi parlamentarni odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje. Kot poslanka in kot predsednica odbora sem se dobro počutila. Predvsem zato, ker je bilo v teh letih narejenega ogromno dela. Še posebej sem vesela, da sem s svojim delom pripomogla k spremembam na področju pravosodja, ki vodijo do večje in hitrejše pravne varnosti kot temelja demokratične družbe. Seveda sem poleg običajnega poslanskega dela želela in tudi rešila nekaj pomembnih odprtih zadev, ki se dotikajo območja, v katerem sem bila izvoljena. Kako sicer komentirate izid letošnjih parlamentarnih volitev? Je izid mogoče razumeti kot nezaupnico vašemu delu? Vsekakor je izpad krščansko in ljudsko orientirane stranke nekaj, kar ogromno pove zlasti o družbi, v kateri živimo. Lahko bi rekli tudi »o stanju duha« v tej družbi, če te sinta-gme ne bi zlorabljali vsevprek tisti, ki vestno skrbij o, da to stanj e duha ostaj a zaskrbljuj oče. Seveda z izidom ne morem biti zadovoljna. Bomo pa verjetno razsežnost izida letošnjih volitev razumeli čez leta. Če ponazorim, Demokracija • 41/xm • 9. oktober 2008 mislim s tem predvsem na to, da bodo ljudje morda kmalu začutili, da se ne da živeti od predvolilnih spektaklov in obljub. In kot sem dva dni po volitvah »končno« prebrala v Dnevniku, da je davčna reforma (seveda tokrat nihče ni rekel Bajukova) razbremenila plače itd., ali ko je tisti, ki je prej kričal, da bo dal 1000 evrov pokojnine, nekaj dni po volitvah govoril le še o tem, da bo treba le ohraniti status upokojencev, potem izida ne morem razumeti kot nezaupnico delu. Ob vsem tem seveda upam, da nas mediji, ko se bodo razmere poslabšale, ne bodo prepričali, da živimo v raju, kot so nas pred volitvami, da smo družba revežev. Omenjate medije. Kako ste sami spremljali medijsko situacijo v času pred volitvami? Tudi sami ste nekaj časa delali na medijskem področju ... Želela sem si in si še vedno želim predvsem strokovnosti. S tem bi lahko svoj odgovor končala, ker bi bilo že z njo rešeno veliko vprašanj. Da marsikje te strokovnosti ni, ni nekaj namišljenega, s čimer bi neleva stran opravičevala svoje neuspehe, ampak je dejstvo, ki se ga sramujejo tudi pošteni medijski delavci, ki so sicer idejno daleč stran od desnice. Ne morete si zamisliti, kakšna tendenciozna vprašanja in metode so bile v politikantski službi! Vendar pa bi kljub prevladujoči strokovnosti še vedno ostala vsaj ena velika težava; namreč neuravnoteženost, ki izhaja iz časov enoumja. Tako v oči še vedno bije odsotnost enega od konstitutivnih elementov zdrave demokracije, in sicer to, da približno polovica državljanov nima denimo dnevnika iz svojega svotovnonazorskega pogleda. NSi, kateri pripadate, bo s koncem mandata morala zapustiti parlamentarno zgradbo. Kje vidite poglavitne vzroke za slab rezultat NSi? Obdobje, ki ga prinaša volilni rezultat Nove Slovenije, seveda ne more biti lahko za svetovnonazorsko linijo, ki je v zdravih urejenih družbah ena od najmočnejših nosilk demokratične ureditve. Upam, da bo nova situacija zbrala jedro ljudi, ki stvari ne bodo reducirali na kritiko kakega predsedniškega obraza ali na politični marketing, čeprav bi se dalo marsikaj reči tudi o tem. Razlogi so po mojem trdnem prepričanju dosti globlji in morda štiri leta odrinjenosti omogočijo, da jih identificiramo in razčlenimo. Ne samo v korist stranke Nove Slovenije, ampak v korist prihodnosti naše celotne družbe. Je morda k neuspehu pripomogel tudi nastanek nove Krščansko demokratske stranke, v kateri sta tudi dva vidnejša nekdanja člana NSi (Janez Drobnič in Marko Štrovs)? Nove Slovenije ta zgodba ni načela. Je pa nova stranka z močno medijsko podporo oči- Res je, precej ljudi me nagovarja k temu, da bi kandidirala za predsednico, vendar v tem trenutku svoje kandidature še ne morem napovedati. INTERVJU tno med ljudi vnesla vznemirjenje, ker stvari niso mogli poznati od znotraj. Tisti, ki so na nastanek nove stranke pogledali širše, so lahko razumeli, da glede na način in čas ustanovitve ni bilo iskrenega namena. To ustanavljanje tik pred volitvami je ipso facto zanikovalo svojo krščansko demokratsko držo in sploh, če se tako izrazim, »krščanske« namene. Ko sem ljudi poslušala, jih nekaj tudi zaradi nejasnosti glede povezovanj desnosredinske opcije ni odšlo na volitve. V tem smislu je bila ta druščina gotovo uspešna. Kako pa komentirate predvolilno kampanjo NSi? Po mnenju nekaterih oblikovna podoba plakatov z balami sena ni bila ravno posrečena, tudi nastopi predstavnikov NSi niso bili ravno prepričljivi... Sama sem se potrudila po svojih najboljših močeh. Že od prvega dne od izvolitve. Mislim na svoje delo od evropske do lokalne ravni. Ne zato, da bi bila v državnem zboru tudi drugi mandat, ampak da naredim vse, kar je mogoče, v času, ko sem aktivno vpeta v slovensko politiko. Moj štab je poskrbel za briljantno kampanjo. Poleg tega sem rada priskočila na pomoč mnogim našim kandidatom po Sloveniji. Kar se nacionalne ravni tiče, bi lahko razpredali na dolgo in široko. Gotovo bi lahko bilo marsikaj boljše. In to bi tudi zadoščalo za prestop parlamentarnega praga. Ampak za dosego tistega primernega mesta, ki Novi Sloveniji pritiče, bo pa, ponavljam, treba v prihodnjih letih pogledati globlje. Krajši razmislek o tem pripravljam za revijo Tretji dan. Kaj menite o tezi, da je Janševa SDS »pojedla« NSi in SLS? Takšna stališča namreč poleg komentatorjev iz levičarskih krogov ponavljajo tudi nekateri v SLS, na primer Franc Zagožen... Po mojem ni nihče nikogar pojedel. Ljudje so obkrožili, kogar so hoteli. Volitve so bile v tem pogledu svobodne. Na kakšen način se je na volivce vplivalo s svojim delovanjem, s svojo pripravljenostjo za prihodnje povezave, ki bi se odražale že pred volitvami, to pa vseeno ostaja vprašanje in na pristojne polaga težo odgovornosti. Nekatere stvari bi morale biti aksiom tudi brez političnih špekulacij. Slišati je, da se je trenutno najmočnejša pomladna stranka ob relativnem porazu tega zavedela. Evropski poslanec Lojze Peterle je nedavno predlagal celo spremembo imena stranke... Sama za to zaenkrat ne vidim potrebe. Nedavno sem nekje zapisala, da je potencial Nove Slovenije edinstven, ker temelji na vrednotah, ki ustvarjajo velike ljudi in velike civilizacije. Njen program je njeno ime: Nova Slovenija. Prav za to namreč gre. Se vedno, kljub volitvam. Morda še bolj prav zaradi izida volitev. Čas je za preporod, za napredne ideje v skladu s preverjenimi vrednotami. Obdobje, ki ga prinaša volilni rezultat Nove Slovenije, seveda ne more biti lahko za svetovnonazorsko linijo, ki je v zdravih urejenih družbah ena najmočnejših nosilk demokratične ureditve. Ali drži, da je NSi pred volitvami najela kredit za 300.000 evrov za kritje stroškov predvolilne kampanje? Če to drži, ali bo NSi zmogla pokriti stroške? Podrobneje s finančnim poslovanjem stranke nisem seznanjena. Verjamem pa, da so tisti, ki so skrbeli za finance, identificirali tudi vire zanje. Andrej Bajukje še na dan volitev sprejel odgovornost in ponudil odstop, še v letošnjem letu pa bo sklican kongres. Bi bili morda pripravljeni naslediti Bajuka na predsedniški funkciji? Nedavna anketa na spletni strani Demokracije je pokazala, da imate največ možnosti... Izvršilni odbor je sprejel določene sklepe, ki se jih imamo namen držati. Tako naj bi bil kongres sklican še v letošnjem letu. Kar se mene tiče, vidite, da se ne otepam odgovornosti. Res je, precej ljudi me nagovarja k Demokracija • 4i/xiii • 9. oktober 2008 temu, da bi kandidirala za predsednico, vendar v tem trenutku svoje kandidature še ne morem napovedati. Kaj je torej prava pot do ponovnega preboja v državni zbor čez štiri leta? Prvi pogoj za uspeh je, da poraz ne prinese prepirov, prerivanja in malodušja. Pravzaprav je poraz treba pripoznati kot priložnost. Treba je premisliti stanje, ki pogojuje to situacijo. Ko je Slovenija leta devetdeset naposled začela svojo pot v svobodo, se krščansko ljudska smer nikakor ni uspela prebiti do primerne vloge. Spomnimo se, kako je bilo v devetdesetih s Slovenskimi krščanskimi demokrati, v nadaljevanju pa z Novo Slovenijo. Morda bodo ta štiri leta »odrinje-nosti« omogočila, da bolje spoznamo, kaj se je zgodilo v naši družbi. In tam notri nas, sem prepričana, slejkoprej čaka tudi preboj, ki ga omenjate. 13 41 Grob ustreljenih »krasi« rdeča zvezda revolucije. Upor borcem v Kokri V. M. Dvajsetega julija 1942 so Nemci v povračilni akciji na nepremišljeno partizansko akcijo požgali vas Kokro, ljudi izselili in ustrelili 30 moških. Ker borci hodijo tja slavit pridobitve revolucije, so se jim domačini uprli. M ed drugo svetovno vojno in komunistično revolucijo so mnogi Slovenci doživeli nepredstavljivo gorje. Preko 90.000 jih je bilo ubitih, dežela pa je bila izropana in uničena. Le malokateri narod v Evropi je doživel takšno opustošenje. Mnoge evropske države so bile okupirane, vendar te okupacije ni nihče nikjer zlorabil tako, kot se je to zgodilo v Sloveniji (in Jugoslaviji), kjer so poklicni komunistični revolucionarji v okupaciji videli priložnost, da z revolucijo - uničenjem političnih nasprotnikov - pridejo na oblast. »Molk« zgodovinarjev Izvedba komunistične revolucije na Slovenskem, medvojno oz. v pogojih okupacije, bo za vedno zapisana v anale svetovne zgodovine kot 42 »šolski« primer revolucije, tj. nasilja nad političnimi nasprotniki in nedolžnimi ljudmi. Zelo malo teh dogodkov je opisanih tako, kot bi si zaslužili. Več desetletij so o njih pisali komunistični pisci, ki so jih prikrojevali svojim propagandnim potrebam. O mnogih so tudi molčali. Vprašanje, veliko vprašanje partizanskih akcij in povračilni ukrepi na te akcije so z vidika objektivnega zgodovinopisja praktično neobdelana tema. Naši zgodovinarji, ki raziskujejo to obdobje, še danes pišejo o vseh mogočih drugih temah, samo o teh ne. Življenja in trpljenje ljudi jih ne zanimajo. Civiliziran narod bi imel o tako velikih temah na desetine raziskav, doktorskih disertacij in knjig. Koliko jih imamo mi? Razen kakšne izjeme nič. Draž- goše na primer. Enkratna tema za takšno poglobljeno raziskavo, v kateri bi se odprla vprašanja nepotrebnega trpljenja mnogih ljudi in vprašanja neodgovornosti odgovornih za tragedijo. Požigi VaSI Dražgoše so vas, ki je bila povsem uničena zaradi popolnoma neodgovornega ravnanja partizanskih voditeljev. Takšnih Dražgoš je bilo na Slovenskem veliko, še posebej leta 1942. O njih nihče ne piše, kar je osupljivo in kaže na neverjetno zanikrnost Slovencev: od publicistov do t. i. stroke, ki jo levičarji toliko izpostavljajo. Naj tokrat ostanemo le na Gorenjskem. Omenili bomo le eno vas, ki je leta 1942 doživela podobno usodo kot Dražgoše. Že leta 1941 so Nemci požgali vasi Rašico pri Ljubljani in Nomenj pri Bohinju. Leta 1942 so poleg Dražgoš požgali vasi Kokro, Zlato polje in Hrastnik, leta 1944 pa še Jamnik in Gozd nad Golnikom. Tem vasem moramo vsekakor prišteti še Gradišče, Koreno, So-vodenj, Bistrico pri Naklem, Ga-brše, Trnovče, Malo Lesno in Brezovico. Poleg vasi so bile požgane tudi posamezne domačije. Uničenje Radovne je »posebna« zgodba. Če tokrat izpustimo Dolenjsko in Notranjsko, kjer je bilo tovrstnih uničenj še precej več, omenimo še požige Solčave, Komna, Strmca pod Mangartom in 4. junija 1942 sedem brkinskih vasi (tam so ustrelili tudi okrog 30 talcev, ta dan pa občina Ilirska Bistrica praznuje kot občinski praznik, kar je absurdno, saj bi moral biti to spominski dan, ne pa občinski praznik). Demokracija • 41/xni • 9. oktober 2008 ZGODOVINA Povračilni ukrepi V vseh primerih, brez izjeme, je bil scenarij enak. Partizani so ponavadi na Nemce oz. na njihove avtomobile na cesti izvedli akcijo iz zasede, v njej je bilo uničeno kakšno vozilo in ubit kakšen vojak. Sledilo je okupatorjevo maščevanje. Kakšen dan ali nekaj dni kasneje so na tisto mesto pripeljali določeno število zaprtih Slovencev, ki jim je komunistična propaganda nadela napačno poimenovanje - talci. V resnici je šlo za žrtve okupatorjevih povračilnih ukrepov. Če bi jih v povojni publicistiki poimenovali s tem nazivom, bi Slovenci videli, v čem je bilo bistvo problema. Ker pa so jih poimenovali samo z nedoločnim terminom talci, zraven pa še zamolčali vzrok streljanja teh ljudi, so s tem zakrili bistvo problematike. 16 spomenikov NOB v Kokri, ki jo omenjamo v tem prispevku, je bil povračilni ukrep hud, saj je očitno okupator želel s stopnjo nasilja še bolj odvrniti partizane od nesmiselnih terorističnih akcij na cesti Preddvor-Jezersko po dolgi dolini Kokre. Na partizansko akcijo so odgovorili z večkratnim nasiljem: streljali so talce, požgali so domačije, nekatere domačine so postrelili po hišah in jih skupaj s hišami zažgali, druge prebivalce pa so izselili. Danes se borci hvalijo, da imajo v dolini Kokre postavljenih šestnajst spomenikov NOB. Pri osrednjem se bomo zadržali v zadnjem delu prispevka, poglejmo prej vrstni red dogodkov v tistem, za Ko-krčane usodnem poletju 1942. Prvo maščevanje četrtega ju lija 1942 so partizani iz zasede nad cesto, ki pelje iz Preddvora proti Jezerskemu in naprej v Železno Kaplo na Koroškem, streljali na nemški tovornjak, ki je v Železno Kaplo peljal sadje. Ubili so šoferja, njegovemu spremljevalcu pa je uspelo pobegniti. Potem so tovornjak še zažgali. Že pred tem, 30. junija, so razjezili Nemce z ovirami na cesti: nanjo so zvalili skale, podrli drevesa in plazove grušča. Poleg tega so uničili strojne naprave v kokr-škem kamnolomu. Čez nekaj dni, 11. julija, nekaj pred šesto zjutraj, so policisti in gestapovci na mesto partizanskih »akcij« pripeljali iz Kranja pet neznanih moških. Prič ni bilo, le sosedje so slišali streljanje. Ko so Nemci odšli, je ležalo pod cesto pet pobitih mladih ljudi s pritrjenimi listki: »Mi ležimo tukaj v zadoščenje za padlega Nemca. Za vsakega Nemca, ki bo poslej ubit, bo padlo 100 Slovencev.« Po nalogu občinskega komisarja iz Preddvora so morali domačini istega dne ob 18. uri pokopati trupla na travniku pod cesto, kjer so prej ležala ves dan. Uničenje Spodnje Kokre Čez nekaj dni, 20. julija, so se znesli nad prebivalci Spodnje Kokre. Skupina nemške policije je že na predvečer požiga zastražila vso vas. Naslednji dan je še pred 6. uro prišlo vojaštvo. Odšli so po hišah in ukazali ljudem, naj se hitro pripravijo za odhod. Nato so jih odgnali do gostilne »Pri Jurju«. Nekaj moških je imelo komaj toliko časa, da so si nataknili cokle. V gostilni so nato ločili moške od žensk in otrok. Za otroke in ženske so imeli pripravljene avtobuse, moški pa so morali ostati zaprti v gostilni. Skupaj je bilo zaprtih 14 domačinov, enega moškega pa so pripeljali s seboj. Sredi dneva se je nad dolino Kolere začel valiti dim gorečih domačij. Na vrsto so prišli tudi jetniki v gostilni. Po tri do štiri može so odpeljali v hišo, kjer so po vojni postavili Arneževo gostilno, v hlev župnišča, v leseno lopo na dvorišču, štiri pa so pustili v gostilniški sobi. Pričeli so jih streljati. Na ustreljene so nanosili steljo in drugo, polili z bencinom Spomenik za borčevske mitinge in zažgali. Med njimi je bil domačin Miha Šenk, ki so ga odvedli v leseno lopo z dvema drugima. Morali so se vleči na tla, položiti glavo na tramovje in roke prekrižati za tilnikom. Streljali so jih s pištolami. Ko je potem začutil vročino od goreče lope, se je Šenk zdramil in se poskušal rešiti tako, da je odrinil deske in se zavalil čez škarpo v reko Kokro. Imel je prestreljeno le roko, krogla pa ga je oplazila tudi po obrazu. Nemci so sicer streljali za njim, vendar ga niso zadeli. Ostal je skrit ob vodi do poznega popoldneva. Ko se je vse umirilo, se je dvignil in odšel po stari cesti v Zgornjo Kokro. Oglasil se je pri Petru Arnežu, ki je tedaj živel v Vrtačnikovi hiši. Za partizanskim napadom je ostalo 30 umorjenih moških. Demokracija • 4i/xm • 9. oktober 2008 Ta bi ga skril, pa je imel samo dva prostora; zato mu je svetoval, naj gre na Povšno, kjer je prej delal kot gozdni delavec. Edini preživeli Kasneje je pri ča Lojzka Povšnarjeva povedala: »Ves dan ni bilo človeka na cesti in nismo vedeli, kaj se dogaja v Spodnji Kokri. Po gozdni poti smo pozneje videli prihajati človeka, ki se mu je videlo, da težko hodi. Pričakali smo ga, in ko je prišel v bližino, smo ga prepoznali. Bil je Miha Šenk. Sedel je na stol in izgubil zavest. Ko se je spet zavedel, nam je začel pripovedovati, kaj se je zgodilo. Njegovo pripovedovanje nas je močno prizadelo. Umili smo ga, obvezali in spravili v posteljo. Tisto noč pri nas ni nihče spal. Drugi dan smo šli na pogorišča. Prizor je bil grozen. Kaj je ostalo od štirinajstih mož in fantov? Močno ožgana trupla, nekatera so še tlela ... V župnijskem hlevu, ki ni pogorel do tal, pa je bilo še vse polno krvavih sledov nečloveške morije.« Miha Šenk, ki je edini preživel tragedijo v Kokri, o strašnem dogodku ni hotel več govoriti. Tretji pomor Toda s tem gorja v dolini Kokre še ni bilo konec. Nemci so želeli partizane odvrniti od njihovih neracionalnih dejanj s krutim nasiljem nad civilnim prebivalstvom. Seveda niso vedeli, da si bodo ti po vojni te žrtve pripenjali na srajco kot »svoje« žrtve, kot žrtve, ki so padle za »osvoboditev« dežele. 25. julija 1942, ob 6. uri zjutraj, se je v dolino Kokre pripeljala kolona vojaških vozil: oklepnik, za njim avtobus, za tem pa spet oklepnik. Kolona se je ustavila, iz avtobusa je izstopilo enajst zastraženih moških in se razvrstilo na travniku pod cesto. Zadoneli so streh strojnic, potem se je kolona vrnila proti Preddvoru. Domačini si sprva niso upali do ustreljenih, saj je poteklo komaj pet dni od požiga Kokre. Šele pozneje, po več urah, so šli na kraj zločina. Na travniku pod cesto je ležalo enajst trupel. Dve od njih sta bila še otroka, stara komaj 14 do 15 let. Vsi razen enega so bili gladko ostriženi, kar je kazalo na to, da so jih vzeli iz zaporov. Le ► 43 i SS-^.: M«™, iJ&rssNACiii L KRC ANDREJ fttiCZE "^i |®AMORJq2E ^ SgfHEK k;?E IfeŽMAN IOŽE PtežMAU VTEPANl ROCELU.r-RANCl RCCELI >AN«| ROGELJ MARTINI ZGODOVINA Upor borcem v Kokri ► eden od njih je imel dolge lase, poročni prstan na roki, sivo lepo obleko in pološčene čevlje. Najbrž so tega pobrali mimogrede, za to govori tudi število enajst. Zvečer so morali sosedje po nalogu preddvorskega občinskega komisarja izkopati grob in položiti vanj trupla ubitih. Po vojni je bil grob prekopan, ostanki ubitih pa preneseni na pokopališče v Kokri. Upor domačinov V desetletjih po vojni so borci - tako kot po vsej Sloveniji - tudi po dolini Kokre na račun davkoplačevalcev postavljali spomenike NOB. Vsako leto so prirejali shode (»komemoracije«), na katerih so morali nastopati učenci bližnje osnovne šole. Govorniki so na teh »komemoracijah« slavili svoj »narodnoosvobodilniboj«, opravičevali svojo oblast, vendar vse tako, da ljudje ne bi (spre)videli, kaj se je tam med vojno v resnici dogajalo. Tudi potem ko jim je zgodovina že zdavnaj odvzela mandat, so še vedno hodili v do- lino in tam zganjali cirkus. Kot da se ni nič zgodilo! Toda lansko leto je nekaterim pokončnim domačinom prekipelo. Ob 65. obletnici strahotnih zločinov, za katere velik del odgovornosti nosijo komunistični partizani - in posledično sedanji člani zveze borcev - so ob spomeniku NOB v Kokri, ki stoji nedaleč od kokrške Marijine cerkve, spet pripravili svoj miting. Ker je novinarka v Gorenjskem glasu v slavilnem članku o tej prireditvi zapisala, da na slovesnosti »ni bilo videti niti krajevnih niti občinskih veljakov«, se je v pismih bralcev odzval Stane Bergant, predsednik krajevnega odbora Krajevne skupnosti Kokra in svetnik občine Preddvor. Ker je tovrstnih uporov proti maličenju zgodovine še vedno zelo malo, bomo navedli daljši odlomek iz njegovega pisma. V čigavem interesu? »Požig vasi Kokre, streljanje talcev in pregnanstvo je bila strahotna tragedija za njene prebivalce in je pustila nepopravljive posledice do dana- šnjih dni. Ta rana je povzročila veliko razdeljenost vaščanovin gospodarsko nazadovanje vasi, tako da je Kokra danes edino naselje v občini Preddvor z izrazito negativnim demografskim trendom. Tako kot se ti dogodki po eni strani odmikajo, pa se po drugi nehote in vedno pogosteje v naši podzavesti porajajo še do pred nedavnim prepovedana vprašanja: Ali je bilo to nasilje potrebno? Zakaj je ravno ta dolina, v kateri je bilo življenje že tako dovolj hudo in težko, morala plačati tako visok krvni davek? In kdo ter v čigavem interesu je takrat sprožil ta krvavi ples nad preprostimi in delovnimi kokrskimi ljudmi, ki jim je bilo preživetje na strmi in skopi kokrški zemlji glavna in edina vsakodnevna skrb? Izrabljanje tragedije Naša ge- neracija je po eni strani dovolj mlada, da ni neposredno doživela strahot vojne, in po drugi strani dovolj stara, da lahko z distanco kritično ocenjuje zgodovinske dogodke in oblikuje svoj, ideološko neobremenjeni pogled na vojne in še posebej na povojne čase. Naš pogled na te dogodke so izoblikovala pripovedovanja sorodnikov in sokrajanov ter lastno kritično razmišljanje, opazovanje in doživljanje povojnega časa. Danes ne moremo več prikrivati resnice, da je bil požig vasi načrtno partijsko planirano dejanje. Komunistična revolucija je za prevzem oblasti in njeno vzdrževanje potrebovala okupatorjeva grozodejstva. Uboj šoferja v nemškem tovornjaku, ki je peljal sadje v Železno Kaplo, ni bilo nikakršno junaško partizansko dejanje, ampak načrtovana provokacija, ki naj sproži nasilje nad nedolžnim prebivalstvom. To se je tudi zgodilo in tragedijo ter trpljenje Kokrjanov je partija za vzdrževanje svoje diktature izrabljala vsa povojna leta. Žalostno in predvsem neetično pa je, da se še danes v nekaterih krogih ta zloraba nadaljuje za današnje politične cilje. Zapostavljena VaS V spomin na požig vasi so se v Kokri v vseh povojnih letih vrstile številne in bučne komemoracije in proslave, načrtovane in režirane od zgoraj. V Kokro so nam skoraj vsako leto in še posebno ob večjih obletnicah pripeljali godbo, prapore in cele avtobuse posebej izbrane publike. Za mikrofonom so se zvrstila velika politična imena prejšnje, enopartijske oblasti. Izgovorjene so bile velike besede v slavo talcem, Kokri in Kokrjanom, velike besede o neprecenljivem in nepozabnem prispevku Kokre za svobodo slovenskega naroda. Sestavni del proslav so bile bogate pogostitve, ki so jih obiskovalci, posebej še tisti od drugod, najbolj kritično ocenjevali. Vendar kaj več od bučnih proslav v vsem povojnem času Kokr-jani nismo bili deležni. Za proslavami smo Kokrjani ostajali sami, svojci pobitih in izseljenci predvsem s svojo bolečino, lokalni organizatorji s strahom, kako bo izvedbo proslave ocenila oblast, v večini pa je vedno bolj dozorevalo spoznanje o strahotni zlorabi trpljenja ubogih ljudi za ozke, ego-istične politične cilje. Čeprav se je v Kokri zgodila tragedija, ki jo po krutosti težko primerjamo s Dolga in ozka dolina ob reki Kokri, nad njo pa planinski vršaci 44 44 Demokracija • 41/xm • 9. oktober 2008 ZGODOVINA »Hvala Kokrjanom!« To je odgovor, zakaj se proslav v letošnjem stilu domačini ne udeležujemo. Kokrjane bučna proslava s piknikom žali in ponižuje, žali pa predvsem spomin na žrtve same, njihova smrt in trpljenje njihovih svojcev pa se še naprej zlorabljata. Take proslave, z množico in za javni denar od drugod pripeljanih ter ideološko zasvojenih somišljenikov nas vse preveč spominjajo na mitingaške čase z začetka propada zadnje Jugoslavije. Očitno se organizatorji letošnje proslave zgledujejo prav po teh dogodkih. Hvala Kokrjanom, predvsem potomcem in sorodnikom žrtev, do so po vrnitvi iz pregnanstva ostali v dolini, da so kljub težkim povojnim časom obnovili požgane domove in domačije, in hvala, da še danes v neenakih gospodarskih razmerah, v spoštovanju znoja svojih prednikov negujete skopo kokrško zemljo in s tem ohranjate značilno slovensko kulturno dediščino. Hvala vam, ker pokosite strme senožeti in ker odsekate grm, ki sili nanje, Vaša pričakovanja narekujejo našo hitrost. Intereuropa je eden vodilnih logističnih podjetij v jugovzhodni Evropi na področju organizacije vseh vrst cestnih prevozov. Od vrat do vrat prevzamemo vašo pošiljko, jo dostavimo in po potrebi ocarinimo. Naša storitev je hitra, vama, kakovostna in zanesljiva. Še posebej dobro storitev pa vam s pomočjo lastne mreže v tujin in priznanih partnerjev jamčimo pri prevozih zbirnih pošiljk. Ponujamo dnevne zbirne linije za vse evropske destinacije. Poleg organizacije cestnih prevozov vam zagotavljamo tudi železniške prevoze. Demokracija • 4i/xin ■ 9. oktober 2008 ali podjetnik iz mesta ali morda celo tujec. Vendar to ne bo več domovina, ki jo nosimo v srcih.« Kje so nove Kokre!? Odločno pismo je organizatorje borčevskega mitinga očitno zelo presenetilo in razjezilo. V Gorenjskem glasu sta se v dolgih pisanjih oglasila dva, Marjan Gorza, predsednik občinskega Odbora borcev za vrednote NOB Preddvor, potem pa še Martin Košir, predsednik KO ZB Gorice. Ker sta se v svojih odgovorih sprenevedala in žalila predsednika Krajevne skupnosti Kokra, se je potem ta še enkrat odzval in še enkrat natočil čistega vina vsem, ki hodijo v Kokro slavit pridobitve revolucije, za številne žrtve te revolucije in za domačine vasi pa jim je prav malo mar. Želeli bi si, da bi se Kokra zgodila še kje v Sloveniji. Takšnih borčevskih mitingov je namreč še vedno zelo veliko, na njih poveličujejo svojo zlagano zgodovino in sramotijo žrtve, ki so jih povzročili, zraven pa še naprej posiljujejo šole, da morajo sodelovati s kulturnim programom. S jj Jnt&MAofia. Globalni logistični servis Naša poslovna mreža z Slovenija Francija -> Hrvaška -> Avstrija BiH H> Nemčija -» Srbija -» Rusija -> Makedonija -> Ukrajina V Kokri je cerkev posvečena Brezmadežni devici Mariji. katerokoli tedanjega časa, pa vas ni bila deležna ustrezne pozornosti tedanje oblasti, ki je imela vse vzvode in možnosti, da bi ustavila neugodna demografska gibanja. Kokrjani težko razumemo, da so prav kmetije, ki so bile požgane, še danes brez pitne vode, da so krajevne ceste, ki vodijo do njihovih domov, podobne gozdnim vlakam, da ni denarja za popravilo mostov, ki predstavljajo njihovo vez z življenjem. Dobri in slabi Menim, da žrtev in trpljenja Kokrjanov nikoli ne smemo pozabiti. Menim pa tudi, da razkošne proslave s pogostitvami in pikniki niso ustrezen način oživljanja tragičnih dogodkov. Vsi pobiti so bili preprosti, verni ljudje. Maša in skromna kulturna spominska slovesnost na njihovem grobu sta primerni obliki ohranjanja spomina na tragične dogodke in predvsem časten poklon njim samim in njihovemu spominu. Kokrjani in domačini smo v nekaj zadnjih letih sami, v skromnosti in brez ideologije, želeli na tak način ohranjati spomin na naše talce ter manjšati razdvojenosti med ljudmi. Želeli bi si, da bi bil postanek ob grobu talcev priložnost za poglobljen razmislek o nesmiselnosti vojne, ideoloških delitvah in sovraštvu. Poskušajmo se učiti življenja drug ob drugem, čeprav imamo na stvari različne poglede. Različnost nas bogati. Premalo nas je Kokrjanov, pre- malo Slovencev, da bi smeli svojo dragoceno energijo trošiti za nesmiselne ideološke delitve, ki so nam v preteklosti prinesle toliko goija. Ne ocenjujmo se samo po tem, ali smo levi ali desni, črni ali rdeči, naši ali vaši. Pravijo, da obstajata na svetu samo dve vrsti ljudi: slabi in dobri. Prizadevajmo si, da bomo dobri. in hvala vam, ker naredite pozimi gaz do svojih domov. Tako kaže-te, da tu živi klen in trdoživ narod Slovencev, ki je sposoben živeti in preživeti. Ne dopustite, da bo dolina postala en sam gozd in rezervat za divjad, kakor hočejo nekateri. Takrat ne bo več važno, čigava je vaša zemlja: ali je lastnik država OSEBNOSTI Zadnji Habsburžan na prestolu Bogdan Sajovic, foto: arhiv Demokracije Pred devetdesetimi leti seje končala prva svetovna vojna, istočasno pa seje končalo tudi šest stoletij in pol dolgo gospostvo Habsburžanov nad našimi kraji.Tridesetletni cesar Karel I. je bil po vsega dveh letih vladanja zadnji Habsburžan na prestolu. »dežel svetega Štefana«, ko so osvojili ogrsko krono. Skozi vsa stoletja so Habsburžani suvereno vladali nad našim ozemljem. Sredi petnajstega stoletja so jim nekaj časa preglavice povzročali Celjski grofje, ki pa so kmalu izumrli, hitro za Celjani pa so Habsburžani pobrali tudi dediščino Goriških grofov. Uspešno so izrinjali Benetke in zavračali turško nevarnost. Za štiri kratka leta so zahodne dele našega ozemlja osvojili Francozi in jih vključili v Ilirske province, a so jih Habsburžani kmalu spet prevzeli nazaj in si za nameček nadeli še naslov kraljev Ilirije, tako za vsak slučaj pač. Skozi vsa ta pozno in napol«. Na spremembe so se odzivali ležerno, tiščali glavo v pesek in iskali kompromisne in predvsem začasne rešitve. Tik pred prvo svetovno vojno je tako državi vladal cesar, ki je skušal vladati v stilu stare absolutistične monarhije, a je imel parlament, ki je vseeno imel politično moč modernega parlamenta. V državi sta bila dva vladajoča naroda, ki sta imela celo vsak svojo močno avtonomno državo, a sta bila oba v manjšini, saj sta skupaj štela komaj dve petini vsega prebivalstva. Še celo na nižji ravni so imeli Madžari v svoji polovici države le šibko večino nad ostalimi narodi, Avstrijci oziroma V izgnanstvu je bila habsburška družina tako revna, da so morali živeti v zastonj ski hiši in si niso mogli privoščiti niti zdravnika. V teh dnevih se spominjamo devetdesete obletnice konca prve svetovne vojne oziroma »velike vojne«, kot so jo imenovali sodobniki. Prva svetovna vojna je poleg strahovitega razdejanja, ki ga je pustila za seboj, da o vseh milijonih vojakov, ki so izgubili življenja, niti ne govorimo, dokončno opravila tudi s staro aristokratsko Evropo. Posledica prve svetovne vojne je bila tudi uničenje štirih do vojne vsaj na videz mogočnih cesarstev, av-stro-ogrskega, nemškega, ruskega in turškega. Z razsulom Avstro- 46 Ogrske monarhije se je končalo tudi šest stoletij in pol dolgo vladanje dinastije Habsburžanov nad našimi deželami in predniki. Habsburška dinastija je nad večjim delom naših dežel zavladala leta 1281, ko je Rudolf Habsburški, prvi iz dinastije, ki si je na glavo posadil vladarsko krono, v vojni osvojil vojvodstva Štajersko, Kranjsko in Koroško. Počasi so Habsburžani zasedali tudi druge dele našega nacionalnega ozemlja, mesto Trst, grofijo Goriško in mejno grofijo Istro. Prekmurje so dobili v paketu stoletja so habsburški cesarji (in ena cesarica) pri nas uvedli marsikaj, kar še danes obstaja. Moderno upravo, ki pa je bila sicer nekoč precej bolj učinkovita kot danes, zemljiško knjigo, obvezno šolstvo. Slovenci smo bili med prvimi, ki smo imeli železniško progo in telegraf, priznati pa je seveda tudi treba, da smo bili kot celota v okviru celega imperija vseeno provinca. Slovenci smo pod krono Habsburžanov res živeli v eni državi, a bili ločeni z administrativnimi mejami različnih vojvodstev, grofij in kraljestev, ki so sestavljale Avstro-Ogrsko monarhijo. Tik pred izbruhom prve svetovne vojne je bila država Habsburžanov že resno načeta. Skozi vso svojo zgodovino so vlekli oceno svojega vladanja kot »pre- Nemci pa so bili celo v manjšini glede na ostale. Pri tem pa je še del Madžarov gledal v Habsbur-žanih uzurpatorje svojega prestola ali v milejši obliki kot nujno zlo, del Nemcev pa menil, da so Habsburžani odigrali svojo vlogo in jih je treba poslati v pokoj, pokrajine z večinskim nemškim prebivalstvom pripojiti nemškemu cesarstvu, ostali pa naj se znajdejo, kakor vedo in znajo. Prva svetovna vojna je z vsemi porazi, mrtvimi, pohabljenimi, pomanjkanjem in škodo le pospešila razpad stare monarhije in skrajšala agonijo. Komaj tridesetletnega cesarja Karla I., ki je sredi prve svetovne vojne nasledil cesarsko krono, je tako doletela tragična usoda, da je postal stečajni upravitelj nekoč mogočne habsburške dediščine. Demokracija • 4i/xin ■ 9. oktober 2008 Cesar Karel /., poslednji Habsburžan na prestolu OSEBNOSTI Eden habsburških princev Bo doči cesar Karel prvi se je rodil na gradu Persenburg na Spodnjem Avstrijskem sedemnajstega avgusta 1887 kot sin nadvojvode Otona Habsburškega in njegove žene Marije Jožefe Saške. Karlov oče Oton je bil mlajši brat Franca Ferdinanda in sin Karla Ludvika, mlajšega brata cesarja Franca Jožefa. Karel je bil tako od rojstva član vladarske rodbine Habsbur-žanov in je dobil temu primerno ime Karel Franc Jožef Ludvik Hubert Georg Maria von Habsburg Lothringen. Ob rojstvu je bil zgolj eden od mnogih habsburških princev, usoda pa je hotela, da se je hitro začel bližati prestolu. Leta 1889 je storil samomor princ Rudolf, edinec in dedič cesarja Franca Jožefa. Cesarjev brat Karel Ludvik se je nekaj dni po nečakovem samomoru odrekel nasledstveni pravici v korist svojega prvorojenca Franca Jožefa. Naslednji v liniji za prestol je bil tako Oton in za njim njegov prvorojenec Karel. Karel je svoja otroška leta preživel med družino in domačimi učitelji. Med njimi je bil tudi dunajski pomožni škof Marshall, ki je bil domači učitelj že Karlovemu stricu Francu Ferdinandu in je oba svoja gojenca vzgojil v zvesta katoličana. Šolanje je nato Karel nadaljeval v avguštinskem zasebnem internatu »Schottengymna-sium« na Dunaju, ki je bila znana šola za otroke visoke aristokracije v tedanji monarhiji. Leta 1901 je prišel Karel še korak bližje prestolu, ko je njegov stric Franc Ferdinand izsilil poroko s češko grofico Zofijo Chotek. Poroko je cesar odobril pod pogojem, da se Franc Ferdinand v imenu svojih še nerojenih otrok odreče nasled-stvenim pravicam do prestola. Za Karla, ki so ga sošolci med seboj imenovali »Nadkarel«, glede na njegov status nadvojvode, je bilo tako šolanje v gimnaziji končano, na gimnaziji je delal le še uradne izpite, kajti fanta, ki je tako blizu nasledstvu prestola, je bilo treba šolati posebej. Leta 1903 je bil šestnajstleten uradno imenovan za častnika prvega ulanskega ko- Karlovi poizkusi mirovnih pogajanj so povzročili nezaupanje med njim in najtesnejšim zaveznikom, Vilijemom II. njeniškega polka (ki je nosil ime njegovega očeta), kar je pomenilo tudi uradno sprejetje v najožji krog vladarske družine. Odrezan od oblasti Leta 1906 je umrl Karlov oče Oton, ki je že dolgo bolehal na pljučih. Med prestolom in Karlom sta bila le še stari cesar in Franc Ferdinand. Karel je tistega leta prekinil vojaško urjenje v konjeniškem polku in šel za dve leti študirat na univerzo v Pragi, nato pa se je vrnil nazaj v svojo vojaško enoto in nadaljeval z vojaškim usposabljanjem. Leta 1912 se je v Lucci v Italiji zaročil z Žito Burbon -Parmsko in se nekaj mesecev pozneje v Avstriji z njo tudi poročil. V desetletnem zakonu se jima je rodilo osem otrok. Karel je bil do prve svetovne vojne kljub svojemu mestu za nasledstvo prestola v bistvu odrezan od političnih dogodkov. Občasno je opravil kakšno obrobno proto- kolarno dolžnost, vendar ničesar pomembnega. Šele leta 1911 mu je bil prvič dopuščen vpogled v najpomembnejše zunanjepolitične dokumente in šele dve leti pozneje ga je stric Franc Ferdinand prvič vpeljal v nekatere reforme, ki jih je mislil storiti. Vsekakor pa Karel do prve svetovne vojne ni imel nobenega političnega vpliva v državi. Z umorom Franca Ferdinanda v Sarajevu je Karel postal prestolonaslednik, a prav veliko se ni spremenilo v njegovem položaju. Odločal je še vedno stari cesar Franc Jožef, vojno so vodili generali in feldmaršali. Karel je sicer dobil čin feldmaršala, vendar ne tudi poveljstva. Njegova dolžnost v prvi polovici vojne je bila v glavnem inšpekcijska na raznih odsekih fronte, podeljevanje odlikovanj, prisostvovanje nekaterim vojnim pogovorom, to pa je bilo tudi vse. Šele leta 1916 je za kratek čas dobil poveljstvo nad dvajsetim armadnim korpusom najprej na italijanski, nato pa na romunski fronti. Prestol in strmoglavljenje Enaindvajsetega novembra 1916 je umrl Franc Jožef in še ne tridesetletni Karel je zasedel prestol kot cesar Karel I. (na Madžarskem kot kralj Karel IV., na Češkem pa kot kralj Karel III.). Prevzel je težko dediščino opotekajoče se države. Skušal je rešiti, kar se rešiti da, zato je prek Vatikana navezal stike z antantni-mi silami in ponudil pogajanja za končanje vojne. Pri tem ga je vodila tako želja za ohranitev svoje krone kot tudi resnična želja končati trpljenje svojih podložnikov. Vendar so pogajanja prišla na uho Nemcem, ki so bili seveda ogorčeni. Karel je moral zanikati pogajanja, antanta pa je objavila njegovo korespondenco in ga za vedno diskreditirala tako v nemških očeh, v očeh podanikov dvojne monarhije in tudi javnosti v antantnih državah. Karel je skušal na različne načine končati vojno, a vse kombinacije so bile klasične - »prepozne in napol«. Taka je bila tudi zadnja poteza, ponudba avtonomije narodom v monarhiji. Predvsem Čehi in Slovaki, ki so že imeli zagotovila antante za priznanje samostojne države, jih niso sprejeli. Oktobra 1918 se je država zrušila in Karlu je ostalo le še »malo telo z veliko glavo«, se pravi Avstrija z Dunajem. Pa še to ne za dolgo, dvanajstega novembra 1918 so politiki pod vodstvom socialdemokratskega vodje Rennerja razglasili republiko. Karel se je sprijaznil z razglasitvijo republike, odklonil pa je podpis, da se v svojem imenu ► Kronanje z ogrsko krono leta 1916, Karel, Žita in Oton Poizkus ponovnega prevzema oblasti na Madžarskem Demokracija ■ 41/xm • 9. oktober 2008 47 OSEBNOSTI Zadnji Habsburžan na prestolu Cesarjeva pot v izgnanstvo na krovu britanske križarke Cardiff ► in imenu potomcev odreka pravici do prestola. Politična večina je zato sprejela odlok, ki je vse člane dinastije, ki se ne bi odrekli zahtev po nasledstvu, poslal v izgnanstvo. Karel in njegova družina so tako marca 1919 morali zapustiti Avstrijo in oditi v Švico. Smrt v izgnanstvu Karel je skušal zasesti nazaj vsaj enega od nekdanjih prestolov in menil je, da ima priložnost na Madžarskem. Madžarsko buržuazno republiko, ki je nastala po razpadu dvojne monarhije, so spodnesli boljševiki, te pa so nato zatrli domači desničarji s pomočjo tuje intervencije. Desnico je vodil admiral Nikolas von Horty, zadnji glavni poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice, ki je kazal namen obnoviti monarhijo. Karel in Žita sta se napotila na Madžarsko, a je vsa stvar spodletela. Hor-ty bivšemu vladarju ni zaupal, da bi bil sposoben dobro vladati, kar je še pomembnejše, pa je, da ni bil prepričan, če bi Karla Madžari sploh sprejeli za monarha. Imel pa je tudi svoje ambicije. Končalo se je tako, da je Horty, admiral v deželi brez mornarice in sploh morja, prevzel mesto regenta v kraljevini, ki ni imela kralja. Karla so prijeli in mu ukazali, naj čim prej odpotuje iz države. Vkrcali so ga na angleško rečno topnjačo in ga po Donavi odpeljali do Črnega morja, naložili na angleško križarko Cardiff in prepeljali na portugalsko Madeiro, kjer je str-moglavljena družina dobila azil. Družina je bila v tako hudih finančnih problemih, da so se morali celo odpovedati sobam v lokalnem hotelu in se preseliti v notranjost otoka, kjer jim jelokal- 48 Pregnani cesar na Madeiri ni zdravnik dal na razpolago svojo podeželsko hišo. Hiša pa je bila vlažna in Karel je kmalu zbolel. Denarja za zdravnika niso imeli in prehlad se je razvil v pljučnico. Končno so poklicali zdravnika, ki pa je lahko le še nemočno dvignil roke. Zadnji cesar Avstro-Ogr-ske je umrl prvega aprila 1922 v Funchalu na Madeiri, star komaj petintrideset let. Karla so pokopali pred tride-settisočglavo množico v Funchalu, kjer še zdaj počiva, kajti avstrijske oblasti so odklonile, da bi njegove posmrtne ostanke pokopali v družinski grobnici na Dunaju. Tam je danes še vedno zgolj prazen grob s Karlovim imenom. Karlovo srce so na ženino zahtevo pokopali ločeno v samostanu Muri v Švici, starodavni družinski grobnici iz daljnih stoletij, ko družina še ni nosila cesarskih in kraljevskih kron. Tam je skoraj sedemdeset let po moževi smrti poslednje počivališče našla tudi nekdanja cesarica Žita. Osem Karlovih otrok, pet fantov in tri dekleta, se je z izjemo ene hčere, ki je ostala samska, poročilo v vladarske evropske družine. Najstarejši Karlov sin Oton, zadnji prestolonaslednik dvojne monarhije, je še vedno živ in ima šestindevetdeset let. Oton je pisatelj in publicist, bil je dolgoletni poslanec v Evropskem parlamentu in predsednik Panevropske unije. Že pred desetletji se je odrekel zahtevam do avstrijskega prestola, zato so mu vrnili državljanstvo, čeprav večinoma živi na Bavarskem. Cesarja Karla je zaradi naporov, da bi končal prvo svetovno vojno, papež Janez Pavel II. razglasil za blaženega. iS Knjigo dr. Silvina Eiletza Titova skrivnostna leta v Moskvi 1935-1940 lahko naročite na uredništvu Demokracije: Nova obzorja, Mivka 25,1000 Ljubljana. Tel.: 01/2447-200. SILVIN EILETZ TITOVA SKRIVNOSTNA LETA V MOSKVI 1935-1940 PONATIS Avtor knjige dr. Silvin Eiletz 106.6 MHz Demokracija • 41/xiii • 9. oktober 2008 NA PRETEKLOST Založba Rotiš Najbrž ni nikogar, ki se ne bo mogel poistovetiti z zgodbo, ki jo prinaša roman Obsojeni na preteklost, čeprav morda ne z zgodbo v celoti, zagotovo pa se bodo njeni fragmenti in njena simbolna vrednost dotaknili vsakega, ki bo ob branju poleg oči vsaj malo odprl tudi srce. Okvirna zgodba je postavljena v mirno, skoraj idilično vaško okolje, kjer pravkar poročeni starejši par uživa prve trenutke zakonskega življenja. Vendar je videz idiličnega kmalu razbit z vložno zgodbo o spletkah, lažeh in prevarah politično-go-spodarskega vrha v času nekdanje socialistične ureditve vTitovi Jugoslaviji. Hkrati je ta »vložna« zgodba v resnici osrednja, v kateri lahko odkrijemo tudi elemente detektivke, ki pospeši in razburka pripovedni tok in s svojim enakomernim ritmom daje celotni pripovedi pečat dinamičnosti in dramatičnosti. Da je zgodba nadvse aktualna, lahko razberemo že iz naslova, saj tudi danes na vsakem koraku vidimo, slišimo oziroma občutimo preteklost, ki se kot trdovraten madež zažira v sedanjost, pa čeprav je minilo že desetletje in pol, odkar je bil rojen »otrok« z imenom Slovenija. C/z predgovora Zdenke Hliš) France Planfeu OBSOJEfv/ preteklost- Knjigo Franca Planteuja Obsojeni na preteklost lahko naročite na uredništvu Demokracije: Nova obzorja, d. 0.0., Mivka 25,1000 Lj., telefon: 01/24 47 200 www. ZavarovalnicaMaribor.si 080 19 20 Korak za korakom ljudje gradimo svoje sanje. Uresničujemo jih in verjamemo, da to počnemo za vse življenje. ZAVAROVALNICA MARIBOR Brez zavarovanja je vse kot list v vetru • V**?. vft Slovenj Gradec (413 m) je upravno, gospodarsko in kulturno središče Mislinjske doline. Starodavno mesto v kotlini med zahodnim Pohoijem in Uršljo goro, ob sotočju Mislinje in Suhodolnice je slovenski sinonim za kulturno središče, katerega ime je prvič omenjeno leta 1091. Njegova zgodovina je bogata, povezana pa je s Starim trgom, kjer je že v antični dobi obstajala rimska naselbina Colatio. Današnji Slovenj Gradec nadaljuje izročilo preteklosti; številne razstave in prireditve so ga približale tujini in leta 1989 je dobilo častni naslov glasnika miru. Slovenjgraško skozi Čas Številna arheološka najdišča v okolici Slovenj Gradca pričajo, da je bila kotlina sredi zgodovinske Graške doline že od nekdaj pomembno naselitveno območje ob strateški poti iz osrednje Slovenije v Celovško kotlino in dalje proti severu. Rimska poštna postaja Colatio je nastala na temeljih starejšega selišča keltiziranih Ilirov pod utrjenim Grajskim gričom. Utrjen grad je tukaj stal že konec n. stoletja. S posredno omembo ob imenu gradnika Werianta de Greza, podpisnika ustanovne listine benediktinskega samostana v Šentpavlu v La-botski dolini, ustanove mogočnih koroških vojvod Spanheimov, izvemo, da je Grad nad današnjim Starim trgom leta 1091 poleg Rajhenburga (Brestanice) najstarejša bivalna utrdba na slovenskem Štajerskem. Utrjeno domovanje je skupaj z naselbino in posestvi v širši okolici po izumrtju Spanheimov po sorodstvenih vezeh pripadla slavni rodbini Andeških. Med njihovimi bavarskimi ministeriali so bili tudi »von Diengen«, ki so se kot posestniki tukajšnjega gradu preimenovali v »von Windisch-Graz«. Že v času vojvode Bertolda III. Andeškega okoli leta 1185 je v trgu delovala pomembna kovnica denarja. Temu koščku svoje zemlje je posebno pozornost namenil zlasti Bertold V. An-deški, oglejski patriarh, saj je bila tukaj najsevernejša točka znotraj vplivnega območja njegove nadškofije in je razvoj radodarno podpiral. Naselbino je preselil »na zeleno trato«, ki jo oblivajo trije potoki: Mislinja, Suhodolnica in Homšnica, ter nanjo poleg imena Windischgraz prenesel tudi tržne pravice. Slovenj Gradec se je uspešno razvijal tudi po njegovi smrti, ko je posest prešla v roke oglejskega pa-triarhata, saj je že pred letom 1267 pridobil mestne pravice. Pod Habsburžani od 14. stoletja dalje se je mesto opasalo z močnim obzidjem, ki je varovalo mirno življenje porajajočega se meščanstva, drobnega plemstva in sloja manjših obrtnikov. Svojevrsten pečat so mu vtisnile številne družine mojstrov umetnostnih obrti. Bogata tradicija 15. in 16. stoletja je zopet vzcvetela v času zrelega baroka. Starejšim pa-sarskim, pozlatarskim in podobarskim delavnicam so se pridružile umetniške; med najpomembnejšimi m >■■ ! Jt^k! Prva cerkev, posvečena sv. Elizabeti, je v Slovenj Gradcu. 'v.H C £ * sta bili slikarska družine Strauss in kiparska mojstra Janeza Jurija Mersija. V 19. stoletju so nove možnosti prometnih zvez nadarjene prebivalce mesta in bližnje okolice potegnile v svet. Tukaj rojeni znameniti skladatelj samospevov Hugo Wolf je priznanje svojega talenta doživel na Dunaju, kamor je želja po umetniški potrditvi vodila tudi Franca Bernekerja, pionirja modernega slovenskega kiparstva in sopotnika impresionistov. Pomembna duhovnika v zapletenih časih političnega spletkarjenja v razburkanem 20. stoletju, ki so ga tri generacije domačinov preživele v štirih različnih državah, sta tradicijo kulturnega življenja vzdrževala predvsem dva duhovnika. Slovenjgraški župnik in dekan Jakob Soklič je bil pred drugo svetovno vojno v središču družbenega življenja v mestu in vzpodbujevalec kulturnega opismenjevanja po njej, ko je peščica mestnih intelektualcev ustanavljala osrednje kulturne ustanove, ki so v zadnjih desetletjih ponesle ime mesta ob Mislinji v svet. Pisatelj Ksaver Meško je župnikoval na odmaknjenih Selah pod Uršljo goro in z blago navzočnostjo navdihoval prenekatero tenko- Demokracija • 4i/xm • 9. oktober 2098 čutno dušo, ki se je rodila v teh krajih. V svojih novelah, povestih, romanih in dramskih besedilih je opisoval kmečko življenje, ki ga je prevevalo značilno koroško domoljubje v času plebiscita. Njegova spominska soba je urejena v mestnem župnišču, po njem pa se imenuje tudi mestna knjižnica. Župnijska in špitalska cerkev župnij ska cerkev, leta 1251 posvečena sv. Elizabeti, stoji v središču slovenjgraškega srednjeveškega mestnega jedra, v osi glavne mestne prečne in tržne ulice. V osnovi gre za romansko ladjo, ki so jo okoli 1.1400 go-tizirali. Enotno ladjo so obokali v 17. stoletju, dolgi kor pa so poznogotsko obokali okoli leta 1500. V baroku so na južni strani dodali Jožefovo in Križevo kapelo. V notranje stene ladje je vzidanih več poznogotskih nagrobnikov. V cerkvi je izjemno bogata, dobro vzdrževana in zanimivo razstavljena baročna oprema. Glavni oltarje izdelal Janez Jakob Schoy, slika sv. Elizabete je delo lokalnega mojstra Franca Mihaela Straussa. Leta 1417 pa je premožni priseljenec Janez iz Loke v mestu zgradil meščanski špital, ki je skrbel za stare, onemogle in bolehne meščane. Za potrebe te ustanove so zgradili cerkev sv. Duha - špitalsko cerkev, prvič omenjeno leta 1428, ki je lep primer neokrnjene gotske arhitekture. Krasi jo baročna oprema, največjo pozornost pa vzbujajo freske Andreja iz Ot-tinga, nastale po letu 1450 in prikazujejo 27 prizorov iz Kristusovega pasijona. Skladatelj Hugo Wolf seje rodil leta 1860. Arkadni hodniki graščine Rotenturn Slovenj Gradec in Mislinjska dolina Graščina Rotenturn Graščina Rotenturn stoji na robu starega mestnega jedra Slovenj Gradca. Slikovit dvorec z arkadnimi hodniki in lepim baročnim portalom se je z vrsto prezidav v stoletjih razrasel iz prvotnega obrambnega stolpa, prvič omenjenega v 15. stoletju, in iz dela mestnega obzidja. Zgledna prenova v zadnjih letih mu je dala pečat topline in pridih domačnosti, ne da bi mu odvzela kaj tiste lepote, ki so mu jo vtisnili predvsem ob zadnjih velikih prezidavah v 18. stoletju. Rotenturn je še vedno tesno vpet v mestno življenje. Danes so tu sedež uprave mestne občine Slovenj Gradec in županstvo, Atrij dvorca pa je v zadnjih letih postal osrednji slovenjgraški prireditveni prostor. Galerija likovnih umetnosti Galerija likovnih umetnosti je v nekdanji mestni hiši, ki je med najmogočnejšimi stavbami v mestu. Notranje dvorišče preseneča s slopasti-mi arkadami v pritličju in priča, da je stavba starejša od fasade in da je bila prvotno nižja. Njena načrtna in jasno opredeljena razstavna politika upošteva pomembne avtorje različnih umetnostnih smeri in tudi tematsko poudarjene prvine mednarodnih razstav ob jubilejih Združenih narodov. Posebna pozornost je namenjena sodobnim umetnikom, ki živijo tukaj - slikarjema Bogdanu Borčiču in Francu Berhtoldu, kiparki Naci Rojnik, že umrlemu kiparju Radetu Ni-količu in drugim. Od umetnikovih začetkov je spremljala vzpon slikarja Jožeta Tisnikarja, ki mu je izjemna izvirnost in avtentična izpove-dnost slikarskega jezika odprla pot v svetovne galerije in likovne enciklopedije. Enkra-tnost njegove pojave je postala pravi zaščitni znak mesta in tukajšnje kulture v isti meri, kot so to neskončno valovite podobe Uršlje gore na pastelih akademskega slikarja Karla Pečka. Hkrati pa galerija uveljavlja tudi pomembno nalogo zbiranja, evidentiranja in znanstvenega proučevanja likovne dediščine in njenega varovanja. O Vir: www.slovenia.info (Slovenska turistična organizacija), www.slovenj-gradec.si Staro mestno jedro je ohranilo prvotno zasnovo. V graščini Rotenturn je sedež mestne občine. Špitalska cerkev sv. Duha in župnijska cerkev sv. Elizabete Glavni baročni oltar sv. Elizabete je izdelal Janez Jakob Venetski konj Oskarja Kogoja pred Galerijo likovnih umetnosti RECENZIJE Bogumil Hrabal i. Študentska založba Bogumil Hrabal (1914-1997), najpomembnejši češki prozaist druge polovice 20. stoletja, avtor značilne nebrzdane imaginacije, improvizacije, humorja in nežne ironije, poetičnosti in grobosti vsakdanjega dne ter življenjske modrosti. V slovensko kulturno zavest je stopil zelo pozno, na začetku osemdesetih let, prevoda njegovih ključnih del Stregel sem angleškemu kralju (1974) in Prebučna samota (1977) sta izšla pri nas šele v devetdesetih letih. Prvi prevod Hrabala v slovenščini je iz leta 1981, v njem so kratke zgodbe iz zbirk Pabitelji, Mori-tati in legende, Vsak dan čudež in novela Strogo nadzorovani vlaki. V zbirko Hrabalovih kratkih zgodb Oglas za hišo, v kateri nočem več živet (zbirka Beletrina) so od že prevedenih zgodb vključeni samo ključni Pabitelji. Izbor zajema zgodbe iz zbirk Biser na dnu (1963), Pabitelji (1964), novelo Nadaljevalni plesni tečaj za starejše (1964), celotno zbirko Oglas za hišo, v kateri nočem več živet (1965), ki jo je imel avtor za eno svojih najljubših del, vse to je torej iz prve polovice šestdesetih let, ko je Hrabal zelo intenzivno, bučno in prelomno vstopil v češki literarni prostor, in zgodbe iz zbirke Praznik zvončkov (1978), ki je edina iz njegovega poznejšega obdobja, s konca sedemdesetih let, kar se pozna tudi po bolj umirjenem slogu in toku pripovedi. Izkušnje z daljavo Založba Mladinska knjiga Zbirka kratkih pripovedi Izkušnje z daljavo (zbirka Nova slovenska knjiga) je avtorjevo nadaljevanje pisav, ki jih je Milan Dekleva razvil v knjigi Reševalec ptic. Izkušnje z daljavo govorijo o junakih, ki so dovzetni za skrivnost, ki jih presega, a so hkrati ujetniki brbotajoče, vihrave dinamike in površnosti sodobnega sveta. Izkušnja z daljavo je izkušnja bližine, varljivih prividov, v katere se zapredajo junaki zgodb. Žanrsko so zgodbe zasnovane raznoliko: od poetično sanjskih spominov na otroštvo se premakne v sfero kriminalke, k členjenju sodobne emotivne in etične izpraznjenosti, potem se spet vrne k ekspresivni človeški ranjenosti v času velikih zgodovinskih prelomov in morij. ArthurSchopenhauer 2. Slovenska matica V zbirki Filozofska knjižnica je izšlo delo Art-hurja Schopenhauerja z naslovom Svet kot volja in predstava. S to knjigo je, kot je na predstavitvi dejal urednik knjige in pisec spremnega besedila Lenart Škof, zapolnjena vrzel 52 3 3*. M im wm 11 fi m t v slovenskih prevodih Schopenhauerja. Zdaj so v slovenščino prevedena vsa temeljna dela tega nemškega filozofa. Delo Svet kot volja in predstava je Arthur Schopenhauer napisal leta 1819, do njegove smrti leta 1860 sta sledili še dve izdaji. Knjiga je razdeljena v pet delov. Jedro tvorijo prvi štirje, v katerih Schopenhauer razvija svojo misel sveta kot volje, tem pa je dodano poglavje kritika Kantove filozofije. Knjigo končuje spremno besedilo Lenarta Škofa z naslovom Arthur Schopenhauer-pozabljeni mislec prehoda. Prevod je delo Alfreda Leskovca, za uskladitev ter prevod grških in latinskih navedkov pa je poskrbela Nada Marija Grošelj. Etničnost v Ljubljani FDV, INV Fakulteta za družbene vede in Inštitut za narodnostna vprašanja sta izdala študijo o etnični raznolikosti v Mestni občini Ljubljana z naslovom Pa mi vi povejte, kaj sem!!!?, ki so jo napisali trije avtorji: Miran Komac, Mojca Med-vešek, Petra Roter. V njej je v prvem poglavju prikazana etnična podoba MO Ljubljana (priseljevanje, narodna pripadnost, državljanstvo), v drugem upravljanje etnične heterogenosti (varstvo, pojmovanje in upravljanje manjšin), v tretjem poglavju pa poskušajo avtorji odgovoriti na vprašanje: Kakšna družba, kakšne etnične skupnosti, s kakšnimi potrebami? Fiziki 5 3. Založba Modrijan V knjigi Fiziki 5 je opisano življenje in delo znanih naravoslovcev in fizikov. V peti knjigi so to Brahe, Cassini, Romer, Leibniz in Newton, Bradley, Young, Orsted in Ampere, Fre-snel, Fraunhofer, Doppler, Foucault in Fizeau, Michelson, Poincare in Lorentz, Hertz, Lenard, Millikan, Wien, Perrin, Smoluchowski, Stark, Abraham, Laue, Ehrenfest, Born, Compton, Bethe. Večina od njih je bila povezana z Albertom Einsteinom. Spoznamo usode znamenitih osebnosti, zanimivosti iz njihovega življenja, Demokracija ■ 41/xm • 9. oktober 2008 kaj je vplivalo na njihovo delo ter zaznamo značilnosti časa, v katerem so živeli. Opisi znamenitih osebnosti so delo priznanega slovenskega avtorja dr. Janeza Strnada. Slovenski astronomi Založba Jutro V knjižici Perger, Perlah, Strauss slovenski astronomi 15. in 16. stoletja (zbirka Svet naravoslovja) je Marijan Prosen prikazal življenje in delo na področju astronomije treh znamenitih slovenskih osebnosti, učenjakov in humanistov, ki so živeli v 15. in 16. stoletju. To so bili Bernard Perger iz Slovenskih goric, Andrej Perlah iz Svečine pri Mariboru in Jakob Strauss iz Ljubljane. Vsi so opravili matematične študije na dunajski univerzi, bili tam profesorji, dva celo rektorja univerze. S svojimi deli so pomembno zaznamovali svoj čas. Proslavili so se tudi v drugih vedah, vendar predvsem kot astronomi. Slovenski šport 4. Fit media, Celje Knjiga Slovenski šport na Olimpu je namenjena največjim dosežkom slovenskih športnikov v obdobju od leta 1991, torej v samostojni Sloveniji. V ospredju so zmagovalci na olimpijskih igrah, kjer so v obdobju 1992-2004 osvojili 14 medalj, od tega Iztok Čop tri. Vendar so slovenski športniki tudi v drugih disciplinah in v moštvenih ekipah osvojili vidne uspehe v svetovnem merilu, zato so v knjigi predstavljeni tudi ti. V prvem poglavju Do vrha in naprej so objavljeni portreti zmagovalcev, od Roka Ben-koviča do ženske ekipne kolajne na evropskem prvenstvu v namiznem tenisu. Sledi poglavje o vrhunskih dosežkih v ekipnih športih. V posebnem poglavju so nanizani vrhunci v drugih športnih disciplinah, kot so alpinizem, balinanje, kegljanje, letalski šport, ples, šah in šport invalidov. Na koncu so predstavljeni še uspešni slovenski športniki iz obdobja pred samostojno Slovenijo. Bogato ilustrirano knjigo so napisali dobri poznavalci športa. OKOPI Politični razvoj slovenske države od leta 1994 Prodana je bila že v več kot 18.000 izvodih! Avtor: Janez Janša Obseg: 309 strani Format: 16,5x24,5 cm Trda vezava Cena: 9,18 EUR NAROČILO (označite z x): cena s popustom □ Viktor Miklavčič: Pričevanja....................................................................18,40 EUR □ Tone Kuntner: Mati Slovenija....................................................................8,26 EUR □ Dušan S. Lajovic: Med svobodo in rdečo zvezdo............................................23,28 EUR □ Milan Zver: 100 let socialdemokracije 8,26 EUR □ Janez Janša: Okopi.................................................................................8,26 EUR □ Janez Janša: Premiki...............................................................................8,26 EUR □ Jaklič in Toplak: Ustava Združenih držav Amerike s pojasnili □ Cijan, Toplak, Dubrovnik (ur.): Državna ureditev Republike Slovenije ......... ................ 1 mm 1TT— .18,74 EUR .31,91 EUR .¿.««■Mi Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov Nova obzorja d.o.o., Mivka 25, 1000 Ljubljana ali na faks 012447204. Naročila sprejemamo tudi po telefonu na številko 0124 47 200 ali e-mail knjigarna@demokracija.si. Vse cene vsebuje 8,5-odstotni DDV. Poštnino po veljavnem ceniku Pošte Slovenije plača naslovnik ob prevzemu. Akcija velja do 30.9.2008 oziroma do razprodaje zalog. Ime in priimek (ime podjetja): Datum naročila: Ulica: Podpis in zig naročnika Kraj, poštna št.: (samo pravne osebe): Kontaktna oseba (samo pravne osebe): Davčni zavezanec: DNE □ DA ID za DDV: Nova obzorja d.o.o., Komenskega 11,1000 Ljubljana KNJIGARNA DEMOKRACIJA PREMIKI Nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992 Prodana v več kot 65.000 izvodih! Avtor. Janez Janša Obseg: 363 strani Format: 15,5x23,5 cm Trda vezava Cena: 9,18 EUR USTAVA ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE s pojasnili Ustava Združenih držav Amerike je najstarejša veljavna pisana ustava v svetu pa tudi najpomembnejše, najvplivnejše in najbolj študirano pravno besedilo, kar jih je bilo napisanih. Po več kot dveh stoletjih se še danes uporablja v domala nespremenjeni obliki. Neizmeren je tudi njen vpliv na ustavni razvoj v Evropi in drugod po svetu. Avtorja: mag. Klemen Jaklič in mag. Jurij Toplak Obseg: 144 strani Format: 11x16 cm Trda vezava Cena: 20,82 EUR MATI SLOVENIJA Pesmi pesnika slovenske pomladi, tradicije, vrednot Avtor: Tone Kuntner Obseg: 72 strani Format: 13,5x22,5 cm Trda vezava Cena: 9,18 EUR MED SVOBODO IN RDEČO ZVEZDO Pripoved iz časa druge svetovne vojne in po njej. Dodan seznam sodelavcev Udbe. Avtor: Dušan S. Lajovic Obseg: 347 strani Format: 17x24,5 cm Trda vezava Cena: 25,87 EUR ZADNJI IZVODI! 100 LET SOCIALDEMOKRACIJE Prikaz klasičnega obdobja slovenske socialdemokracije in njene vnovične oživitve konec prejšnjega stoletja Avtor: Milan Zver Obseg: 125 strani Format: 15x21 cm Brošura Cena: 9,18 EUR DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE Knjiga prinaša aktualen pregled zakonodaje s področja državne in ustavne ureditve Republike Slovenije. Poleg besedila najpomembnejših predpisov s področja državne ureditve, organov oblasti, človekovih pravic, volitev in referendumov ter ustavnega sodstva govori tudi o postopkih pred ustavnim sodiščem in nekaterih njegovih odločitvah. Knjiga je opremljena z vzorci vlog pred ustavnim sodiščem in z uvodnimi pojasnili. Uredniki: prof. dr. Rafael Cijan, mag. Jurij Toplak, Tadej Dubrovnik Obseg: 376 strani Format: 17x24,5 cm Trda vezava Cena: 35,46 EUR PRIČEVANJA Avtor se spominja mladosti za časa terorja na Primorskem, bojev v 2. svetovni vojni v italijanski in jugoslovanski kraljevi vojski ter sanj, ugaslih v udbovsem zaporu, o pravičnejši družbeni ureditvi. Avtor: Viktor Miklavčič Obseg: 320 strani Format: 17x24,5 cm Trda vezava Cena: 20,44 EUR KULTURA Tekmovanje ndinaOtta Lucija Horvat, foto: SNG Maribor V Slovenskem narodnem gledališču SNG Maribor je tri dni potekalo mednarodno tekmovanje opernih pevcev Ondina Otta, ki ga organizirajo že od leta 1999. Žirija je izbrala zmagovalca med petimi finalisti, ki so v finalu tekmovali v soboto. in umetniški vodja Festivala Ljubljana ter predsednik Evropskega združenja festivalov Darko Brlek, hkrati tudi predsednik žirije; so-pranistka, profesorica solo petja Radmila Bakočevič, profesorica solo petja na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani Alenka Der-nač Bunta, umetniški menedžer iz agencije Operadomani Marco Im-pallomeni, dirigent ter dolgoletni umetniški vodja Opere in baleta SNG Maribor Stane Jurgec, umetniški vodja Opere in baleta SNG Maribor Janko Kastelic, sopranist-ka, profesorica solo petja ter članica mednarodnih žirij opernih tekmovanj Rosanna Lippi, mednarodni umetniški menedžer in profesor na Univerzi Shobi v Tokiu Jošijuki Nagatake in ravnatelj Opere HNK Zagreb Branko Mi-hanovič, ocenjevala kandidate. Ti so prišli iz Japonske, Kitajske, Južne Koreje, Nemčije, Italije, Češke, Madžarske, Bolgarije, Ukrajine, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Slovenije. Grška zmaga Finalisti, Marko Kalajanovič iz Srbije, Urška Arlič in Monika Bohinec iz Slovenije, Zinovia-Maria Zafeiriadou iz Grčije in Olga Fomičova iz Ukrajine, so na gala koncertu 4. oktobra nastopili s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor pod taktirko novega umetniškega vodje Janka Kastelica. Zmagala je sopranist-ka Zinovia-Maria Zafeiriadou iz Grčije, drugo mesto je osvojil baritonist Marko Kalajanovič iz Srbije, tretje mesto pa sopranist-ka Olga Fomičova iz Ukrajine. Prvouvrščena je dobila denarno nagrado v višini 4000 evrov, dru-gouvrščeni nagrado v višini 2000 evrov, tretjeuvrščena pa nagrado v višini 1000 evrov. Zmagovalka bo dobila tudi priložnost sodelovati pri eni izmed produkcij mariborske operne hiše. E Ondina Otta s soprogom in zmagovalko tekmovanja Zinovia-Maria Zafeiriadou Pevsko tekmovanje, ki ga je SNG Maribor organiziralo že šestič po vrsti, nosi ime po najvidnejši slovenski so-pranistki Ondini Otti Klasinc. Pevki, rojeni leta 1924 v Trstu, petje ni bilo le želja, pač pa tudi potreba, ki se je pokazala že v zgodnjem otroštvu. Med študijem glasbe in petja v rodnem Trstu sta njen glas oblikovala Luiggi Toffoli in Valdo Medicus. Leta 1946 je zmagala na prvem povojnem tekmovanju pevcev v Trstu in prejela ponudbo za svoj prvi angažma v opernem gledališču v Ljubljani. Ker je bila izjemno nadarjena in je imela plemenit glas s širokim razponom, pela pa je tehnično brezhibno in z redko videno izraznostjo, so jo hitro opazili veliki dirigenti in drugi operni strokovnjaki iz tujine, zato so se ji odprla vra- 54 ta mnogih opernih hiš v Italiji, Nemčiji, Švici, Angliji, Franciji, Belgiji, Luksemburgu in Jugoslaviji. Njena najodmevnejša nagrada je gotovo zlati beneški Ondina Otta je tekmovanju dala ime. lev, ki ga je dobila z odmevno zmago na tekmovanju pesmi in popevk v Benetkah. Toda Ondina Otta se je leta 1958 kljub vabilom v najslavnejše operne hiše odločila postati članica mariborske opere, kjer je ostala 15 let. Po končani odrski karieri, v kateri je njen repertoar obsegal več kot šestdeset vlog iz italijanskega, francoskega, nemškega in slovanskega klasičnega repertoarja, je predavala na Akademiji za glasbo v Ljubljani in na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Za svoje delo je prejela kopico uglednih domačih in tujih nagrad ter priznanj, ob osemdesetletnici SNG Maribor pa tudi naziv am-basadorka SNG Maribor. Z vsega sveta V izločitvenem delu tekmovanja in polfinalu je žirija, ki so jo sestavljali direktor Demokracija • 41/xm • 9. oktober 2008 KULTURA Napovednik dogodkov Vidno in nevidno Steklarna Rogaška, Inštitut Jožefa Štefana in Društvo oblikovalcev Slovenije so zadnji dan septembra v Mestnem muzeju Ljubljana odprli razstavo z naslovom Skrivnostno življenje stekla: vidno - nevidno in s podnaslovom Skozi oči znanosti v objem oblikovalske ideje. Gre za prikaz povezovanja industrije, znanosti in kreativnosti. Na razstavi so izdelki rogaške steklarne, ki so predstavljeni v simbiozi ročnih spretnosti in prepoznavnega Lea Skoberne, Duet močjo elektronske mikroskopije z Inštituta Jožefa Štefana. V tem, oblikovanja. Razstava razkriva kristalno steklo Rogaške v dveh pogledih, v vidnem in nevidnem. Vidno je tisto, kar zaznamo ob prvem pogledu na izdelek, ob dotiku steklene materije, kreativnega dela, ideje oblikovalca Društva oblikovalcev Slovenije in Steklarne Rogaška, ki razstavljajo nekaj prototipov iz kristalnega stekla. Nevidno pa je notranja lepota steklene materije, ki jo razkrije šele znanstvena raziskava s po- Punce in pol Sezona Male scene Mestnega gledališča ljubljanskega se je v petek, 3., in v soboto, 4. oktobra, začela s premiera predstave Punce in pol po besedilu Caryl Churchill in v režiji Jake Andreja Vojevca. Predstava seže čez golo opredeljevanje do feminizma, ki nikakor ni enoznačen pojem. Besedilo Punce in pol britanske avtorice Churchillove (1938) že sodi v polklasiko. Predstava se začne za mizo, pri kateri sedi sedem žensk. Prizor je fantazij- prostim očem nevidnem svetu nastopajo elementi, ki se jim ni mogoče izogniti in jih je treba jemati kot sestavni del stekla, kot posebnost. So nekakšen prikrit, a hkrati prepoznaven element vsake steklarne. Razstava je na ogled v prostorih kavarne Mestnega muzeja Ljubljana na Gosposki 15, 27. oktobra pa se seli v prostore salona Steklarne Rogaška na Mestnem trgu 22 v Ljubljani. L. h. četrtek, 9. io. 2008_ 1 9.30 MGL: D. Potočnjak: Za naše mlade dame 19.30 Slovensko mladinsko gledališče: Jacques Brel / Branko Završan: Senca tvojga psa - gledališko-glasbena monodrama 19.30 Cankarjev dom: Orkester Slovenske filharmonije - klasična glasba 20.00 Plesni teater Ljubljana: Milan Tomašik, Alexander Gottfarb: Baga - Basta - plesno-gledališka predstava petek, io. io. 2008_ 19.30 MGL: D. Potočnjak: Za naše mlade dame 19.30 SNG Drama: W. Shakespeare: TitAndronik NEDELJA, 12. io. 2008_ 17.00 Mini teater Ljubljana: J. in W. Grimm, P. Polak: Rdeča kapica - lutkovna predstava 20.00 Lutkovno gledališče Ljubljana: Lutkovno gledališče Ljubljana: Velika skušnjava svetega Antona - lutkovna predstava 20.00 Cankarjev dom: Perpetuum Jazzile (Slovenija) & BR6 (Brazilija) - vokalni jazz, brazilska glasba PONEDELJEK, 13. io. 1008 19.30 MGL: D. Potočnjak: Za naše mlade dame 20.00 SNG Drama: Dušan Jovanovič: Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni ali Tuje hočemo - svojega ne damo Prizor iz drame Punce in pol ski, saj Marlena (Tanja Ribič) na zabavi ob svojem službenem napredovanju gosti ženske iz različnih zgodovinskih obdobij; od Divje Grete s slike Petra Brueg-hla st. do papežinje Ivane. Naslednji dve dejanji sta retrospektivni in bolj realni, kar je, tako Jaka Andrej Vojevec, v dramski pisavi precej nenavadno. Običajno je, da se red spreminja v kaos, a ne v primeru Punc in pol. Slovensko praizvedbo je igra leta 1986 v režiji Helene Zaje doživela v ljubljanski Drami. Kot je zapise o predstavi ocenila dramaturginja zdajšnje produkcije Maja Šorli, takrat nemara za uprizoritev v Sloveniji ni bilo pravega družbenega konteksta. Dramatičarka je besedilo napisala v času Margaret Thatcher, ki ni bil primerljiv s tistim v Sloveniji sredi osemdesetih let. Zdaj je po besedah dra-maturginje vse drugače, uspešne ženske, ki jih določa materiali-zem in so sposobne uničiti vsakogar, ki jim stoji na poti, so postale vsakdanjik. L. H. 20.00 Cankarjev dom: Herbert Achternbusch: Ella 20.00 SNG Drama: Julian P. Barnes: Prerekanja SOBOTA, n. io. 2008_ 19.30 SNG Drama: W. Shakespeare: Tit Andronik 20.00 MGL: C. Churchill: Punce in pol 20.00 SNG Drama: Julian P. Barnes: Prerekanja 20.00 Cankarjev dom: Perpetuum Jazzile (Slovenija) & BR6 (Brazilija) - vokalni jazz, brazilska glasba torek, 14.10.2008 19.30 SNG Drama: Heinrich von Kleist: Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem 20.00 SNG Drama: Brian Friel: Jaltska igra. Poigra SREDA, 15. io- 2008 19.30 SNG Drama: W. Shakespeare: Kralj Lear 19.30 MGL: M. Ivaškevičius: Mesto tako blizu. Gostuje Slovensko stalno gledališče iz Trsta. 20.00 Cankarjev dom: Herbert Achternbusch: Ella radicSt ZELEIMI VAL 93.1 & 97.0 Mhz ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje Demokracija • 41/xiii • 9. oktober 2008 55 FILM Na robu ljubezni Monika Maljevič Zgodba, ki temelji na resničnih dogodkih in osebah, nas popelje v burni čas druge svetovne vojne, ko pevka Vera v Londonu po dolgih letih znova sreča mladostno ljubezen. Novo iskrenje čustev omejuje Dylanov zakon z avanturistično Caitlin, a tekmici nepričakovano postaneta prijateljici. Vera se naposled poroči z dolgoletnim oboževalcem Williamom, toda nedožive-te strasti in prelomljene obljube se v senci vojne napetosti znova razvnamejo in vse vpletene potisnejo na rob ljubezni in razuma. Živahni, svobodomiselni ženski poveže pesnik, ki ljubi obe ... Skozi življenje dveh žensk spoznamo strast in patos legendarnega pesnika Dylana Thomasa. Vera Phillips in Dylan sta bila zaljubljena v otroštvu. Deset let pozneje se spet srečata v od vojne razrušenem Londonu. Ona nastopa kot pevka, on pa piše propagandne scenarije za vlado. Spet začutita, da med njima vre, toda on je poročen s pustolovsko Caitlin. Čeprav sta tekmici, ženski postaneta prijateljici. Caitlin si poleg moža privošči še vrsto ljubimcev in teži jo, ker ve, da je med Vero in Dylanom globlja vez. Tudi Verino življenje je burno. Poroči se z zaljubljenim Williamom Killickom, toda ko ga pošljejo v boj, se Vera s prijateljema vrne v domači Wales, kjer bije intimen boj med tem, kar ji govori pamet, in tem, kar ji narekuje srce. William, ki ga je vojna krepko zaznamovala, se vrne drugačen, spremenjen, odkrije pa tudi, da Vera ni več brezskrbna kabaretska pevka, s katero se je poročil. Po soseski se šušlja, da Verin otrok sploh ni njegov, olje na ogenj pa priliva še Dylan s svojimi pikrimi pripombami. Williamu prekipi in v njegovem besnem izbruhu se mora Vera končno odločiti, kateri je moški njenega življenja ... Zamisel za film Producentka Rebekah Gilbertson je hodila na National Film and Television The Edge of Love Režija: John Maybury Žanr: romantična drama Scenarij: Sharman Macdonald Produkcija: Rebekah Gilbertson, Sarah Radclyffe Igrajo: Keira Knightley, Cillian Murphy, Sienna Miller, Matthew Rhys, Lisa Stansfield,Graham McPherson, Camilla Rutherford Premiera: 9.10.2008 Distribucija: Karantanija Cinemas School, ko je dobila zamisel, da bi posnela film o odnosu svojih starih staršev do valižanskega pesnika Dylana Thomasa. Na robu ljubezni pripoveduje o prijateljstvu in zapletenem ljubezenskem življenju štirih mladih ljudi med 2. svetovno vojno - valižanskega pesnika Dylana Thomasa, njegove živahne žene Caitlin Thomas, producentkine babice Vere Phillips in dedka Williama Killicka, vojaka in junaka z grških bojišč. »Že kot otrok sem vedela, da je bila babica prijateljica Dylana Thomasa. Skupaj sta odraščala v Swanseaju, bila sta soseda, skupaj sta hodila v šolo in preživljala poletne počitnice,« pravi Gilbert-sonova. »Leta 2001 sem dobila v roke knjigo, ki so jo pomagale napisati moje tete in se osredinja na odnos med mojimi starimi starši in Thomasom. Doma je ta odnos vedno obdajala nekakšna skrivnost, o tem se ni govorilo. Šele v knjigi sem podrobneje izvedela, kaj se je v resnici dogajalo med njimi.« Zgodbo je kot scenarij predlagala v okviru obveznega projekta ob nastopu študija. Zbudil je zanimanje in poiskali so scena-ristko, mamo Keire Knightley, ki pa se ni hotela lotiti dela, dokler Gilbertsonova družina ni o projektu temeljito razmislila in scenaristki dala dovoljenja. Glede na občutljivo vsebino filma je bilo namreč zelo pomembno, da vsi vpleteni privolijo, da se film sploh začne snemati. (S Demokracija ■ 41/xin • 9. oktober 2008 .ZnarrventosVi PVi «ta Otot\na Ph sin \es\vo kulinaričnih dobro! in s prijaznim osebjem. www.hoteli-pHan.si/ - 13 KB - 29.08.2008 - ? Holgli m pgnv.ion Piran - VViUipedMa. prosta euc\k\ope« Piran Iz NA/ikipedije, proste enciklopedije Geopedia.si Nadmorska ... sl.wikipedia.org/wikl/PUan - S9 KB - 20.08. •. navigacija, iskanje Zemijevid". , Hai&.sv, Občina Piran - VVikipedna. prostff|enc\k\opecV\\a Občina Pli an Iz VVikipedije, pros\e ^ jkiopedije Skoti na: navigacija, iskanje Občina P\\ a\\ Cornune "PVcano P wc§w\a;. AA & km2 Župan; Tomaž ... ^fcJ» ¿fa, el.vnkipedia.0rg/wikV0b%C4%80\t^^^^-a^B - »vsdogted - vet tezuVi&VOT Yr. Športni in mladinski center P\ran^_ ... OB 18.00 KK PORTOROŽ - PRV. TEKMA P\ON\RJ\ U-A2 A.rt\'w novic.. Športni m mVadvrvskv cenVe\ P\\au .2EC& www.simcenter-pHan.si/ - 26 KB - 23.08.2008 pretiogted IM^uhij^^^ mJMummiMummm Le kaj ni? Najdi.si smo temeljito prenovili! preglednejši opisi rezultatov iskanj dodani mini zemljevidi pri zadetkih več videov in slik najbolj aktualne novice ob rezultatih iskanj • vremenska napoved za Slovenijo in tujino v besedi in sliki • z enim klikom do horoskopa, kinosporeda, iger • vse nepremičnine na enem mestu In še marsikaj! Preverite sami na HSfilSiliii ¡silili MS i®i§ AVTOMOBILIZEM Šesta generacija Tekst in foto: Pavel Furlan, SAGA Institute Seat ibiza 1,416V šport temu znova pritrdimo. Res je, vsaka nova generacija ibize predstavlja pri Seatu prelomnico na nekaj novega, precej boljšega in drugačnega. Šesta generacija prinaša predvsem nov hišni slog, nove oblikovalske prijeme in novo filozofijo, s katero bi Seat rad obdržal ali povečal svoj tržni kos torte. Občutki pa ostajajo mešani. Špor-tnost pri avtomobilu nedvomno ostaja na prvem mestu; ko gre za zunanji videz in tudi ko se dotaknemo notranjosti. Kroj ostrih linij na pločevini postaja trendo-vski, veliki razpoznavni detajli so dobrodošli. Prijetnost ibize je korektna; všečna spredaj in s strani, na suhoparnost zadka se je treba pač privaditi. Agresivnost posameznih detajlov pa ugodno vpliva na ibizino športno noto. No, kot celota je navzven homogena in zna zadovoljiti, le na robovih ji manjka kakšen manjši modni dodatek v obliki spojlerja ali praga, da bi ji lahko rekli, da je seksi, tudi zaradi sedemnajstpalčnih koles in čustveno rdeče barve, ki je krasila testni primerek. Druga pot Notranjost ibize ubira svojo pot. Pohvalno je, da ne sledi globalnim trendom, pač pa jo Seat razvija samostojno, po lastnih občutkih. Tudi tukaj jim je uspelo. Takoj je jasno, da v ibizi inženirji niso niti v kabini niti v prtljažniku ustvarjali prostorskega čudeža, pač pa so notranjost uredili kompaktno, skladno s karakterjem avtomobila. Sodoben pristop je razviden iz njene oblike, uporabljenih materialov, barvnih kombinacij in končne obdelave površin, vključno z lično izdelanimi detajli tipk ter res privlačno grafiko merilnikov. Vso modernost notranjosti pa nekako zagri-nja občutek 'medicinske sterilnosti' zaradi obilice umetnih mas, ki obdajajo potnike v avtomobilu. Zato pa se ibiza odkupi z odlič- Vse se je začelo leta 1984, ko so Španci na 'mondi-alu' v Parizu s ponosom svetu prvič na ogled postavili ibizo. Avtomobil, ki ga je Seatu oblikoval Giorgio Giugiaro, tehniko pa prispeval inženirski oddelek Porscheja, je ponujal mnogo za takrat. Tako značajsko športnega kot tudi uporabnega. Na španski način seveda. Auto emocion, bi rekli. Danes, po štirinajstih letih lahko rečemo, da se je ibiza skozi ves ta čas uspešno uveljavljala in dokazovala. Po druženju s šesto generacijo, ki je šele pred kratkim zapeljala na ceste, lahko TEHNIČNI PODATKI vrsta motorja SEAT IBIZA 1,4 16V bencinski, štirivaljni, vrstni, 4 ventili na valj '1390..... 63 (85) pri 5000..... VŠO pri 3600..... petstopenjski na sprednji kolesi 4052x 1693 x 14415...... 2469..... 292..... 1028..... 'i'75..... i'2,'2..... 8,2/5,7/6,2..... ................... Tz790,'00........H 'f prostornina v ccm moč v kW (KM) pri vrt./min največji navor v Nm pri vrt./min menjalnik pogon mere (dolžina x širina x višina) v mm medosna razdalja v mm prtljažnik v litrih masa praznega vozila v kg največja hitrost v km/h pospešek 0-100 km/h v s poraba (po normah EU) v 1/100 km poraba na testu v 1/100 km cena osnovnega vozila v EUR 58 Demokracija • 41/xm • 9. oktober 2008 AVTOMOBILIZEM AP 24 ur (Center K ompas Stp) Celovška cesta 206 Odprto: | NON STOP 24ur! ¡J- Tel: 01/500-37-53 Avtopralna steza ||mopostrežne storitve v Samopostrežni sesalniki ^Samopostrežni čistilniki preprog "««Samopostrežna avtopralnica Parkirna hiša WTC Dunajska cesta 158 Parks 1 Tel.. 01/58-97-855 Strojno-ročno pranje Notranje čiščenje \M Poliranje Globinsko čiščene >if||| » VULKANIZERSTVOl nimi školjkastimi sedeži, ko gre za opremo šport, majhnim in za vrtenje všečnim usnjenim volan-skim obročem, dobro preglednostjo in precejšnjo opremljenostjo. Seatu gre vseeno zameriti nekaj stvari, ki so nove z ibizo vred. Digitalizirani merilnik nivoja goriva je 'neviden', indikator temperature motorja manjka, v francoskem slogu za volan postavljena ročica za upravljanje avdionaprave je preveč oddaljena od prstov, logika nastavljanja prezračevanja ka- bine je nelogična. Največ kritike pa gre na račun kot klobasica tenke in surovo plastične ročice ročne zavore. V vožnji blesti Ko gre za vožnjo, se ibiza pričakovano izkaže v najboljši luči. Športno podvozje, ki je serijsko v tem paketu opreme, zna biti zelo udobno in hkrati kleno; odlična vodljivost je v ibizinih genih, stabilnost v smeri ji je pisana na kožo, neželenega nagibanja ni niti pri najostrejših vijuganjih. Zaradi tega je dobro počutje za volanom še boljše, vožnja ob ustrezno motorizirani ibizi pa bi bila čisto veselje. Ustrezno motorizirani, ker je takšna mo-torizacija, kot si jo lasti testno vozilo, neposrečena. 1,4-litrski bencinski agregat deluje kljub svojim 85 KM vselej podhra-njeno tako pri speljevanju, na klancih in pri prehitevanju pri povsem normalnih hitrostih. Motor nima veselja do vrtenja, v spodnjem območju vrtljajev deluje za povrh še leno. Zgolj takšnih zmogljivosti ne bi smeli pustiti takšni ibizi. Še dobro, da so prve tri prestave v ročnem petstopenjskem menjalniku izračunane precej kratko in s tem vsaj delno zadovoljijo tisto, kar kupec pri avtomobilu pričakuje že v osnovi. A tudi na področju izbire motorjev je že in bo v prihodnje seznam še zajetnejši, zato se ni bati, da ne bi našli prave kombinacije, ki bo napravila ibizo takšno, kot mora biti. Avtomobilska čustva nadaljujejo svojo pot in šesta generacija ibize je že del njih. Znova uspešno. Za začetek seveda. Uporabno in le značajsko športno. E Novica SALON PARIZ 2008 Jesen je v Pariz prinesla tradicionalno avtomobilsko razstavo, ki letos praznuje že častitljivo 110. obletnico. Hkrati gre tudi za najbolj obiskan salon na svetu, saj gaje nazadnje pred dvema letoma obiskalo kar poldrugi milijon ljubiteljev jeklenih konjičkov. Razstavljavci iz 25 držav tokrat prikazujejo več kot 90 novih izdelkov, poudarek je seveda na hibridnih vozilih oziroma takšnih, ki jih poganjajo 'čista goriva', kot so elektrika, vodik, zemeljski ali utekočinjen naftni plin in biogo-riva. Spodaj naštevamo le najpomembnejše novosti, ki so se tokrat postavljale pod žarometi in ki bodo do 19. oktobra najpogostejše 'žrtve' bliskavic neštetih fotoaparatov: aston martin one-77, audi A1 sportback concept, BMW X1 concept, Chevrolet volt, cruze in orlando, citroén GT in hypnos concept, ford ka in focus RS, honda jazz in insight concept, hyundai ¡20, kia soul, lamborghini estoque, lexus LF-Xh concept, lotus evora, mazda kazamai concept, mercedes-benz concept fascination, nissan nuvu, opel insignia, peugeot prologue, renault megane in ondelios, saab 9-X air, seat exeo, škoda octavia, toyota avensis in IQ ter novi Volkswagen golf GTI. 59 Demokracija • 41/xm • 9. oktober 2008 ZNANOST IN TEHNIKA Resnica o vinu Barbara Prevorčič, foto: arhiv Demokracije Zmerno in preudarno pitje vina ne vodi v zastrašujočo zasvojenost in ne razjeda človeka. Znanstveniki dokazujejo, da ima »pametno« uživanje te žlahtne pijače številne pozitivne učinke. Za vino piše, da s svojo zdravo toploto in veliko močjo zdravi in razveseljuje človeka in množi njegovo kri bolj kot katerakoli druga pijača. V svojih spisih izrecno opozarja na veliko moč žlahtnega vina in dosledno svetuje, naj ga omilimo s tem, da ga razredčimo z vodo ali vanj pomakamo kruh. Proti črnemu žolču, ki ga dobrih 800 let po Hildegardi lahko prevedemo kot še vedno in čedalje bolj aktualni stres, svetuje poga-šeno vino. Pripravimo ga tako, da četrt litra vina zavremo in mu prilijemo enako količino mrzle vode. Shranimo ga v termovki in po požirkih pijemo čez dan. Zdravilni učinki V sodobnem življenju, ki je pogosto stresno, je skrb za zdravje in dobro počutje zelo pomembna. Kozarec dobrega vina naj bi bil pri tem svojevrsten pripomoček. Nešteto opravljenih raziskav, organiziranih posvetov in objavljenih člankov govori v prid zmernemu uživanju vina. Že Hipokrat je strnil svoje dolgoletne izkušnje z vinom v misel, da je vino za človeka čudovita pijača pri dobrem in slabem zdravju, če ga pije preudarno in v količini, ki je prilagojena posamezniku. Dokazano je, da zmerno uživanje vina ugodno vpliva na podaljšanje življenjske dobe, zmanjšuje smrtno tveganje pri boleznih srca in ožilja, zmerni pivci vina pa redkeje obolevajo za boleznimi srca in ožilja. Reservatrol Najbolj ugodno na zdravje vpliva prav posebna spojina v vinu, ki se imenuje reservatrol. Molekula je še posebej v lupini rdečega grozdja in je tako v rdečem kot belem vinu (pri nas ga je največ v modri frankinji, merlotu, chirazu in cabernetu sauvignonu). Reservatrol je ne- V grozdni lupini je molekula, ki ima pozitivne učinke. Vino je alkoholna pijača, ki nastane kot posledica alkoholnega vrenja grozdnega soka oziroma mošta. Beseda izhaja iz latinskega izraza vinum, ki se nanaša tako na vino kot na trto. Proces alkoholnega vrenja, ki poteka v navzočnosti mikroorganizmov (gliv kva-sovk), rad steče v vsakršni sladki tekočini. Sladkor se v tem procesu počasi pretvarja v alkohol. Od več sto različnih sort trte jih je le nekaj deset primernih za vzgojo grozdja za vino. Te sorte botaniki poimenujejo s skupnim imenom Vitis vinifera. Vsaka posamezna sorta ima svoje uradno ime, po navadi pa še več ljudskih, lokalnih in nacionalnih različic. Vino je priljubljena in pomembna pijača, ki spremlja in bogati številne evropske in sredozemske kuhinje, od preprostih tradicionalnih do najbolj prefinjenih in izdelanih. Že nekoč.. . Sveta Hildegardaje že v 12. stoletju priporočala vino kot zdravilno pijačo. Z vodo, ki je bila takrat v bližini naselij pogosto onesnažena, ni toliko simpa-tizirala kot s pivom in z vinom. 60 Demokracija • 41/xm • 9. oktober 2008 ZNANOST IN TEHNIKA Pri uživanju vina je na prvem mestu zmernost! kaj posebnega zato, ker ima an-tioksidativne značilnosti. Ljudje, ki poleg uživanja visoko kalorične in mastne hrane zaužijejo kozarček vina, imajo (kljub prehranjevalnim navadam) manj možnosti, da zbolijo za boleznimi srca in ožilja. Varovalo pred žarki Ena zadnjih raziskav na tem področju dokazuje, da lahko naravni an-tioksidant, ki ga najdemo v rdečem vinu in grozdju, varuje tudi pred izpostavljenostjo radioaktivnemu sevanju. Testiranja na miškah so namreč pokazala, da reservatrol, ki ga spremenijo s pomočjo acetila, preprečuje lažje poškodbe, kijih dobimo ob izpostavljenosti sevanju. Raziskave so ameriški raziskovalci nedavno predstavili na srečanju znanstvenikov, ki se ukvarjajo s terapevtsko radiologijo in onkologijo v Bostonu. Joel Greenberger, onko-log z Univerze v Baltimoru, je pojasnil, da bi zdravila, izdelana na ta način, lahko pomagala blažiti posledice radiološke ali jedrske nesreče. Ta čas namreč na trgu ni zdravila, ki bi ga lahko uporabili v takšnih primerih. Druga skrajnost Svetovna zdravstvena statistika uvršča skupek Kozarec vina priporočajo pri kosilu, nikakor pa ne na prazen želodec. znamenj odvisnosti od alkohola na tretje mesto, takoj za boleznimi srca in ožilja ter malignimi tumorji; 20 do 30 odstotkov bolnikov, ki se zdravijo v bolnišnicah zaradi različnih bolezni, ima okvare, povezane z zlorabo alkohola. Pri kroničnem odvisniku od alkohola so prizadeta jetra, živčni sistem (polinevropatija), srce (kardiomiopatija), trebušna slinavka ter želodec in črevesje. Jetra so središčni organ za presnovo vina in so pri odvisniku od alkohola prva in najmočneje prizadeta. Pri kronični okvari z alkoholom ne naraste samo vsebina maščob v jetrih, ampak naraste tudi količina maščobnih sestavin v krvi zaradi zmanjšane aktivnosti encima lipoproteinlipaze, spodbujanja spajanja maščobnih kislin, povečanega spajanja nevtralnih maščob (trigliceridov) in povečanega spajanja jetrnih lipo-proteinov. Redno in dolgotrajno čezmerno pitje vina lahko okvari še druge organe, vključno z osrednjim živčnim sistemom (alkoholni polinevritis, alkoholna de-menca itn.), pri čezmernih pivcih pa vino vino pušča hude posledice na srcu. V tem primeru ga prištevamo k dejavnikom tveganja za pojav bolezni srca in možganov. Vino torej pijmo zmerno in po pameti, pa bo opravljalo vlogo dobrega prijatelja. S tudi vaše gospodinjstvo lahko prispeva k lepšl prihodnosti! Odločite se za nakup okolju prijazne električne energije iz obnovljivih virov slovenskih rek. Modro energijo pridobivamo v hidroelektrarnah, ki ne obremenjujejo okolja in tako prispevajo k ohranitvi narave in živalskih vrst. Pridružite se skupnosti, ki aktivno skrbi za zdravo okolje! Mesečni strošek nakupa Modre energije je nizek - predstavlja približno ceno ene skodelice kave. K* Modra energija ^ Obnovljivi viri sedanjosti in prihodnosti VEC INFORMACIJ PRI VASEM DOBAVITELJU ELEKTRIČNE ENERGIJE: HSE 01 470 41 00 • ELEKTRO LJUBLJANA 01 430 42 70 ELEKTRO MARIBOR 02 220 01 15 • ELEKTRO CELJE 03 420 14 10 ELEKTRO PRIMORSKA 05 333 33 50 ¡JgQ L/ Elektro Ljubljana 'ti0klingSKnsnsteeM.vmeil0.0- M w7 elektro ^jf/ Elektro Celje _ primorska Demokracija • 41/xiii ■ 9. oktober 2008 61 Mojster dirkanja Kraljevski razred je začel na Hondi. ga, kar spada zraven, krije tvoja ekipa, dirkači pa se lahko tako osredotočijo le na razvoj kariere. V naslednji sezoni, leta 1994, je Rossi začel z dirkanjem v razredu do 125 ccm. To je bilo zanj leto učenja, saj se v razredih od 125 ccm naprej začne dirkanje, kjer šteje za uspeh vsaka malenkost, ki te na koncu lahko pripelje do zmage. Že v prvi sezoni je zmagal na nekaj dirkah, samo leto Valentino Rossi -Yamaha 2008 pozneje, pri šestnajstih letih, pa je postal italijanski prvak v tem razredu. V svojo zbirko je dodal svoj prvi rekord, saj je še danes najmlajši italijanski prvak v razredu do 125 ccm. Kristijan Stranščak, foto: Reuters Italijanski šampion Valentino Rossi je legenda motošporta, čeprav njegove kariere še ni konec. Kljub temu da sezona še ni končana, si je že zagotovil osmi naslov prvaka. Minilo je kar nekaj sezon, odkar je italijanski šampion začel z dirkanjem v motociklizmu. Je edini moto-ciklist, ki mu je uspelo osvojiti osem naslovov svetovnega prvaka v štirih različnih razredih. Po številu zmag je na drugem mestu večne lestvice, vsekakor pa še ni rekel zadnje besede. Začel na štirikolesniku italijanski šampion, ki je rojen leta 1979, je svoje otroštvo preživel v majhnem italijanskem mestecu Tavulia. Dirkaški navdih je dobil od očeta Grazianota, prav tako dirkača, vendar še zdaleč ne tako uspešnega. Ker je bil oče profesionalni dirkač, sta z mamo Stefanio Palma potovala z njim po svetu, tako da se Valentino večkrat pošali, da je začel motoci-klistične dirke svetovnega prvenstva redno spremljati, še preden je naredil prve korake. Svojih prvih dirkaških korakov pa ni začel na dvokolesnikih, temveč v gokartih, pri enajstih le- 62 tih (1990) pa je že zmagal na svoji prvi dirki. Čeprav je takrat svojo prihodnost videl na štirikolesni-kih, je bil za družinski proračun ta šport predrag, tako da sta se z očetom odločila, da bosta štirikole-snike zamenjala za dvokolesnike. Ta odločitev in začetek dirkanja z minimoto motocikli se je pozneje pokazala kot »usodna« za rojstvo novega šampiona. Mladi dirkač iz Tavulia je tako začel premagovati svoje vrstnike kot za šalo in iz sezone v sezono zbirati naslove zmagovalca v raznih prvenstvih. Začetek resnega dirkanja v Italiji so bencinski športi med najbolj priljubljenimi, tako da se redno spremlja vsa prvenstva -od najmanjših naprej. Novinarji, ki spremljajo prvenstva v nižjih kategorijah, so kmalu opazili Ros-sijev talent in njegovo lahkotno zmagovanje med sovrstniki. To pa ni ostalo neopaženo tudi med tovarniškimi moštvi. Cagiva, ki je bila takrat v kategoriji do 125 ccm eno vodilnih moštev, ga je leta 1993 povabila na testiranja. Rossi je tako prvič poizkusil »pravi« motocikel in že na testiranjih vse presenetil. Ko enkrat prepričaš tovarniško moštvo, da v tebi vidi talent in se tudi sam odločiš za življenje v svetu bencina, je vse lažje, vsaj za družinski proračun, saj vse stroške dirkanja, potovanj in vse- Pohvali se lahko z 8 naslovi Leta 1996 ga je v svoj tovarniški tim povabila Aprilia, ki mu je tudi omogočila debi v svetovnem prvenstvu, z Aprilio pa je dirkal tudi v razredu do 250 ccm. Že prvo leto je na češkem dirkališču v Brnu osvojil svojo prvo zmago. Od tukaj naprej pa je zanimiv podatek, da je Valentino Rossi vedno osvojil naslov svetovnega prvaka v neparnih letih in vedno v svoji drugi sezoni. Vsakič, ko postane svetovni prvak, pa prestopi v višjo kategorijo. Naslov prvaka v 125 ccm je osvojil v svoji drugi sezoni leta 1997, v razredu 250 ccm je postal prvak leta 1999, v kraljevski razred je leta 2000 prestopil z ekipo Honde, ki je bila takrat praktično nepremagljivo moštvo, v drugi sezoni, leta 2001, pa je s Hondo prvič postal svetovni prvak. Naslednja sezona je bila zgodovinska za kraljevski razred, saj se je znameniti razred 500 ccm poslovil, zamenjal pa ga je vsem znan MotoGP, v katerem so bili prvo leto vsi debitanti. Prav zaradi tega dejstva se Rossiju šteje, da je osvojil naslove v štirih različnih kategorijah (125 ccm, 250 ccm, 500 ccm, MotoGP). Na hondi je postal svetovni prvak Demokracija • 41/xm • 9. oktober 2008 Naslov mu je »moral« potrditi notar. ŠPORT tudi leta 2002, nato pa napovedal takrat za vse nenavadno odločitev, da zapušča nepremagljivo ekipo Honde in da bo vozil za Yamaho, ekipo večnih poražencev. Vendar Rossi ne bi bil Rossi, če ne bi naredil nemogočega. Celo poletje je sodeloval pri razvoju in testiranjih motocikla za sezono 2003, da bi bil čim primernejši za njegov slog vožnje. Yamaha je dala na voljo neomejena sredstva in k sebi zvabila najboljše inženirje (tudi iz Hondine ekipe), saj so se zavedali, da morajo Rossiju dati na razpolago konkurenčen motocikel, ostalo bo pristavil dirkač. No in zgodil se čudež, saj je Rossi v prvi sezoni na Yamahi, čeprav ni imel najboljšega motocikla, z odličnimi vožnjami uspel osvojiti naslov prvaka, kar je za mnoge še danes Za vsako priložnost drugačna čelada največji podvig v tem športu. V naslednjih sezonah je Rossi v kraljevskem razredu slavil zmago v skupnem seštevku še šestkrat, vključno z letošnjo sezono, ko si je zagotovil naslov že tri dirke pred koncem prvenstva. V svoji karieri je do sedaj tako osvojil skupno osem naslovov svetovnega prvaka, šest v kraljevskem razredu, do danes je zmagal na 97 dirkah svetovnih prvenstev in je drugi na večni lestvici po številu zmag, pred njim je samo Giacomo Agostini s 122 zmagami. Glede na to, da je podaljšal sodelovanje z Yamaho še za naslednji dve sezoni, pa smo lahko prepričani, da bo te številke še dvignil. Mojster komuniciranja va- lentino Rossi pa ni samo mojster zmagovanja, je tudi mojster proslavljanja svojih zmag. S svojim načinom komuniciranja je veliko ljudi približal temu športu. Po vsaki zmagi praktično vsi na dirkališču in pred televizijskimi zasloni pričakujejo, kaj je pripravil za proslavitev zmage. Ker so ga zaradi mojstrskih potez, s katerimi je večkrat prišel do zmage, njegovi oboževalci poimenovali »doktor«, kar je njegov vzdevek še danes, je na primer po eni od številnih zmag oblekel doktorsko belo haljo z vsemi potrebščinami ter izmeril svojemu motociklu temperaturo in poslušal bitje srca. Nekoč ga je po eni zmagi na dirkališču pričakal prijatelj, preoblečen v policista, ga ustavil zaradi prevelike hitrosti in mu napisal kazen. V častnem krogu se je znal celo ustaviti na stranišču komisarjev, ki stoji ob dirkališču, in za trenutek vstopil, kot da je opravil potrebo. Praktično nemogoče je našteti najbolj zanimive, saj je zmag toliko, da bi potrebovali kar nekaj listov papirja. Valentino Rossi je že danes legenda in ikona motošporta. Glede na to, da je podaljšal pogodbo z Yamaho, lahko vsi ljubitelji tega športa le pričakujemo, kaj nam bo pripravil ob naslednjih zmagah. [9 V Novem mestu je potekalo 21. svetovno vojaško prvenstvo v kolesarstvu in 4. prvenstvo Slovenske vojske in policije v cestnem kolesarstvu. V konkurenci 12 držav je tretjič postal svetovni prvak JANI BRAJKOVIČ(Astana). MITJA KOSOVELJ je prvi slovenski tekač po 15 letih z zmago na tradicionalnem teku na Šmarno goro. V 29. izvedbi je Kosovelj 9,4 kilometra dolgo progo zmogel v času 40:22 in tako krepko premagal drugouvrščenega Čeha Roberta Krupicko (40:57). Strelci trgajo Esad Babačič Napadalci slovenske nogometne reprezentance so v izjemni formi, zato zadetkov proti Irski ne bi smelo manjkati. Kar malce težko se navadimo na dejstvo, da imamo sproščen napad, ki je sposoben zadevati na vsaki tekmi. Novakovič je postal pravcati junak svojega Kolna, ki melje v Bundeslige. Njegov gol proti Borussiji je odnesel trenerja domačinov, ki je le nemo pospremil izjemen prosti strel našega reprezentanta. Tisti, ki v »Novi« vidijo novega Zahoviča, so tako dobili še eno potrditev. Izjemen zadetek je dosegel tudi Birsa, ki dokazuje, da ni izgubil občutka za gol. Tisti, ki jih skrbi Kekova obrambna vrsta, so si oddahnili ob novici, da se vrača Matej Mavric, s katerim se bo ta vsaj nekoliko okrepila. Če k temu dodamo solidno formo Cesarja, Šularjevo trdnost in Handanovičevo bravuroznost, potem nam tudi za obrambo ni treba pretirano skrbeti. Tako kot v najboljših Katančevih časih imamo tudi precej tistih, ki ne dobijo priložnosti v svojih klubih. Nekateri grejejo klopi za rezerve, drugi še to ne. Upajmo, da je to še en dober znak pred nadaljevanjem kvalifikacij, ki so se začele kot v pravljici. Tudi Srečko je imel srečo z igralci, ki so jih pogrešali v njihovih klubih. Nekateri so bili celo nosilci igre v reprezentanci, ki nam je prinesla toliko veselja. Gre za svojevrsten urok, ki ga mora negovati tudi sedanji selektor. Svoje bo gotovo dodal Ljudski vrt, ki spominja na kotel, iz katerega se bodo težko rešili tudi veliko močnejši nasprotniki, kot je Irska. Malce manj optimistični so zadnje dni v Tivoliju, kjer celijo rane iz Podgorice. Budučnost je že takoj odprla rane nove Olimpije, ki veliko obeta, a bo morala to še dokazati. Predsezonski hvalospevi so bili vendarle malce prenagljeni in delno tudi neutemeljeni, zato se morajo naši prvaki spustiti na trdna da. Najboljši čas za to je seveda začetek sezone, tako da je vse še na svojem mestu. Prepričan sem, da bo vodstvo kluba našlo še enega kvalitetnega branilca na mestu organizatorja igre, ki bo razbremenil Ilijevskega, in pa še eno močno dvojko, ki bo lahko preprečevala prebijanja prve linije. Več kot očitno je namreč, da potrebuje obramba razbijača, ki bo pognal strah v kosti nasprotnikovih igralcev. Wallacea, ki so ga, kot vse kaže, kupili na »bolšjem trgu«, bi lahko nadomestila mlada Sirnik in Sarajlija, ki že lahko igrata na tej ravni. Prezgodnji mraz je očitno najbolj škodil hokejistom Olimpije, ki jim ni pomagala lahka zmaga proti Jesenicam. Zmaji se bodo morali vračati iz mrtvih, kar je v tej maratonski ligi vsekakor mogoče. Demokracija ■ 41/xm ■ 9. oktober 2008 63 KRONIKA Obdobje nevarnejše za pešce Bogdan Sajovicfoto: foto: Gregor Pohleven V jesenskih mesecih zadnja leta beležijo porast prometnih nesreč, v katere so vmešani pešci. Oktobra bodo zato na Policijski upravi Ljubljana večjo pozornost namenili varnosti pešcev, a tudi spoštovanju prometnih predpisov pešcev. Dnevi se krajšajo, vreme je vse bolj megleno, ceste pa mokre in spolzke, kar vse vpliva tudi na prometno varnost. Pešci, ki so najbolj ranljiva kategorija udeležencev v cestnem prometu, so tako še bolj izpostavljeni raznim nevarnostim kot sicer. V nekaj zadnjih letih se v jesenskem obdobju opaža porast prometnih nesreč z udeležbo pešcev. Pešci so sicer za vozniki osebnih avtomobilov in potniki v vozilih tretje najpogostejše žrtve prometnih nesreč. Resda so pešci največkrat žrtve nesreč zaradi napak voznikov, a ne smemo zanemariti prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi napak ali neustreznega ravnanja pešcev. Zlasti starejši pešci so pogosto žrtve prometnih nesreč prav zaradi ne-spoštovanja predpisov. V zadnjih treh mesecih lanskega leta so na ljubljanskem območju obravnavali 93 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi pešci. Pri tem se je 27 pešcev hudo telesno poškodovalo, 61 64 lahko telesno poškodovalo, trije pešci so jo odnesli brez poškodb, medtem ko sta dva pešca umrla. Največ tovrstnih prometnih nesreč se pripeti ob delavnikih med 16.00 in 20.00 uro, v času, ko so prometne razmere dokaj ugodne in so zato hitrosti motornih vozil večje. Večina prometnih nesreč z najhujšimi posledicami se pripeti na cestah, ki niso opremljene s pločniki, najpogostejši vzrok je hitrost voznikov motornih vozil, na drugem mestu pa so napake pešcev. Starejši pešci so bolj ogroženi tudi zaradi slabšanja njihovih psihofizičnih sposobnosti (oženja vidnega polja, problemov s kratkotrajnim spominom, slabšanja sposobnosti oceniti hitrost in oddaljenosti vozil). Pogosto so oblečeni v oblačila temnih barv, ne uporabljajo odsevnih predmetov, hodijo po napačni strani vozišča, prečkajo vozišča izven za to namenjenih mest in, ne nazadnje, do prometne nesreče lahko privede tudi hoja pod vplivom alkohola. Previdnost je temelj varnosti PU Ljubljana zato svetuje, da pešci uporabljajo izključno prometne površine, ki so namenjene pešcem. Če na vozišču ali ob njem ni označenega pasu za pešce, pešpoti ali pločnika, je pa kolesarska pot ali steza, lahko uporabljajo tudi te površine, vendar morajo paziti, da pri tem ne ovirajo kolesarjev ali voznikov koles s pomožnim motorjem. Zunaj naselja in v naselju, kjer ni pločnika, morajo pešci hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje in pri tem lahko uporabljajo največ en meter vozišča. Če je to varneje zanje, lahko v takem primeru izjemoma uporabljajo tudi desno stran vozišča. Vozišče in kolesarsko stezo mora pešec prečkati na prehodu za pešce. Izjema je takrat, ko je prehod za pešce oddaljen več kot 100 metrov od mesta prečkanja. V nobenem primeru ni dovoljeno prečkati vozišča izven prehoda za pešce, kadar sta smerni vozišči ločeni fizično ali ju ločuje neprekinjena črta. Če je promet na pre- hodu za pešce urejen s semaforjem, ga je treba upoštevati. Ob vsem tem je najpomembnejše, da se pešec, preden stopi na vozišče, prepriča (tudi če na semaforju gori zelena luč), če to lahko varno stori in da prečka vozišče brez ustavljanja in po najkrajši poti. Voznik se sicer mora ustaviti pred prehodom za pešce, vendar so vozne razmere včasih takšne (mokro in spolzko vozišče), da je varna ustavitev nemogoča ali pa voznik enostavno pešca ne upošteva oz. ga spregleda. Priporočljivo je oblačenje v svetlejša oblačila, zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju pa obvezna uporaba bele luči ali odsevnika bele barve, ki se nosi na strani, ki je obrnjena proti vozišču. Le tako jih bodo vozniki pravočasno opazili. Policisti bodo med 1. in 22. oktobrom 2008 namenili posebno pozornost pešcem. Tako bodo v teh dneh poostreno nadzirali spoštovanje cestnoprometnih predpisov pešcev in spoštovanje cestnoprometnih predpisov voznikov do pešcev. 13 Demokracija ■ 4i/xm ■ 9. oktober 2008 Banditom rastejo peruti Pocestno izsiljevanje in ropanje zgleda postaja popoldanski hobi nekaterih najstnikov, ki si čedalje več upajo. Najstniškim pocestnim roparjem rastejo peruti in skoraj ne mine dan, da ne bi manjša tolpi-ca oropala ali z grožnjami izsilila od žrtev kakšnega mobilca ali nekaj denarja. Navadno so žrtve približno isto stare kot banditi, zato prav posebnega plena za nasilneže ni, razen če jim ne pade sekira v med in oropajo kakšnega vrstnika, ki je lastnik prestižnega mobilca. Najpogostejši plen je tako navadno nekaj deset evrov, ki ga banditi ročno zapravijo v prvem bifeju. Po postopkih jih ponavadi predajo ljubečim staršem, ki očitno nad svojo mla-dežjo nimajo kakšnega posebnega nadzora in avtoritete. Sodišča pa so do takšnih tičev precej prizanesljiva, tako da so smrkavi banditi med svojimi vrstniki še celo nekakšni heroji. Tako pač ni čudno, da pocestni banditizem postaja že kar popoldanski hobi PAPIR PO CESTIŠČU Dva lažje ranjena in huda gmotna škoda je bilanca prometne nesreče pred predorom Golovec. Malce pred polnočjo je petdesetletni danski državljan s svojim VW touaregom pred predorom nenadoma zavrl. V ustavljeno vozilo je od zadaj trčil tovornjak znamke MAN, ki ga je vozil pet-inštiridesetletni češki državljan. Tovornjak s polpriklopnikom je zaradi trka zaneslo in odbilo v varovalno ograjo. S priklopnika so se zaradi trka po vsem cestišču razsuli koluti papirja, ki ga je kamion prevažal. Oba voznika sta lažje ranjena, škode na vozilih in predvsem tovoru pa je za krepkih sto tisoč evrov. za tiste, ki po kakšnem slučaju celo redno hodijo v šolo. V primeru, da ne, pa jim je to že kar celodnevna zaposlitev. Na Poljanski sta v popoldanskem času mulca, stara štirinajst in šestnajst let, skupaj s še dvema mlečnozobima pajdašema napadla osemnajstletnika. Malo so mu grozili in malo so ga porivali sem in tja, pa jim je izročil dvajset evrov in pobegnil. Dva bandita so policisti našli v bližnjem bifeju, popisali in predali staršem, dva pa še iščejo. Sredi belega dne na Tomšičevi pa so trije mulci, stari kakšnih šestnajst let, obkolili vrstnika iz Ljubljane. Grozili so mu, potem pa mu je eden kar sam potegnil iz žepa denarnico. Okoli sto sedemdeset centimetrov visoki štepclni so strumno odkorakali z dvajsetimi evri plena novim pogumnim podvigom nasproti. B. S. GANEC S PONAREDKI Štiridesetletni državljan Gane ni šel po poti svojih rojakov, ki so se iz nekdaj bratske in neuvrščene Gane napotili v Slovenijo, da bi študirali in po vrnitvi v domovino koristili svojim sorojakom. Omenjeni Ganec se je očitno napotil v Slovenijo zato, da bi delal težave, ki pa so ga pripeljale za rešetke. Ganec je pred dnevi namreč v enem od ljubljanskih hotelov rezerviral in nato plačal sobo s šestimi bankovci po petdeset evrov. Receptor je opazil, da so ponarejeni, zato je poklical policijo. Možje postave so med postopkom pri Gancu našli in zasegli še petinpetdeset ponarejenih bankovcev po petdeset evrov. Ganec je do nadaljnjega hotelsko sobo zamenjal z zaporniško celico. Pire^v 0 6.10.1945 je angleška vojaška uprava v Trstu izdala ukaz o ustanovitvi slovenskih srednjih šol, to je nižje in višje realne gimnazije, trgovske akademije in več strokovnih šol. > 6.10.1991 sta slovenski izvršni svet in predsedstvo Slovenije sklenila, da se morajo, v skladu s sporazumom vsi vojaki JLA umakniti iz Slovenije do 18. oktobra." > 7.10.1945 so v Trstu ustanovili Zvezo slovenskih kulturnih društev. > 7.10.1950 so kitajske čete zasedle Tibet. > 7.10.1991 seje ob polnoči iztekel brionski moratorij. Slovenija je začela znova izvajati zakon o nadzoru nad državno mejo ... > 8.10.1826 se je v Podgorju pri Kamniku rodil politik, pisatelj in praktični jezikoslovec Luka Svetec. Po njegovih predlogih so Slovenci dosegli enotnost knjižnega jezika. > 8.10.1864 se je rodil zdravnik kirurg dr. Edo Šlajmer, začetnik slovenske modeme kirurgije. >8.10.1912 se je začela prva balkanska vojna. Črna gora je napovedala vojno Turčiji. > 8.10.1953 sta se ZDA in Velika Britanija odločili izročiti upravo v coni A STO v upravo Italiji. Jugoslovanske oblasti so takoj izvedle delno mobilizacijo in okrepile enote ob meji. > 8.10.1991 je dobila Slovenija svoj denar - tolar. > 9.10.1898 je ljubljanski nadškof Anton Bonaventura Jeglič blagoslovil novi samostan frančiškanov na Brezjah. > 9.10,1991 so v Sloveniji začeli zamenjavati jugoslovanske dinarje za vrednostne bone. > 10.10.1813 seje rodil italijanski skladatelj Giuseppe Verdi. > 10.10.1920 so na Koroškem izvedli plebiscit, po katerem je celotno plebiscitno območje pripadlo Avstriji. Za Avstrijo seje izreklo 59, za Kraljevino SHS pa 41 odstotkov volivcev. > 10.10.1990 je predsedstvo SFRJ sklicalo sestanek in razpravo skupaj s predsedniki vseh republik in pokrajin o konceptu prihodnje ureditve Jugoslavije. > 10.10.2000 je umrla Sirimavo Bandara-naike, ki je kot predsednica cejlonske vlade postala prva ženska na svetu na čelu državne vlade. > 11.10.1956 so na Madžarskem izbruhnile množične demonstracije zaradi nezadovoljstva s komunističnim stalinističnim režimom. > 11.10.1958 so začeli z rednim eksperimentalnim programom slovenske televizije. Oddajali so pod nazivom RTV Ljubljana, ker so naziv RTV Slovenija »višje strukture« zavrnile. > 11.10.2007 je Vrhovno sodišče Republike Slovenije razveljavilo obsodbo, s katero so leta 1946 obsodili škofa Gregorija Rožmana. POGLED NAZAJ (OD 6.10. D013.10.; Narodni svet SHS V Zagrebu so 6. oktobra 1918 ustanovili Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ze čez deset dni je njegov predsednik dr. Anton Korošec zavrnil ponudbo cesarja Karla za federativno preureditev Avstro-Ogrske. Hrvaški sabor je 29. oktobra 1918 razglasil prekinitev državnopravne zveze z Avstrijo in Ogrsko, hkrati pa je bila v Ljubljani velika politična manifestacija narodne osvoboditve. Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki so jo ustanovili Slovenci, Hrvati in Srbi habsburške monarhije, je obsegala Slovenijo z Istro, Hrvaško z Dalmacijo in BiH. nehala podpirati grške komuniste, so ti 9- oktobra 1949 položili orožje. Po smrti Jurija II. je prišel na prestol kralj Pavel I. Leta 1967 je vojska izvedla državni prevrat, kralj Konstantin II. je zbežal in sledila je sedemletna vojaška diktatura. Leta 1973 so odpravili monarhijo in čez eno leto razglasili republiko. Slovenska okrogla miza Predsedstvo ZZB NOB se je 10. oktobra 1989 z zamudo odločilo, da bo sodelovalo na okrogli mizi novonastajajočih slovenskih političnih strank, vendar pod pogojem, da gre samo za posvetovalno in usklajevalno telo. Praktično je bilo takrat v veliki meri z delom okrogle mize že konec, bistvo sporov pa prav v (ne)obveznosti sklepov. 70 S tem dejanjem so bili Slovenci združeni s Hrvati v skupno samostojno Državo SHS, v kateri je bilo tudi precej Srbov na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Najbrž je bil prav v tem vzrok, da država ni mogla postati trajnejša zgodovinska rešitev. Samo za Slovence in Hrvate bi to morda lahko bila, vendar z njo ne bi bil rešen srbski nacionalni problem. Srbi s te in one strani Drine so si prizadevali za popolno združitev vseh Srbov v eni državi. Grški komunisti Ko so Grčijo zasedli Nemci, so potekali v državi srditi boji med rojalisti in komunisti. Spopad se je nadaljeval tudi po koncu druge svetovne vojne. Leta 1945 so se odločili, naj obliko vladavine določi plebiscit. Septembra 1946 je prišlo do ustavne monarhije, hkrati pa so se pripadniki komunistične partije umaknili v hribe in pod vodstvom generala Markosa ustanovili okoli 30 partizanskih enot z 12.000 borci. Z orožjem sta jih podpirali Sovjetska zveza in Jugoslavija, na drugi strani pa so vladni vojski pomagale ZDA in Velika Britanija. Oborožen boj je trajal do leta 1949. Ko je Jugoslavija zaradi spora s SZ Demokracija ■ 4i/xm ■ 9. oktober 2008 lili jr d' ^ v - L «'-«ii t" • V , * ji > * * . * ti Težave so se pojavile že na prvem sestanku, saj predstavnik uradne oblasti Peter Bekeš (ZKS) ni imel mandata za pogajanja oziroma, kot je sam izjavil, ni imel pooblastil za razpravo o vsebinskih vprašanjih, zato je kar med sejo odšel na posvet s svojim vodstvom. Na jezo alternative pa je čez nekaj dni še predsedujoči Jože Smole izjavil, da so srečanja le mesto konzultacij ter dogovarjanj in da okrogla miza nikogar ne bo zavezovala k ničemur. To se je kaj kmalu pokazalo, saj je republiška skupščina ustanovila lastno delovno skupino za oblikovanje zakonov o volitvah. Nazadnje je bila okrogla miza 24. oktobra, alternativa pa je odgovorila na (samo)vprašanje: »Zakaj na okrogli mizi ne želimo več sodelovati?« in ZK očitala, da v skupščini niso zagovarjali dogovorjenih stališč o volilnem sistemu ... ODZIVI IN MNENJA 93.8 FM G * RENC Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objavljamo v skladu z načelom profesionalne novinarske etike, katere namen je služiti interesom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli drugo prepričanje. št. 39/28 Zaviralci razvoja? (1) V Demokraciji je bil dne 25. 9. 2008 objavljen članek novinarke Vide Kocjan z naslovom »Zaviralci razvoja?«, v katerem so navedeni neresnični podatki o družbi Talum d. d. Kidričevo in predsedniku uprave družbe. Zato vas prosimo, da v skladu z medijsko zakonodajo objavite sledeče pojasnilo. Talum je eno izmed največjih in najuspešnejših slovenskih podjetij tako v Podravju kot tudi na območju celotne Slovenije. V letu 2006 je bil Talum po lestvici Dela FT tudi najboljše slovensko podjetje in podatki govorijo, da je Talum vodilni na lestvici najboljših z razlogom: v letu 2007 je imelo podjetje 349 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in 9 milijonov čistega dobička. Trenutno zaposluje več kot 1000 ljudi, skupaj s hčerinskimi podjetji pa več kot 1400. V letu 2007 je Talum prodal 155.652 ton proizvodov iz aluminija, skupna ustvarjena vrednost prodaje pa znaša 349.576.030 EUR. Do leta 2010 nameravamo v podjetju povečati proizvodnjo aluminija, dodatno zaposliti do 200 ljudi ter še povečati uspešnost svojega poslovanja. Ob tem Talum posebno pozornost namenja zadovoljstvu svojih zaposlenih in vlaga v njihovo znanje in razvoj, podjetje pa je močno vpeto tudi v lokalno skupnost in redno vlaga v družabno, kulturno in športno do- gajanje na Kidričevem in v širši okolici Ptuja. Kljub dobremu upravljanju družbe država preko večinskega lastnika, družbe ELES d. o. o., poskuša vplivati na spremembe v vodstvu družbe, kar je poskušala doseči tudi z menjavo dveh članov nadzornega sveta. Ker je bilo na skupščini ugotovljeno, da ELES d. o. o. kot večinski delničar Taluma d. d. ni podal zakonsko predpisane obvezne notifikacije o pridobitvi kvalificiranega deleža, je bil skladno s tem sankcioniran s prepovedjo uveljavljanja pravic iz delnic oz. deleža, dokler obveznosti ne izpolni. V celotnem postopku je uprava Taluma d. d. tako delovala skladno z zakonom. Mag. Danilo Toplek, predsednik uprave Taluma št. 40/71 Slavko Gaber, novi baron Ravbar (2) Na kratko se odzivam na pismo pooblaščenega odvetnika Slavka Gabra in Milice Antič Gaber, Veljka Jana. Ob skrbnem ponovnem branju članka boste ugotovili, da je večji del besedila pisan v pogojniku, to jezikovno sredstvo pa je tam z določenim namenom, in sicer ne zato, da zatrjuje, temveč da distancirano opozarja na možne povezave, v tem primeru med Slavkom Gabrom, njegovo ženo in založbo Izolit, kjer pa je možno izpostaviti dejstva, kot denimo pri razmahu založbe Izolit, tega sredstva ni. Dejstvo je, da je bil koncept devetletke sprejet v času ministrovanja Slavka Gabra, glede prijateljskih vezi zakoncev Gaber, ki same po sebi niso materialno dejstvo, pa ni možno argumentirano razpravljati niti tovrstnih vezi dokazano zanikati ali potrditi, seveda pa imata zakonca Gaber pravico tovrstne povezave zanikati. Avtor članka se je z uporabo pogojnika in besedišča jasno in večkrat distanciral od vrednotenja vsebine ter delanja zaključkov tudi pri opozarjanju na morebitno lastništvo Ravbar-jeve graščine zakoncev Gaber. Novinarska etika seveda zahteva, da se novinar za morebitne neresnične ali napačne navedbe prizadetemu opraviči: če sem torej zakoncema Gaber pripisal prevelik socialno-ekonomski krog ali jima po krivici pripisal srednjeveško nepremičnino, se jima na tem mestu javno opravičujem. Damjan Popič, Demokracija Izbrane volitve Bravo! Dobro smo se odrezali na volitvah. Slovenci smo pač križanci med idioti, ki ne znajo razmišljati s svojo glavo, nehvale-žneži, lenuhi, pohlepneži in čredo lahkovernih koštrunov. Ni nam pomoči! Volivcem ni pomemben blagor vseh ljudi in napredek Slovenije, kar je odlično zastavila Janševa vlada. Pomembne so le bolne osebne ambicije, zamere, neverjetno sovraštvo do predsednika, užaljenost in koliko bo kdo lahko vtaknil v svoj žep. Zaslužili smo si, da po kratkem obdobju napredka, poštenosti in demokracije ponovno pademo v anarhijo ter da spet občutimo dober komunistični bič. Tega bomo zagotovo deležni! Takoj v začetku še ne, ker se čuti še vpliv dobre Janševe vlade, toda v štirih letih nas bo še krepko švrkal in prav je tako! Mihaela Afner, Celje Zmaga nasprotnikov slovenske osamosvojitve Mnogim bralcem slovenskih časnikov je najbrž že znano, kako so nekdanji vodilni skrajno levičarski funkcionarji nasprotovali slovenski osamosvojitvi. Šele po plebiscitu, ko se je ogromna večina Slovencev odločila za osamosvojitev, so spremenili taktiko in se potuhnili, vendar le navide- DeMOKRACIJA ■ 41/HII • 9. oktober 2008 zno. Bivši predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije je odlikoval za osamosvojitev osebe, ki niso imele v resnici prav nobenih zaslug - prej nasprotno. Zato vsa čast tistim res zaslužnim, ki so mu vrnili odlikovanja. Po razpadu Demosa, v katerega so se infiltrirali tudi zavedni levičarji, so taisti spet za 12 let prevzeli vodstvo v Sloveniji. Tedanji predsednik vlade Lojze Peterle ni imel nikakršne možnosti izvesti nujno lustracijo, saj je znani bivši oznovski oficir izjavil, da jo lahko izvedejo le preko njegovega trupla. Leta 2004, ko je na volitvah zmagala Janševa SDS, so po njem tolkli s topovi vseh kalibrov in uprizarjali masovne stavke na vseh področjih. Najbolj podla in lažniva je bila peticija novinarjev, poslana mednarodnim ustanovam, češ da uvaja Janša cenzuro nad tiskom. V tem obrekovanju se je najbolj »izkazal« bivši Večerov novinar s posrečenim priimkom, ki se ga lahko smatra za nekakšnega Robina Hooda slovenskih medijev. Garancijo za »neodvisnost« tiska zagotavlja gospa Andrijana Starina Kosem, ki je brezobzirno zasadila nož v hrbet tistim, ki so ji pomagali do vzpona. Zelo prav ima politični analitik in publicist dr. Boštjan M. Turk, ko piše v Večeru 27. 9. 2008, da takšnega medijskega umora, kot ga je bil pred volitvami deležen sedanji premier, ne pomnita niti zgodovina sodobne »demokracije« na Slovenskem niti sočasna evropska praksa. V Reporterju 23. 9. 2008 je pravilno ugotovil, da gredo niti glavnih v teh volitvah do Milana Kučana, Foruma 21, ljubljanskega župana, pa še koga, predvsem pa do premajhne zavesti volivcev, ki še po dveh desetletjih ne ločujejo med resnico in utvaro. V mislih ima tudi mater vseh afer - afero Patria, kar je bil svojevrsten atentat na premierja Janšo. Sicer pa je imel ► 71 Demokracija ODZIVI IN MNENJA ► Janša na žalost opozicijo celo v lastni koaliciji, saj je ugotovil, da SLS pod vodstvom predsednika Bojana Šrota sedi na dveh stolih. Lojze Peterle pa je v Večeru dne 27. 9. 2008 pravilno ugotovil, da je Erjavčev DeSUS izrazito leva stranka in da je bil najbolj nenačelen do upokojencev, ker so v Ropovi vladi podprli udarec po upokojencih, v Janševi pa se je stanje izboljšalo. Kdaj bodo upokojenci le sprevideli, da so nasedli in da se jim nič dobrega ne obeta v novi levičarski vladi. O tej temi piše v Večeru z dne 23. 9. 2008 tudi odlični pisec g. Marjan Av-gustinovič iz Maribora s člankom »Volivci so se odločili za upokojencem nenaklonjeno stranko«. Seveda si je sedaj oddahnila tudi profesorica dr. Vesna V. Godina, ko piše v Večeru, da bi Janša moral izgubiti volitve še z večjo razliko. Zelo vesel pa je tudi podpredsednik SD, politolog, profesor na Fakulteti za družbene vede in prostovoljni nadzornik cerkvenih pridig dr. Igor Lukšič, ko pravi, da rezultat volitev kaže, da so se ljudje v Sloveniji odločili, da jim »totalitarni« režim in instrumen-talizacijska politika nista pisana na kožo. V resnici pa upam, da se le velik del Slovencev spominja totalitarizma in genocida po letu 1945 in z ozirom na tedanjo strahovlado bi moral velik del nekdanje rdeče »elite« imeti rezerviran prostor na smetišču zgodovine. Roman Kralj, Maribor Smrtni greh za Slovenijo Na zadnjih volitvah so zopet dobili v roke papirje za vodenje države ljudje, ki zagovarjajo rop, požig, in i&LPSkhVAL Radio Alpski val www.alpskival.net (053811 886 <053811 674 RADIČ 1 *\ 9 /.iIV. 96,4 MHz Slovenske gorice Trg osvoboditve 5,2230 Lenart, tel: 02/729 02 20, /20 73 24, fax: 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: rodio@ radio-rsg.si, INTERNET STRAN: www.rodio-fsg.si (ij) RADIO D IVI EV 97.2, 99.5, 103.7, 1 06,2 Mhz UKV, STEREO, RDS umor, ki je bil sprožen leta 1941 ko so partizani pod vodstvom komunistične partije skupaj z okupatorji napadli Slovenijo. V tem nerešenem, v vso tkivo slovenskega narodovega telesa zalezenem in prisotnem smrtnem grehu tiči vsa naša velika nesreča, ki nas vedno bolj peha v izumrtje. Kar poglejte naša glavna mesta, če nas ne bi reševali drugi bratski narodi, bi jih bilo že pol manj, in ni čudno, da v njih velikopotezno zmagujejo vse stranke, ki izhajajo iz komunistične partije, saj v njih vidijo zagotovilo za privilegije in svoj razcvet. V potrdilo so jim že njihovi predhodniki, ki so po svetovni vojni skupaj z okupatorjem zdesetkali slovenski narod. Kar poglejte od primest dalje, kolikšno število in kakšna struktura prebivalstva v vaseh je bila nekdaj v Sloveniji po vseh zakotjih dežele, kakšna pa je danes?! Dokler ta smrtni greh komunistične partije nad Slovenijo ne bo rešen, nas ne morejo rešiti nobeni mavrično preoblečeni komunisti ne združena Evropa in ne globalizirani Svet, če v samih nas ni moči, da bi oprali ta smrtni greh. Upam, da ste že dojeli, čemu služi ta dolgi uvod? Služi naj temu, da boste dojeli, kako potreben in za vso našo državo zgleden je bil letos tisti še mali glas opozorila vernikom, kako so iz svoje vere dolžni voliti. Ne glede na vik in krik »pošteno prigrabljenih« taj-kunskih medijev in politikov, ki so jim to omogočili, ter trobentačev, ki so ga na veliko zatrobili, je dejstvo, da bi morale vse župnije v naši državi - od spodaj navzgor in obratno - v prvi vrsti kazati na grehe v družbi, ki se čez vse še dovoljene mere za obvladovanje bohoti pri nas. Recimo: prvak nekdanje KP je vse razpoložljive udarne sile s svojimi vazali vred pozival na okope, naj obdela še vedno iz totalitarizma zaslepljeno ljudstvo proti zametkom resnične demokracije, ki je silno pokvarljiva, če jo v roke dobijo oligarhi. Je bilo kaj zgražanja? Ne, temveč smejoče se odobravanje! Zato ni čudno, kar počnejo naši verniki, katerih cilj je, da bi prišli v nebesa. Posebno starejši so večina člani upokojenskih društev, ta pa jih usmerjajo, da volijo DeSUS, ki je čisti podaljšek SD, prej ZLSD, še prej pa KPS. In to naši starejši verniki pridno počnejo, sicer DeSUS ne bi imel tolikšnega volilnega uspeha, saj pravi »napredni upokojenci« ne dajo glasu svoji stanovski stranki (ta je ustanovljena za verne), temveč naslednici KPS, da bo gotovo zmagala na volitvah. Zatorej, dragi župnik iz Bevk, vsa čast vam za dušno skrb vaših ovčic. Želja vernikov, ki nam je mar demokracija, pa je za naslednjo OLIMPIJADO, naj vas že danes začno posnemati duhovniki - župniki po vseh župnijah, ker tega ne počno učitelji, ki v času verouka pošiljajo otroke na proslave ZB. Da bi tako kot nekdaj pod fašizmom - nacizmom - komunizmom v polnosti (razumljivo tudi na polju polisa), kot nas uči naš blaženi Anton Martin Slomšek, na vseh področjih skrbeli za dušni blagor svojih vernikov. Anton Mušič, Škofljica Zmeden pogled izza očal 72 Zgodovinar dr. Janko Prunk naj bi bil gledal v prihodnost (odgovor na intervju dr. Janka Prunka v Magu 24. 9. 09, št. 38, ki ga pa tam niso želeli objaviti), v kateri bo »zmagoviti trojček« skupaj z Desusom zagotavljal nekoliko Demokracija • 4i/xin • 9. oktober 2008 bolj socialno občutljivo levosre-dinskost. Seveda, napoveduje se sprememba, naj bo že kakršna koli, v njej je zaslutil svoj varen kotiček znova dr. Prunk. Iz desnega kotička se bo pomaknil proti levi, in ker ubogljivo in všečno odgovarja na vprašanja novinarja v Magu, bo morda kak jesenski list prekril tudi njegovo večbarvno skrivališče. Politična kultura, o kateri razpreda, je zanj seveda kot fatamorgana, ki jo na silo želi uzreti tam, kjer je udobnost želenega fotelja najprivlačnejša. Medtem ko na eni strani pravi o komentatorju Balažicu, da »je bil prej že tudi vse drugo« (kar dopuščam), pravi o drugem, dr. Boštjanu M. Turku, da je »navaden amater in Janšev advokat«. Všeč pa mu je Balažiceva izjava »pa dajmo že enkrat postati normalni«! Zanimivo. Zgodovinarji bi morali imeti sijajen spomin. Toda pod tisto, »prej pa je bil že vse drugo«, bi moral zgodovinar Prunk podpisati tudi sebe. Tista je namreč iz trte zvita, da je on »ubogega Janšo, ki po krahu v Demokratski stranki ni imel kam iti«, pripeljal v Pučnikovo stranko. Skoraj dvomim, da bi si kaj takega drznil zapisati, če bi bil dr. Pučnik še živ. Resnica je ta, da je dr. Prunk leta 1994 dejansko izstopil iz Janševe stranke, še pred tem pa tudi Pučniku ni kazal prav prijaznega obraza, saj Pučnikova načelnost ni ustrezala mlahavosti in hinavščini. Prunkova odsotnost iz politike naj bi trajala do oktobra 2004, ko je SDS zmagala na volitvah. In kako pomenljivo - zmagala je stranka, ki ji je še vedno predsedoval Janez Janša, dr. Prunk pa se je znova priključil prav stranki, v kateri je po Prunkovo »naredil red kot v kakšni kasarni, on pa nima ODZIVI IN MNENJA/TAKO MISLIM v njej kaj iskati«. Kaj pa ste iskali, gospod Prunk, če ne drugega kot kakšno korist oziroma udoben fotelj, iz katerega bi delili zlagane zgodovinske resnice? Zanimiva je tudi Vaša »resnicoljubnost«, da ste letos spomladi ponovno izstopili iz stranke. Boste dejali, da to meče lepo luč na Vas? Očitno se sedaj v »novih« pogojih hvalite s svojim dejanjem. Saj, morda bodo pa zdaj bolje poskrbeli za vas. V svojem intervjuju ste tudi izjavili, da »nekomu lahko dam svoje simpatije, toda nikoli ne morem dati svoje duše in svoje pameti. SDS in njen vodja pa sta hotela prav to«. Človek da tisto, kar premore, duša pa je nekaj tako svetega, da je ni mogoče iztrgati, pamet pa je, kakršna pač je, in menim, da je Janši ne primanjkuje, kar je zanesljivo dokazal vsem Slovencem, pa še Evropi zraven. Nekaj resničnega in za Slovenijo pozitivnega pa ste le izjavili, namreč da našemu predsedniku napovedujete dolgo politično kariero. Za to napoved pa hvala, dr. Prunk! Vera Ban, Ljubljana Svoboda tiska Morebitni mandatar Borut Pahor je kmalu po razglasitvi volilnih rezultatov dejal: „Zagotovili bomo svobodo tiska!" Vsem demokratičnim piscem predlagam, da čim več pišejo in pošiljajo svoje prispevke predvsem Delu in Dnevniku. V primerih neobjave naj jih pošljejo Demokraciji, Reporterju, Družini in Slovenskemu tedniku, s pripisom, da jih Delo oziroma Dnevnik nista objavila. Glede na Pahorjevo obljubo pozivam uredništva štirih omenjenih časnikov, da njim poslana neobjavljena pisma s primerno opombo objavijo in tako dokažejo, da oni nimajo težav s svobodo tiska. Ive A. Stanič, Kočevska Reka 15.9.2008 na RTVS Pregled zgodovine Primorske v luči proslave ob obletnici priključitve le-te Sloveniji, dolge razlage z raznimi trditvami tistih protagonistov, ki so takrat operirali v vseh porah partizanstva - vse je jasno o tej vojni. Toda bistvo te komaj pre- tekle zgodovine ni bilo povedano. Temu se vsi po vrsti izogibajo. Slovenski narod ima pregovore, ki so zelo resnični; na primer »vsaka medalja ima dve plati«. Tako so vsi po vrsti zagovarjali le eno plat medalje, in to tisto, ki jim najbolj ustreza. Povedali so, da so oni izpeljali vse tako, kot je bilo načrtovano, nikjer naj ne bi bili naredili nobene napake. Da pa je bilo vse skupaj že davno prej naštudirano, tega ni nihče omenil, kakor ni nihče omenil, da so iz Moskve dobili napačen plan, kako naj to izpeljejo. In zakaj je bilo treba uvažati revolucijo v Jugoslavijo? Sedaj trdijo, da te ni bilo, naj bi vse bilo samo rodoljubje! To bi lahko bilo, bi vsaj prineslo dosti manj žrtev in trpljenja. In kaj naj rečemo temu, da so ves čas vojne in revolucije imeli za vodilo samo komunizem. Takoj po vojni pa imeli Stalina, Tita in Marxa za največje sinove narodov, celo sveta. Da so Primorska, Trst, Gorica, ki so ostali na oni strani v Italiji in ki so se na tak način morda za vedno izgubili, je krivda samo tega in takega početja, obnašanja partizanstva na tem območju. Ko smo poslušali nekatere intervjuje o situaciji v Trstu v tistem negotovem obdobju, smo lahko videli in slišali, da so bile zadeve zmedene le na zunaj, medtem ko je bilo v zakulisju že vse jasno, komu bo v končni fazi Trst pripadel. Najzanimivejši intervju je tisti, ki ga je dal neki magister zgodovine v Trstu. Rekel je: »Takrat so bile razmere pač take, ki bi lahko tudi kaj spremenile, saj so bili tisti Tržačani, ki so bili navajeni uporabljati tržaško italijansko govorico, nenaklonjeni, da bi se Trst vrnil Italiji.« Imena magistra si nisem zapomnil. In končno, zakaj je bilo treba sedaj na TV 3 predvajati dokumentarec, ki je v bistvu konstrukt. Ve se namreč, da je iz tistih časov, ko je vse izhajalo iz agitpropa. Pa še to. Leta 1941 so v Londonu, ko je bila tam delegacija iz Jugoslavije, obljubili, da bosta Trst in Gorica po vojni v okviru nove Jugoslavije. To je izjavil angleški zgodovinar pred TV-kamero, a so se stvari pozneje tako spremenile, da od tega ni bilo nič. Viktor Miklavčič, Nova Gorica Partnerstvo - kakšno? Marija Vodišek Od poraza NSi na letošnjih volitvah ožji odbor stranke analizira njegove vzroke. Kakor vsak poraženec krivdo vali predvsem na napačno vodenje stranke, za kar je seveda kriv Andrej Bajuk. No, po Peterletovih izjavah ni kriv le Bajuk, temveč predvsem premier Janez Janša in njegova stranka SDS, ki jo imenuje SZDL oz. »socialistično zvezo delovnega ljudstva«. Poraženci iščejo vzroke poraza, in ker jih nočejo poiskati pri sebi, dolžijo druge. Intervju s Peterletom v Delu, 27. 9. 2008, je očiten dokaz, da NSi prevzema vodenje dis-kreditacije J. Janše iz programa »zmagovitega trojčka« KGB. Glavni očitek je, da v Janševi vladi ni bilo partnerskih odnosov. Poglejmo, kakšno »partnerstvo« je SKD s sorodnimi strankami izvajala v preteklosti. 1. Zadeva Depala vas: SKD prek podpredsednika stranke in notranjega ministra Iva Bizjaka, kjer je nastala celotna spletka za rušenje obrambnega ministra Janeza Janše, aktivno sodeluje pri tej zaroti. Skupen sestanek vseh ljubljanskih odborov SKD in govori Lojzeta Peterleta, E. Staniča in Deželaka to še dodatno potrdijo. Bila sem tam. 2. Poskus sprejetja Resolucije 1096 Parlamentarne skupščine Sveta Evrope v zadevi zapuščine nekdanjih komunističnih totalitarnih sistemov. Najmanj pet ur sta se pri Urški na Privozu Peterletova SKD in Pučnikova SDSS pogajali za sprejtje. Resolucija ni bila sprejeta, ker so krščanski demokrati nasprotovali. Pučnik je bil do skrajnosti razočaran. Bila sem tam. 3. SDS organizira podpisovanje za uveljavitev večinskega volilnega sistema. Zbrali smo več kot zahtevanih 43.000 podpisov in jih odnesli v parlament. Med njimi je tudi podpis sedanjega celjskega škofa Antona Stresa. V pismih je Lojze Peterle članom SKD prepovedal podpisovanje. Pa so nekateri vseeno prišli. Pozneje je v parlamentu poleg SKD tudi Zagožnova SLS nasprotovala večinskemu sistemu. Verjetno bi bila po tem sistemu NSi danes v parlamentu in SLS bi imela več poslancev. 4. Leta 1996 se »zgodi« poslanec SKD Ciril Pucko, ki proda svoj glas LDS. Samo EN GLAS je manjkal Janezu Drnovšku in tega mu je dal »kristjan«. Bila sem na balkonu parlamenta. Upam, da Lojze Peterle, ki je bil zunanji minister v Drnovškovi vladi, ni pozabil, kako ponižujoče ga je slednji odpoklical iz Ogleja, kjer je hotel preprečiti »španski kompromis« liberalne demokracije oz. Franca Jurija? Pa kolikor se spomnim, ni o tem napisal nobenega obtožujočega članka. Janševa SDS (za Peterleta SZDL) je Peterletovo kandidaturo za predsednika države podprla. Še dobro, da ni bil izvoljen! No, toliko o očitanem partnerstvu in vztrajnem pripisovanju razlogov za svoj neuspeh Janezu Janši in Andreju Bajuku, ki smo mu mnogi hvaležni za njegovo štiriletno odlično delo v Janševi vladi. Ima mar Lojze Peterle mandat, da odloča o tem, kdo je kristjan in kdo ni? DeSUS, ki ima 7,45 odstotka glasov, ni tretja stranka v državi, temveč četrta, saj ima SDS 29,26 odstotka glasov, le da SDS ni v igri »trojčka«. Mislim, da bo DeSUS najtežavnejša stranka in Kresalova jim je že povedala, da ne morejo imeti enakih pozicij kot »trojček«, pa sta bila Šrot in Erjavec kar tiho. Novemu mandatarju pa iskreno želimo uspešno delo za dobro Slovenije! Demokracija ■ 41/xiii ■ 9. oktober 2008 73 Realist? Svetovalec predsednika SD za promet in pomorstvo ter kandidat za ministra za promet Patrick Vlačič je odločitev Evropske komisije, da Sloveniji zaradi obstoječega sistema vinjet pošlje prvi uradni opomin, označil kot pričakovano. Po njegovih besedah so bili v SD do projekta kritični tudi zato, ker predstavlja nevarnost za javne finance. Meni, da je bila uvedba vinjet predvolilno darilo odhajajoče vlade volivcem, kljub temu pa jih ne bi ukinil. Za prihodnost Ministrica za delo Marjeta Cotman je v poslanici ob mednarodnem dnevu otroka zapisala, da mora biti vsa družba otrokom prijazna. »Družba namreč, tako kot družina, ki ne skrbi za svoje otroke, nima prihodnosti.« Po njenem smo »dolžni slediti ukrepom, ki bodo otrokom zagotavljali celovit osebnostni razvoj«. Pristojni državni organi morajo po njenem mnenju pri vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti predvsem za otrokovo korist. Priznan v Evropi Večni pesimist Ekonomist dr. Jože Mencinger je znan po tem, da na večino stvari gleda pesimistično. Že kot podpredsednik Demosove vlade ni verjel v gospodarsko osamosvojitev Slovenije. Danes upa, da se finančna kriza ne bo vlekla več kot deset let. Slovenija naj bi se temu delno izognila, ker je finančno »manj razvita«. Meni, da pri nas javnofinančnega presežka sploh ni. Reforma plač-nega sistema pa naj bi bila največja napaka odhajajoče vlade. LJUDJE Politični semafor igralec Mathias Menard, pogovor z avtorjem pa je vodil založnik in pisatelj Eric Naulleau. Sledili so nastopi na univerzi Le Mirail v Toulousu, kjer sta Jančarjevi deli predstavila profesorja primerjalne književnosti Pierre-Yves Boisseau in Frédéric Sounac. V Toulousu se bo s svojimi bralci srečal v literarni kavarni Terra Nova, več nastopov pa bo imel na knjižnem sejmu v Le Mansu, so sporočili z založbe Modrijan, pri kateri je v zbirki Euroman izšla Jančarjeva zadnja knjiga Drevo brez imena. Poleg Jančarja bo Francijo v sklopu prireditve Tour de France evropskih pisateljev novembra obiskal tudi Boris Pahor. Glede na to, da je Jančar skoraj bolj priznan v tujini kot pri nas, ne preseneča njegova trditev, da je težava slovenske ustvarjalnosti družbena atmosfera, ki teži k povprečju. Nekomu, ki izstopa, je treba to priznati, pravi. »Slovenci pa to strašno neradi počnemo.« M. B. Pisatelj Drago Jančar sodi med tiste slovenske pisatelje, ki so v Evropi nadvse cenjeni. Njegove številne knjige so bile prevedene v tuje jezike, deležen paje bil tudi številnih mednarodnih nagrad. V teh dneh se spet mudi v tujini. Francija je v obdobju predsedovanja Evropski uniji v goste povabila ugledne in uveljavljene pisatelje iz držav članic Evropske unije. V sklopu predstavitev, poimenovanih Tour de France evropskih pisateljev (Tour de France des écrivains europeens), Slovenijo prvi zastopa Drago Jančar, ki v Franciji predstavlja francoska prevoda zbirke novel Joyceov učenec in romana Severni sij. Jančar se pisateljske turneje po Franciji, ki sicer poteka celo obdobje predsedovanja, udeležuje med 6. in 12. oktobrom. Svoji deli v prevodu Andree Lück Gaye je predstavil v znamenitem pariškem gledališču Chatelet in v tamkajšnji Evropski hiši. V gledališču je odlomke iz njegovih del bral Demokracija • 41/xiii • 9. oktober 2008 — 'knjigarna Demokracija Narcrčlliuai NAROČILO (označite z x): □ Tone Kuntner: Mati Slovenija....................................................................9,18 EUR □ Dušan S. Lajovic: Med svobodo in rdečo zvezdo 25,87 EUR □ Milan Zver: 100 let socialdemokrate 9,18 EUR □ Janez Janša: Okopi.......................................................................9,18 EUR □ Janez Janša: Premiki.............................................................................9,18 EUR □ Jaklič in Toplak: Ustava Združenih držav Amerike s pojasnili 20,82 EUR □ Cijan, Toplak, Dubrovnik (ur.): Državna ureditev Republike Slovenije 35,46 EUR □ Viktor Miklavčič: Pričevanja....................................................................20,44 EUR □ Matjaž Klemenčič, Vladimir Klemenčič: Prizadevanja koroških Slovencev za narodnostni obstoj po drugi svetovni vojni 32,00 EUR □ Silvin Eiletz: Skrivnost kominterne...........................................................23,96 EUR □ Jan F. Triska: Pozabljena fronta prve svetovne vojne 22,95 EUR □ M. Zaje, F. Kozina, F. Dejak: Ušli so smrti ...................................................16,29 EUR □ Tomaž Butkovič: Vzpon Bohinja pred zatonom Avstro-Ogarske 22,95 EUR □ Jože Dežman: Moč preživetja..................................................................27,16 EUR □ Jože Hubad: Dolga slovenska pot v svobodno Evropo 4,13 EUR □ Andrej Capuder, Bogdan Kladnik: Slovenija brez meja ................................45,27 EUR □ Jože Dežman, Marjan Linas: Med kljukastim križem in rdečo zvezdo..................20,82 EUR □ Jože Dežman: S spravno ljubeznijo iz rdeče ledene dobe 27,16 EUR □ A. Elste, M. Koschat, H. Filipič: Nacistična Avstrija na zatožni klopi....................22,11 EUR □ Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945,1. 4,52 EUR □ Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945, II. 4,52 EUR □ Tamara Griesser-Pečar: Stanislav Lenič, življenjepis iz zapora 18,56 EUR □ Eiletz: Zgodovina neke kolaboracije: Boljševiki in Nemci 1914-1918 27,94 EUR □ Andrej Rahten: Pozabljeni slovenski premier 17,65 EUR □ Dieter Blumenvvitz: Okupacija in revolucija v Sloveniji (1941-1946) 16,02 EUR □ Vasja Klavora: Koraki skozi meglo.............................................................26,95 EUR □ Milan Zver: Demokracija v klasični slovenski politični misli 18,36 EUR □ Tita Kovač Artemis: Baron Janez Vajkard Valvasor........................................12,51 EUR □ Jože Žemljic: Življenje je večna borba..........................................................8,34 EUR □ Jože Dežman: Rojstvo Slovenije...............................................................20,00 EUR □ Jože Dežman, Hanzi Filipič: Hitlerjeva dolga senca.......................................26,99 EUR □ Jelka Žmuc Kušar: Evropski večeri Lojzeta Peterleta 14,99 EUR □ Vasja Klavora: Doberdob, Kraško bojišče 1915-1916 29,90 EUR □ RajkoTopolovec: Kraj prišlekov: Strnišče - Kidričevo.....................................10,00 EUR □ Ive A. Stanič: Kočevski proces 1943 ...........................................................28,00 EUR □ Jože Dežman: Slovenija 1945 -1960.........................................................32,99 EUR □ Silvin Eiletz: Titova skrivnostna leta v Moskvi 1935-1940 28,90 EUR I France Planteu: Obsojeni na preteklost .......................... 20,05 EUR X Izpolnjeno narocilnico pošljite na naslov: Demokracija, Mivka 25, 1000 Ljubljana ali na faks 01/2447204 Poštnino po veljavnem ceniku Pošte Slovenije plača naslovnik ob prevzemu. I/se cene vsebujejo 8,5% DDV. Ob naročilu 2 (dveh) knjig: darilo lonček »Demokracija« 3 (treh) knjig: darilo lonček + kapa »Demokracija« 4 (štirih) in več knjig: darilo lonček + kapa »Demokracija« + knjiga (po našem izboru) Ime in priimek (ime podjetja): Datum naročila: Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica: Podpis in žig naročnika (samo pravne osebe): Kraj, poštna št.: Davčni zavezanec: □ NE □ DA Kontaktna oseba (samo pravne osebe): ID za DDV: www.demokracija.si ■w^ k n j i g a r n a Demokracija Nova obzorja d. o. o., Komenskega 11, Ljubljana Popolnost v vaših rokah! SAMSUNG OMNIA " Cena vključuje DDV. Akcijska ponudba velja do odprodaje zalog, ob sklenitvi/podaljšanju naročniškega razmerja Povezani 44 oziroma Povezani 77 za 24 mesecev, za vse. ki nimate veljavnega aneksa IIMTS št. 14/2005. Mobitelova prodajna mreža omogoča nakup akcijskih mobitelov na več kot 350 prodajnih mestih in po vsej Sloveniji. Zaradi tega je mogoče, da določen model mobiteia ni na voljo na vseh prodajnih mestih hkrati. Cenik pogovorov in storitev ter ostali pogoji v paketih Povezani so na voljo na www mobitel-si. Slika je simbolična. Najmočnejše vezi so tiste, ki jih ne vidimo. Samsung OMNIA - mikaven in dostopen! Revolucija še nikoli ni bila tako privlačna. Napredna »Smart« tehnologija strnjena v neverjetno zapeljivo linijo mobitelov Samsung Omnia. Dotaknite se zaslona in odkrijte novo dimenzijo zabave. Vrhunski žepni kino, fotoaparat s 5 MP in več kot 8 GB velika shramba, kamor lahko prenesete svoje fotografije, glasbo in najljubše filme. Operacijski sistem Windows Mobile 6.1 v povezavi z naprednim spletnim brskalnikom, ki s tehnologijo HSDPA omogoča enostaven dostop do spleta in popolno sinhronizacijo z vašim osebnim računalnikom. Dovolite, da vas zapelje z obliko in prepriča z vsebino.