LISTEK. Berači. Spis&l Taclar Kosmak. Neko nedeljo eem prifiel t romarBki kraj ZaroSice. Ravno j« prihajala veiika prooesija. Spredaj so ribrala bandera, za njimi ie nela mladina, pctem godci, dnhovniki in drngo Ijndstvo. Gcdba je igrala in iz tisočerih nst se je razlegata glasna'11 t\n Mariji Devici. Stopil sem k mosto, viel klobuk z glave, pa gledal trnmo roiuarjev. Bili so zaprašeui in potni. Z/enske so nesle pletene ko^e na hrbtu Za mostom je sedelo sredi poti, ki je držala r cerkev, nekaj b«račev. Da bi jih ne pohodili, eo se morsli romarji razdelk; na dve atraci. Takoj pri moslu jo sedela nekaj čez trideset let ntar3 iena in je kazala razgaijeno bolno nogo. Poleg ?ebe je imela dre btirgli. Stezala je roke pa kričala: „0 daša Vrlčanska, 8pomni ee nbcgega Lazarja. Vsak vinar svete miloMine ti povrne naš Gcspod Jezua Kristas (pri teh beseiah je aklonila glavo), romnr mcj mili. Obvany vas Bog, dobri kr&3an8ki Ijndje, in daj vam ljobo zdravje." M^rsikatera ženica ji je dala krajcar. nOj, porrai ti Bog, zlate, radodarna rokm. Bog ras sprimi v tem avetem romarskem krajn!" Ntkoliko naprej je vpil ogorel mlad človek. Slezal je x mokk(in OTite roke, oči pa je i»el zaprte: rU»milit« ¦«, dobra srca, inene ubogega, slepega berača, zakaj glepota j« Dajvečja npsre^a na sretn. Jai nesrečni, alepi reve? ne vidim sclnca božjega — o moj Bog! — in večna tema je okoli mene. Povrni vam Bog stotisočkrat in obrarnj s!&pote vas in ^aše otroke! 0, pobožni romar, mamica dobra, nsmilite se mene, slepcga revčka. Jezas Naiarenski, nsmili se mej" Še nekoliko naprej je aedei majhen, npaden mož, ki 8e js dižal pol na jok, pol na eoieh in je mrdal kakor bi hotel goForiti. Levo roko je steial po milcščini, z desno je pa pozvanjal z zvončkom. BPoglej, nbogcga mntca!" so si štpetale romarlce, pa mu dajale nik>ščine. Izp eTod ,}e Sel t ccrker, zvonovi so ntihoiii, a t hr»mn božem so zabnčale orgle. Krenil Hem t goetilnioo, shranil tam daljnogled, pa odšel t eerkev. StopivSi iz go stiluice, sem vidal, da berafii žo sede tik ceste y serci pod dreveso^. Mostece je bilo kakor iiatnrio, nikjer žive dnše; v8e je bilo v cerkvi, iaien onib beračjT ii kramarjev poleg pokopaliBOa. Stopil Bem tiho okoli hifie, da bi me berači ne zapazili. Zensaa jo Stela drobiž, a slepe« je privlekel izzn raz trganega jopiča steklcnioo žga»ja, krepko nagnil, pa ponndil še ženi: rNa, pij ! Si kaj dosti nabraia?" HroEpa žena je BPgla po steklenioi, pila m prifrtavtla: BNi, da bi Clovek gororil! Trideset kr»jcarjeT. Človek kriči in krift , da se mn nkoraj razklencgo čeljnsti, pa aa prazen nifi. Comti se neki potikajo po božjih polib, ko pa nočejo »iž darorati? Še najkoljže }* tamle oae»n (Bamlgnila je z glavo proti mutcu), ne črhne niti besediee, pa uajveč nabere." Slepee se je obrnil k mntca: ,1, saj res, nae edee rpije in vpije, da ohripi; vi pa si polni.e mošnjo bres rsake težave. Dajte nam vsaj nekaj od tega, k&r nte n«brali, aieer vas izdam!" Matec 86 pa jezno nacsrdne: nLe me, a tudi ja» imam jezik, da povem, kdo ste vi, sleparji sleparski. Fcy te bodi!" BKaj praviš, da smo aJeparji'?" razkafieno zavpije ženšče. V tem sj nlepec slnčajno oare in zspazi mene (imel je bre-s dvonaa nekakšen Bent"). Zgane se, stegne bitro roke in začne javkati: ^Usmilite se mene, nbogega, slepega berača, dcbri krščanski ljndje!" Hroma tudi pomoli roke, pa začne: ,0 dnša krgčanfeka!" Mntec pa jame zvcniti, raigaje % astivicarai. jaz pa grem meninič, tebinič v hišo Gospodovo. Po slaibi božji se vsnjejo romarji \i oerkve in se r«zidejo po ire3teeu, nekaj v gostiloioe, da se pokrepdajo, drugi pa med kramarje ob mostn. Berači pa še bolj kriče. Videl sem mlade deklioe, k: 80 jih gleiale z neko grozo, starke pa so sklepale roke ix jih ponilovale: rTo so Yam revčki nesrečni!" Pri nas t llartiokovem ie živela revna in zapalden« starka, aadvali smo jo Reio §e danes jo vidim, kakor b^ gtala pred naenoj. Bila je vela, snha, bolehna ic je viieb kouaaj 4ra koraka pred seboj. Nosila je dolga kriU (pr nas smo rekli, da se nosi po gosposko), t >da ta krila so bila že tbledela, ognljela. Stanovala je v majhni, temačni izbi 7 občinski hiSi. Ali še to sob;co je inorala delid 8 sta riin boračem, ki je večkrat pnhajal dtmov pi;aa in ni imel nobenih ozirov do nje. Kmetiškega dek ni ne zcala, ne unogla; beračiti jo je bilo pa sram. Pletla je Ijndem nogavioe (Sivati ni več videla). Židla se jo s tera, k*r 80 ji ljndje dali z& to. Iz ubožnega zaklada je d'bivala kakSen gro§ in za to si je kupovala kavo. Tcda kskšna je bila tiBta kava! Pa setn vend»r često slišal od žen, ki ao ho4i!e k nam: BKaj boš, Rera jt slakoiacdik! Saino kavo bi pila, a da bi človeka za kaj prosila — in kdo bi ji rad >e dal: Bog ne daj — 'ada b: voljala za gospo!" Jaz veega tega teaaj So nisena nmel, pa vendar se je to iueni vedno zdelo grdo. Mcja roati so se> za Rezo vselej ipotegnili. Bilo je nekofi jencni. Na nagini vrtu je bilo že sko»j vse drevjM golo, le ni hrnski bo Se romeneli listi. Pri iel sem iz eerkve domov. Mati 90 me poklicali v knhinjo i» mi tam vteknili * žep dva zavitka s k".vo in sladkorjem, 7 rnti pa zafito potico (gotovo so s\ jo bili sami pritrgali is»d ust), pa 80 mi zašepotali: rNa pa nesi bri Rezi. Reci, la ji to pošiljam v» praznike — pa ne povej ntkomar nid 4a veS!" BŽe veml" In kot bi Vrenil, sem bil tam. Kar zdirjal Hfm k Rezi. Sedela je pri majhneK oknn, ps. nogarioo je gletla. V sobiei je bilo Umačn«, «xzlo in Tl&feas. BHvra!jen bodi Jezus Kristtts!" sem jo pozd-avil. rNa vekomaj, amen. Kdo pa si ti ?" ,,Tnkaj vam pošiljajo mati nekaj za prsznik«", sem dejal name8to odgorora in stopil bliže k njej. Poinala me je po glasu. BA, ti si, Ijabček moj, Bog te sprin-i!" V*ela je zavitka in rnto, jo razvozljala, in ko je videla, kaj sena ji prinesel, je od veseljavzajoka!a. Solze so ji tekle po bledem, Bagabanem iiea Še izpregovunti ni mogla. Prijeia me je za glavo in me poljubila na delo. Ta poljub me še danes gr.go v dnSi. Naglo sem vzel ruto, pa r-tekel. Vpila je starka nekaj za menoj. pa ne vem, kaj ; n sem se vrnil. Takrat aisem nikomar zinil besedice 0 tern; no, idaj pa že lahko povem: Mati moja so žo odšii z Rozo vred v vočnost Tam dajeta skapaj 0 sebi odgovor. Meni je pa ostal na %^e to samo apomin, aladak kako; prijeten een, nežen kakor narodna pesem in nengaelji? kakor svezda na nebn. Ne morem trditi, da so ?si javni berači t&ki, kakršni sa bili oni v Zarošioah, toda prav dosti jih je pa takih. Tajni bsrači so pa vsi taki, kakrSna je bila Re». Prijate|jč«k djmgi, koMa boa dal o&uhinal aa«Ui»o 9