H I B '1- \ s -s~/ LJUB JANA ' "" ROZ N I Ljubljan s ko b a r j e 3-4 1 9 6 z 11•01'· ~, , , , , : , .:r"! .... / 1" '"'"'"'" , ..... ,,. '" ,.,., .. .,.,,. 7 G ZG HRU~ICA o l o (' Rudnik #:. ,:· ... ..., -, NAOGORICA fl !'i i ' /1 ~ .J •. )~H ~... ( . .Iti BI ZOVtk /1 SOTESk i\ ORUE .... B I L T E N ZVEZE GEODETsrm INŽENIRJEV IN GEOtll.JJJTROV SLOVENIJE Leto 1967 Ljubljano. december 19G7 Št. 3-4 vsebina: l. azgovor z direktorjem Geodetskega za.voda f3rl8 Ljubljana stran l 2. Zo.pimik 10. redne seje sekretariata zveze GIG Slovenije 3 3. Zapisnik 11. redne seje sekretariata Zveze GIG Slovenije 5 4. Dkupščina Zvoze GIG Slovenije 7 5. Srečko Bernik: Poročilo s posvetovanja o ::rne1oo.nju in evidenci podzemnih komvnalnih napeljav v Spli't.1.1 9 6. Lio.rj an Jenko : Sp-r·emembe učnega načrta na gel:l-det slco-konn..mo.lner:1 oddelku FAGG 10 ·7. Dragan Era.jnc: Profil in področje dela geodetsko-komunalnega inženirja 13 8. I'rof .Alojz Podpečan: Lenin - utemeljitelj lmrtogra.fije v 23,'JP 17 9. F:[,1°01 Zupan: Razvoj avtomatizacije na Geodet sltem zavodu mm 20 10. Tomnž Banovec: Turistična karta Ljubljane 22 11. !'[o.:rjan Smi0 ekar: Ogled kartografsko-reprodukcijskih del v Čehoslovaški 23 12. Infonnacije: a) Odbor izvršnega sveta je razpravljal o os- nutkih geodetskih zakonov 25 b) I7.idana je uredba o izdelnvi izmeritve il1 zem- ljiškega katastra ter njunem vzdrževanju 25 c) Sn Srbija je sprejela zakon o izmeritvi 2;em- :i j išč in z,em.1.j iškem ko.tast ru 2 5 č) Seja lwmisije zn geo- 11H1 goodetsl:ih del. Ali nam lahko poveste' 1pri katerih delih že uporabljnto elektronske računalnike in s kakšnim uspehom? Kakšno jE;J vaše rnne:i1je o nadc- ljni mode:r-I1izaciji geodetskih del? 4. vprašanje: Pred kratkim ste se udeležili na Dunaju 150 letnice avstrijskega katcstra. /_li nam lahko opišete vašo vtise iz Avstrije ? Na postn.vljenn vprašanj,, je tov. direktor odgovoril naslednje: ;Jd l. Kronološki o:riEJ 20, lotnega razvoja našega zavoda znhteva dalj- ši opis, znto ga tulraj opuščamo. Ugotavljamo pa, da se v p1~etolclih 20 letih življenju naše delovne organizacije zrcali razvoj geodetske službe in stroko, katera se 110. žalost nmogokrat ni mogla znebiti 11togosti 11 in •1zapire.nja· 1 vase kot posledice preveč e.dministra,tivnega vodenja službe ozirome, stroke in konservativnosti miselnosti. Položaj zo.vodo, danes je nozaviden: neizprosno ekonomsko kolesje gospodarske reforme ·•melje 11 tudi njega, nerealno družbeno vrednotenje geodetskega dela kot posledica p:i?eteklosti položc:j še otežuje. Tehnično nezadostno op11er!lljen ne more uporabljati modeme tehnologije proiz- vodnje, ki izdelke pocenjujejo. Vsled tega se je zavod odločil zavestno sn polit:Jrn Vizo.tezonjo, p11su11 , ker samo tako lahlco nabavi moderna proizvajalna sredstva, ki tvorijo bazo :zu boljšo perspekti:vo. In perspektiva? Ro.zširjona geodetska dejavnost z uvedbo avtonr.cije! ProgTI:,n rcizvojo, Geodetskega Z8,voda SRS predvideva postopno uvo.janjc avto- macije v proizvodne postopke. Celoten lwlelctiv je solidarno sprejel te. pro- grc,m, zavednjoč se, do. si edinole nn tu način ustvarja boljše pogoje, to.ko lcolektivne kot osebne. ad 2. Akcija ustn:novitve poslovnega združenja vseh geodetskih delov- nih organizacij Jugoslavije je v začetni fazi. t.j. registracija mnenj event. bodočih Članov. V letu 1967 so bile vidne tendence združev2nja or~anizacij - 2 - po republikah. (V SR Hrvatsld republiško združenje t0 obstoja, 8:.1. Srbija nc.- merava združenje v najkrajšem čnsu osnovati). No.jprej o zveznem poslovnem združenju: Mnenja sem, da je potrebno, uresničljivo, vendo.r v začetni f:'.zi (do 5 lot) z •·minimalnim11 delokrogom, v katerega spadajo enotna politika cen, zncnst- veno-raziskovalno delo in afirmacija geodetske stroke. V Sloveniji so težnje za poslovnim sodelovanjem, in bo v najkrajšem času sklenjona pogodba o poslovnem sodelovanju med tremi geodetskimi delov:r1irni orgcnisccijami (samoupravni organi so ustrezajoče sklepe že sprejeli). O koristnosti in potrebnosti poslovnega sodelovanjr', ne dvomim, nasprotno, želim poudariti, da je nujno. ad 3, Mislim, da na prvi del vprašanja članelc Karla Zupana, dipl. ing.geod,, (v tej številki 11Biltenaii) daje zadovoljiv odgovor. Moje mnenje o nadaljni modernizaciji geodetskih del: Geodetsko dejavnost je možno v največji meri racionalizirati :!, uvedbo avto- macije, Molfrerne metode proizvodnje vseh vrst načrtov s fotogrametrično metodo, elek- tronskimi računalniki, avtomatizirani risalniki, obdelava evidenc z modernimi mehanografskimi stroji, so danes v drugih državah (na vzhodu in zo.pndu) dejstvo in imajo že celo svojo tradicijo. Jugoslavija je v tem oziru še le- dina ( z delno izjemo uporabB fotogrametrije) in je samo vpro.šunje časa, kdaj si bo 11 avtornacija 11 utrla svojo pot. Tehničnemu progresu v svetu se ni mogoče izogniti, 11 zapiranje očin pred nji1:1 in izgovori o specifičnosti našega razvoja so dokaj borni argumenti, ki pa povzročajo neizbežno stagnacijo stroke in s tem družbeno vrednost naše služ-- be. Vem, da imajo zelo mlade afriške države uvedeno geodetsko avtom:cijo, o lm- teri lahko mi samo sanjamo. ad 4. Čeravno morda na vprašanje ne bom zadovoljivo odgovoril, sem ob priliki obiska na Dunaju dobil globok vtis, da v geodetskre dejavnosti našo sosednje države veljata 2 definiciji, kateri želim navesti. l. l1acionalizacija: Organizacija poteka dela je takšna, da pri najmanjši uporabi časa, stro- kovnjakov in stroškov doseže največji učinelc. V območje racionalizcteije spadajo poenostavitve delovnih metod (100 letrn:, tradicij~,, izražena v pravilnikih in inertnost misiiilnosti ne smejo biti oviro.) in uporaba novih delovnih metod. Natančnost merjenja v geodetski dejavnosti se mora soočiti z ekonomičnost~~· 2. Avtoma,cija: pomeni 1·azbremenitev človeka pri delih, ki se ponavljajo in ne potrebujo- j o neprekinjene prisotnosti človekovega razuma. Ta se naj uporabi pri odlo- čitvah, planiranju, organizaciji in nadzoru, Uporaba fotogrametrije, elektronskega merjenja dolžin, fotoregistrirnih teodolitov, mehanografska in, elektronska obdelava rezultatov geodetsldh - J - merjenj, elektronsko kartiranje in račumlllje so v Avstriji preverjene in ekonomično opro.vičene telmologije. Ugotovitev naših sosedov, do. so z racionalizaoijo in uvedbo o.vtornacij e v 10 letih napravili več kot v 140 letih, je napravilo, name e;:.obok vtis in sprožila ponovno vprašanje: Kaj pa mi? Z A P I S N I K 10. redne seje sekretariata Zveze GIG Slovenije :CJeji, ki je bila dne 29.9.1967, sta razen članov sekretnriata in nadzornega odbora., prisostvovala tudi zastopnilca geodetske uprave SRS in Geodet skego, zavoda sr:s. D n e v n i r e d : l. Posvetovanje o snemanju in evidenci podzemnih komunalnih naprav v Splitu; 2. Priprave za skupščino Zveze GIG Slovenije; J. Razno. Uvodonw„ je predsednik ugotovil, da je sklep zadnje seje sekreto..riata izvršen, saj je bila sejo. predsedstva zveze v juniju. Ad l. Tov, predsednik 1.:igot ovi , da je za po svet o vanje o snemanju in evidenci podzemnih komunalnih naprav pripravil osnovni referat tov. Jože ~3enčar, dil~ektor zavoda za izmero in kataster zemljišč Ljubljana. -:eferat obraV11ava razna vprašanja v zvezi z registracijo komunalnih naprav in priLa- zuje, kakšno je stanje o tem v Jugoslaviji in nekaterih drugih državah (Češ­ koslovašlm, Poljska, Švica itd.). V naši državi sta na tem področju dosegla do- ločene uspehe le Ljubljana. in Beograd. V obširni razpravi je bilo ugotovljeno, da je potrebno cimprej začeti :;; i:,;de- lo..vo k:to..stra komunalnih naprav v Sloveniji za vsa mesta, I'oudnrjeno pa je bilo, da je treba načrtno obdelovati tudi vprašanja v zvezi z regionalno dokumenta- cijo i:n katastrom zgradb, kajti le-te dokumentacije so za regionalno in ur:tia- n:_stično planirru1j e kot tudi za druge namene nujno potrebne. I'ot re bno je, da geodetska stroka pri nas enako kot v drugih državah prevznme nove no..loc;e. Temu je posvečen tudi program mednarodnega geodetskega kongrese., v Londonu, ki bo v letu 1968. V zvezi s problematiko katastra komunalnih naprav je bilo enotno nmenje, do„ je za to potrebno sprejeti republiški zakon in ne zvezni, kajti le tako bo aožno ured: ti vsa vpraŠE1.nja v skladu s potrebami in možnostmi republik. J?ou- - 4 - darjeno je bilo, da bi zveZJ."1.i predpi.si, če bi bili togi, lahko zavrli, ka.r je v Sloveniji že v zvezi s tem storjenega. Nadalje pa je pri nas zaradi nekaterih drugih republiških zakonov (zakon o urbanističnem plm1i- ranju, zo.kon o komunalnih organizacijah posebnega družbenega pomena) sprejem ustreznih predpisov o katastru komunalnih naprav nujna potreba. Ad 2. Sklene se, da bo skupščina zveze 15.12.1967. Predsednik pripravi glo,vno poročilo, v katero bo zajel tudi delo posameznih komisij kot tudi predloge sklepov za skupščino. Ad J. V razpravi o razmerah v geodetski stroki je b:Llo ugotov- ljeno, d:., je geodet slca strokovna ura slo raj za polovico manjša kot pa v nekaterih drugih sorodnih st:cokah. Temu primerno so nizki tudi osebni do- hodki v geodetski stroki. Nadalje je bilo poudarjeno, da zaradi nizkih osebnih dohodkov tudi ni možno zagotoviti sredstev niti za enostavno še 1nanj :3a razširjeno reprodukcijo (modernizacija, šolstvo, stanovanja itd.) Za primerjnvo so bili nnvedeni mesečni povprečni osebni dohodki v I, pol- letju 1967 za razne uejavnosti na osnovi podatkov službe družbenega lrnji- govodstva, in -~o i povprečje Slovenije 83.200 Sdin industrija 82. 500 tl kmetijstvo 75. 600 ti gradbeništvo slmpaj 78.600 H gradbeništvo projektivo. 169.700 o gradbena podjetja 71.900 B montažna podjetja 93.000 11 geodetske del.organizac, 105. 700 II promet 90,000 II trgovina in gostinstvo 93.300 " obrt 78,500 n Po struktur:i •,;oposlenega kadra je potrebno geodetske delovne organizacije primerjnti s projektnnskimi organizacijami, po osebnih dohodkih pa so raz- like ogromno, vsekakor prevelike. Nujno bo v bodoče postaviti tako strukturo geodetske ure, da bo možtro zagotoyiti potrebna sredstva za razširjeno reprodukcijo, kajt>i le tako bo možno modernizirati in mehanizirati posc.mezna dela. - 5 - Z A P I S N I K 11. redne seje sekretariata Zveze GIG Slovenije seji, ki je bilo. dne 14,11.1967, so prisostvovali čloni sekretariatt?nad- zornega odbora. . D n.e v ni red: l. Obravnava tez za zakon o geodetski prostorski izmeri; 2. Ob1°avnava osnutlca zakona o financiranju geodetskih izmer v obdobju 1968-1970. ,\d. 1) Geode-čslm uprava SRS je pripravila teze za znlcon o geodetski prostorski izrner:L, iz lm,terih je razvidno, kakšne bodo naloge geodetske službe. Tciw je v te:,__;o.h predvideno, da bo geodetsko. služba vodila tri temeljne evi<.lence: ko.to.stcr zemljišč, lmtaster komunalnih n~prav in ko.tast er zgradb, H2. osno- vi teh kc.to.strov in geodetskih osnov, ki so osnova vsemu, naj bi se izdel:2- li ~'rogledi v obliki regionalnih in urbonsld.h atlnsov in posebno evidence. Teze obr::lV1mvo,j o razen vsebine in namena. geodetske prostorske izmere tudi poglc;vjn: o enotnosti sistem:.'. in postoplm, pristojnosti družbeno političnih sl~upnosti, vzdrževanje, obveze občanov, organov in organizacij, izv1•šcvanj e del, javnost in izdajanje podatkov, izdelava načrtov in kart, bonitir2,nje zem- ljišč in katastrska klasifikacija, posebna evidenca v družbeni Jesti, regio- nalni in urbanski atlasi. Izdelane teze uvaje.jo med drugim nekatere spremembe v delo geodetskih občin­ skih upravnih organov, ko predvidevajo, da vsebuje prijava o spremembi tudi načrt novega sta.nja. Zaradi važnosti in obsežnosti sestavljenih tez je bila sestavljena posobnc. komisiji.,. zveze (prof.Črnivec, Golorej, Krčka), ki je poročala sekretnriatu o svojih pripombah. Nato se je razvila razpravo., v kateri sta se izoblikovali dve ra2.lični Emenji. Večina se je strinjala, da so sestavljene teze sprejemljive in me- nijo, da je treba Čimprej sprejeti ustrezen republiški zakon. Drugi, pred- vsem predstavniki geodetskih občinskih upravnih organov, pa so sestavljeno teze kritizirali, češ da se želi 11 lcatastrska služba" degmdirdi v .'.:'.rhivslrn službo, Poudarjali so, da občinski geodetski upravni organ opravljn strokov- no službo in ne upravne in da je nemogoče ločiti geodezijo od zemljiškega l;:~~tast1-1c,. V razpravi so bile dane še n&slednje pripombe :o.o, teze: - predvideti je treba, da se formira geodetski strokovni svet, - 6 - - beseda o,tlas ni prime:rna in jo je treba nadomestiti z ustreznejšo, - vsebino in obseg atlasov naj predpiše geodetska upravo. sns in ne občina, - izdelane teze niso v soglasju s temeljnim zakonom o izmeritvi zemljišč in zemljiškem katastru in njunem vzdrževanju. Po obširni razpravi je bilo ugotovljeno, da bi bilo zaradi važnosti in aktuo..lnosti obravnavane materije potrebno organizirati posebno delovno posvetovanje o tem, kajti sekretariat je prernaloštevilen, da bi lahko sprejemal stališča, ki bodo odraz geodetske službe in stroke • . d 2. Osnutek zakona o finonciranju geodet'ških izmer v sn Sloveniji v obdobju 1968-1970, ki ga je prav tako pripravila geodetska uprava SRS, obsega no.slednja dela: izdelo.v:'. osnovne državne karto 1:5000 oziroma 1:10.000 - izdelava geodetskih načrtov v merilu 1:500 - 1:5000, - bonitjranje zemljišč. Po osnutku zakona bo republika sofinancirala izdelavo osnovne držo,vne lmrte in geodetskih načrtov in finoncirala sruna bonitiranje zemljišč, Iz fino.nčner;c. progmr,1[\ izhaja, da bi izdelavo osnovne državne karte sofino.ncirn.le: federn,- cijo. , republika in občine, a izdelavo geodetskih načrtov: republike: in obči­ ne. Za predvidena dela naj bi republika zagotovila skupno 8 1 400.000 Ndin, oziro- nw, po posameznih letih 1968 - 2,400.000 Ndin, 1969 - J,000.000 Ndin, 1970 - 3 1 000.000 Ndin. Sekretario,t meni, da je sprejem navedenega zakonn nujnn potreba, saj jo brez geodetskih podlog nemogoče izdelati regionalni prostorski plon, urba- nistične programe, urQMistične in zazidalne nač1~e. Te osnove pa so potreb- ne tudi z:i upravne, statistične, gospodarske, projektantske in druge rn:1mene in je zo.ro.di njihove splošne uporabnosti nujno, da tudi republika sofinanci- rc. to. de ln. V razpravi so bile izrečene pripombe, da ni razvidno, kam se bodo stekalo. sredstvo, od prodaje načrtov in kart in da bi bilo potrebno, da republika finoncira tudi raziskovalno delo. - 7 - SKUPŠČINA ZVEZE GIG SLOVENIJE V 1x,tek, dne 15.decembra 1967 je bila v Ljubljani redna letna slmpšč:•.na. Zve:c,e GIG Slovenije, ki se je je udeležilo trideset delegatov. DncV11i red skupščine je bil zelo obsežen, saj je vseboval devet točk: l. otvoritev in izvohtev delovnega predsedstva in komisiji 2. PoroČilo predsednika ZGIG o delu v dveletni dobi; 3. Blagajniško poročilo; 4. Poročilo nadzornega odbora; 5. Razprava o poročilih in razrešnica do sedanj e1:m odboru; 6. Volitve novega 0dbora ZGIGS; 7, Spremembe in dopolnitve statuta ZGIGS; s. Sprejem sklepov za bodoče delo; 9. Razno. V referatu predsednika je bilo poudarjeno, da je bil v ~~adnjem času dosežm1 ogromen prern:Lk v razvoju geodetske stroke, ki ga je sekretariat zvec_;e spreu- ljal in podpiral. Sodeloval je s predlogi in pripombami pri i ~de lavi ,~akon- skih in drugih osnutkov predpisov, ki tangirajo geodet slrn sh~Žbo o,;j.ro;:ia st:i:·olrn. Nadalje je sekretariat dal nmenje o organizaciji in učnem progrc1r.1L geodetskega šolstva, sodeloval pri organizaciji predavanj itd. Od ostalih komisij zveze sta bili najbolj aktivni lcomis:i.jn :w !30lstvo in ko- misija za tisk. Prva je organizirala anketo o vpmšnnjih geodetskega šolstv:--- oziroma ne.sploh o geodetskih kadrih, pripravila poročilo o problen1'.0,tiki geo- detskega šolstva v Sloveniji za posvetovanje v Beogradu, ki ga je organi~i- ralo. Zvezo, GIG Jugoslavije. Komisija za tisk se je predvsem o.ngažirala pr:i. izdc1jariju Biltena ZGIGS. Večji del razprave se je žal vrtel olcrog načina pobi1~a11ja člru.1c~ri11e i11 o yj_šini članarine, ki je v znesku 6, 00 N din letno občutno prenizka. Tudi Člallarina je važna, vendar bi skupščina morala posvetiti več časa nezainte•• resiranosti člonstva zo. delo v Zvezi, ker zaradi tega zve;.;a lcot forum nu dn•- cega uspehov, ki bi jih sicer lahlrn. Vsa leta je na dnevnern redu isto. proble-- mo.t:·ka, uspehi pa so pičli. Verjetno amaterska prizadeva.njo, posamem1:'.kov ;.10 bodo več mogla biti kos družbenoekonomskim procesom rc.~;voja. - 8 - V razpravi je bilo še poudarjeno: da je delo društev (podružnic) popolnoma zc.mrlo in da poso.mezni člani zveze nikakor nočejo prevzeti nobenih nalog; - da mora nastopati Zveza kot forum in kot tak je lahko pobudnilc različnih akcij, saj je še vrsta vprašanj nerešenih, dajati mora mnenja in predloge; - da naj zveza prevzame akcijo, da se obstoječi podatki zemljiškega katas- tra vodijo čim moderneje, uporabljajoč mehanografijo; - da se vsebina Biltena zveze razširi, da bo nekak geodetski bilten, v lm- terem bodo zastopane tudi posamezne geodetske institucije (uprava, ope- rativa, šolstvo, komisije pri gospodarski zbornici in sindilmtu itd •••• ) V novi sekretariat Zveze GIGS so bili z javnim glasovanjem izvoljeni: za predsednika tov. Ivan Golorej; za druge Člo.ne sekretariata: Tomo..ž Ba11ovec, Drago Lipič, JMe~ Obreza, Bogdan Rihar, Marjan Smrekar, Peter Svetik; za nadzor.ai odbor: Anton Košir, Jože Senčar, Duro Šimunnc. Za predsednika posameznih komisij: produktivnost dela - Janko Zubalič, šolstvo - Eo.rjDJ.1 Jenko, tisk - Stanko Majcen, znanstveno raziskovalno delo - Ivan Urh. Druge Člane komisij bo imenoval sekretariat Zveze. Slmpščim,, je obravnavala tudi spremembe statuta zveze :hn sprejelo, nnslednj o dopolnitve: - zvezo, GIGS izdaja Bilten, v lmterem seznanja geodetske strokovnjake o svojem delu; - črto,jo se vsa določila, ki se nanašajo na okrajni odbor; - da isvoli člane stalnih komisij sekretnriat, razen predsednika, ki ga izvoli skupščina. Sklepi ze. nadaljnje delo zveze, ki jih je sprejela skupščina, so obsežni in pomembni, čeprav so deklarativni: - Društva naj bi obstajala v Ljubljani za Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko; v Mariboru za severno Štajersko,I~oroško in Pomurje; v Celju za Savinjsko dolino in Sp.Posavje; v Kopru in Novi Gorici za Primorsko. - Utrditi je treba povezavo v delu med sekretariatom Zveze in odbori druš- tev; - Konstruktivno sodelovati pri sestavljanju novih in spremembi obstoječih predpisov, ki tangirajo geodetsko službo in stroko; - Sodelovati pri uveljavitvi stroke, predvsem na področju urbru1izma, regio- na1l10go. p1anirnnj a in komunale; - Skrbeh z2- orgnnizacijo in vsebino strokovnega izpopolnj evcmjo. obstoj očih kadrov glede na potrebe v praksi. ·- 9 - - Posredovati problematiko sekretariatu Zveze GIG Jugoslavije; - Minimalno, olanarina je 12,80 Ndin letno, Srečko Bernik POROČILO S POSVETOVANJA O SNEMANJU TIT EVIDENCI PODZEJV[ifIH KOMUNALNIH NAPELJAV V SPLITU zveza geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije je priredilo. v [::plitu 19. in. 20. oktobra t .l. posvetovanje o sn.erno..nju in evidenci podzemnih lrnr:m- nalnih napeljav in objektov. Organizacijsko delo je bilo poverjeno društvu v Splitu, ki je nalogo p:rav dobro opravilo. Posvetovanje je bilo v dvoro..ni cJ.ependo.nse Doma JLA. Posvetovanje, ki se ga je udeležilo preko .300 udeležencev i:z vse Jugoslavije, je otvoril predsednik občinslrn skupščine Split, ki je prevzel pokroviteljstvo nad tem posveibovo.nj em. Od ztm3.lljih udeležencev so se posveta udeležili zastop• nik Čehoslovaške iz Pmge (dr.ing, Vaclav Krumphanzl) s l'.:rajšim referatom o problemih lw.tastra podzemnih napeljav v ČSSR, zastopnik Poljske iz Krakova (dr.ing. Jerzy Somoliszwiski) z referAtom o problemu inventarizacije podzem- ne mreže v polj sl:ih mestih, iz Bolgarije načelnik glavne uprave zo.. geodezijo in lmrtogrnfijo (ing. Kr. Angeli.ev) z referatom o i½delavi planov podzenmih n;::~ peljav in objektov v NR Bolgariji ter zas-l;opnik sosedY~e republike D,:ladžarslce. V osnovnem referatu o mreži komunalnih vodov, snemanju in evidenci je glavno probleme prikazal direktor Zavodn za izmero in kataster zemljišč v Ljubljani tov, Jože Senčar, Obširno in podrobno je ta vprašanja obdelal z nekaterimi strokovnimi sodelavci v posebni publikaciji, ki je za to posvetovanje izšla v tisku no. 1.35 straneh teksta s številnimi slikami in 14 prilogo.mi, Nekaj izvodov knjige je še na voljo pri Zavodu za izmero in kataster zemljišč v Ljubljo.ni. V korefe1·atih so poročali dipl.geod. ing. Milornd Krasoj evic o lmtastru pod- zemnih komunalnih vodov v Beogradu, dipl. ing. Paško Lovic o ko.rti komurn1lni:1 vodov in možnosti njih izdelave v Zagrebu, dipl.geod.ing. Marko Gostovic o izkustvih pri izdelavi evidence o podzenmih komunalnih vodih in objektih v mestu Subotici, geodet D1°ago Mijuškovic o pot robnih predpisih zs izmero pod- zenmih napeljav, dipl.geod.ing. Aloj z Podpečan o strokovnem usposabljnnju kcd- rov ter dipl.elelctro ing. Vladimir Sokolov o aparatih za odkrj_vo,nje skritih vodov, Na osnovi referata, korefero.tov in diskusije je bilo ugotovljeno, da pri nas še nimamo potrebnih predpisov za snemanje in izdelavo načrtov lmtastro. - 10 - komunalnih vodov in objektov. Več mest je že ¼o.Čelo z izdelavo teh načrtov, ni po. potrebne enotnosti pri izdelavi ne.Črtov pnw zaradi pon1 .. '¼"ljl;:anja teh predpisov. Sklenjeno je b·. lo, da se zakonodajnim organom prikaže, do. je nujno izdati potrebne m,:::terialne predpise Z<..'l. uspešno izvaja.nje izmere in registracije podzemne komunalne mreže in objektov. V novo izmero naj se obvezno vključi izmero, podzenmih vodov in objektov, pri že obstoječi izme- ri pa naj se začne dopolnjevati z registracijo vodov in ažurnim vzdrže- vanjem lr.Gtastm komunalnih napeljo.v in objektov. I'Jed posvetovanjem so pri razstavi no..črtov podzemnih lcomunalnih napeljav sodelovc.la posamezna mesta, ld že imajo te na.črte. Z največ eksponati je bilo zastopano mesto Ljubljmw .• Na razstavi so bili na vpogled tudi o,pc,rati - iskalci podzenmih vodov dveh nemških in ene domače tovan1e, Ob zaključku je prijetno navdušil vse udeležence skupni izlet no. otolc Hvar ob krasnem vremenu in s poznim jesenskim kopnnjem v morju„ I Io.rj an J cmko SPREMEMBE UČNEGA NAČRTA NA GEODETSKO-KOMUNAllrGM ODDELICU 1AGG O učnem načrtu mora geodetsko-komunalni oddelek fakultete za arhiteldmro, gradbeništvo in geodezijo zelo pogosto ro.zpravljnti, in sicer morda ne toliko zaradi nero.zčiščenega koncepta o strokovnih profilih, ki naj jih formira, niti toliko znro.di drugih notrnnjih težav, kakršne npr. prino.šo,jo 1ir,jhno število slušateljev, sprnmembe v učnem osebju itd., temveč pretežno zaradi pobud, nalogov in sklepov od zunaj. Pobude s str1J.11i proizvodnje so bile zmerom. dobrodošl0 in koristne, čeprav ni mogel oddelek vsake v celoti sprejeti. l\'Ino- go slabše je bilo s 11 prostovoljno" reformo študija iz leta 1960 z vsemi njenim:l posledicami, ki se krepko občutijo še danes. Naj omenim le težave, ki so se začele leta 1965 s povret kom gradbenega oddelka na ne stopenj sld in devet se- mestrski način študija: učna načrta obeh oddelkov sta namreč le toliko povez::-.. - na, do. utegne že kaka manjšo. enostranska sprememba povzročiti na drugi stremi resne r.c1otnje, kaj šele tako korenit preobrat, kakršen je v prehodu od stopenj- skega sistemu ( s tako imenovano inverzijo študija) na običajni študij sld prin~ cip (4 semestri spret·>..:-: splošnimi predmeti plus 4 do 5 semestrov strokov- nih predmetov). Eljub vsom tožavam pa bistvenih in dejansko izvedenih sprememb učnega nv,Črlo, le ni bilo toliko, kolikor si jih morda predstavlja površno poučen opazovalec. Oglejmo si na kratko razdobje zndnjih desetih let. - 11 - 1957: Uvodba komunalne smeri študija. - Letniki so skupni, le s0zn::::,m pred ... metov z0, študente geodetske in komunalne smeri se več o,li mru1j razlikuje, predvsom v višjih letnikih. Študij se skrajša na osem semesti~ov„ 11Komunalci 11 dobijo temeljito geodetsko izobrazbo, slabše pa so podkovani v gradbeništvu zaradi prešibkih splošno-teoretičnih osnov s tega področja. 1960: Uvedba stopenjsl<:ega študija. - Ustanovita se geodetski in komunalni odsek, občutno diferencirana že od prvega letnika dalje. Uvedba stopnje za vsako ceno povzroči v komunalnem učnem načrtu odpad matematik0 IL in fizike, s tem pč., znatno olajšanje proti geodetskemu študiju. Razen tega post2.11e penzum geodetskih predmetov za komunalce zares minimalen. Vsebina študija geodetske smeri se praktično ne spremeni, le razpored .snovi jo nov j_n vse prej kot racionalen, gledano s stališča šolanja diplomiranih inženirjev. 1963: Združitev obeh smeri študija v prvih treh letnikih. - Za pripravljclno fazo so zna.Čilne resne in koristne razprave z geodetsko in komunalno oper::i- tivo. Študij je še zmerom stopenjski. Vendar je storjen važen kor2,k naprej z odpa:iavo čistega g~odetskega študija. Diplomant prejme naslov komunalno-geo- detskega dipl. inženirja ne glede na to, katero smer študija je izbral v zad- njem letniku. (Opomba: takih diplomantov II. stopnje še niJ11ULrio, pač pa že nekaj lh.nženirjev s I,stopnjo). Diferenciacija v izobrazbi komunalno in geo- detsko usmerjenega dipl. inženirja naj bi bila majhna. V praksi pn g,e opo.ŽD, divergenčne težnje; posebno zaradi trenutnega izostanka interesentov zn geodetsko usmeritev spEJt slabi geodetska strokovna plat v študiju komunalne smeri. To je rezultat ustaljenega mišljenja mnogih ljudi v 11 komuna111.ih krogih· 1 , ki menijo, da je 11 komunalcu11 potrebno prav malo geodezije (komaj kaj voč kot gradbeniku), in prihajajo nazadnje do logičnega zaključka, da bi mornla biti komu.i.v:i.nlna smer študija tesneje povewna z gradbeniškim študijem kot z geodet- skim. Tem ljudem je seveda tuj zgoraj opisani koncept geodet slrn-korrnxnalnega študija, to je študija v današnji obliki, ki ga začenja že peta generacija študentov. Praktična interna pred.no st takšnega učnega no.črta za oddelek je ta, da no1,.. malno zagotavlja obstoj treh kompletnih letnikcv in dn je šele v 4„ letniku istočo:sni obstoj obeh smeri odvisen od interesa slušateljev. L. 1967 je po dolgotrajnih prizadevanjih, v katerih je spet prispevala svoj delež operativa, nastal najnovejši predlog učnega načrta, ki v bistvu odp1~,v- lja stopenjski študij in zaradi obvezne omejitve tedenskega ur-.o.ika na največ 30 ur predavanj in vaj (po sklepu skupščine SRS !) ponovno uvaja deveti se- mester. Ohrnnjen je princip skupnega študija skozi prve tri letnike in enot- nega no,slova diplomantov. Vsebinsko pa je ta predlog skoraj nespremenjen proti obstoječemu učnemu načrtu. Opaziti je le rahlo modernizacijo z uvedbo prerunetov o sodobni tehniki obdelave podatkov. Bolj konkretni bomo, Če naštejemo vse važnejše strokovne preili11et e, ld naj jih absolvira slušatelj geodetslce smeri: geodezija I in II, geodetski rc.čuni I in II (z izravnalnim računom) fotogrametrija I, f~togrametrija rix, drž:,v- na izmera, višja geodezija x, geodetska astronomija~, kartografija, agra1~ ne operacije, avtomatski računalnikix, izvajanje urbanističnih načrtov; gradivo, zemeljska dela, fundiranje, dimenzioniranje gradbenih konstrukcij, ceste I, visoke zgradbe I, vodovod in lrnnalizacija, regulacije in melioracije, urbanistično planiranje, statistika, komunalno gospodarstvo. (Z znakom xso - 12 - ozna.čeni predmeti, ki niso skupni s komunalno smprjo). Tu bi se ll[, ):>Osebej predavali (sa.mo zo. komunalce) predmeti: ceste II (mestne), visoke zc;radbe II, čiščenje pitne in odpadne vode, promet, regiono,lno planiranje in mehnnoc:1·D.fije. V omenjenem predlogu učnega načrta lahko brez pridržkov pozdro.vimo povJ:>o,tel: na kontinuirani študij. To važno spremembo lrn.l:or tudi prehod nr. 9 semestrov so že poti•dili fakultetni organi. Obenem ostajajo še vedno odprte, vratn tudi interesentom za l. stopnjo, saj ima geodetsko komunalni oddelel: (GI:o) kot edino, visokošolska u'stanova &'Voje vrste v Sloveniji dolžnost, do, skrbi tudi za kadre s tako imenovano višjp izobrazbo, ki so bili v našer:1 strokovnem življenju že od nekdaj prisotni in bodo nedvomno še nadalje potrebni. Tn učni načrt še ni dokončno formin:m, ker je odvi1;Jen od končne redakcije učnega nnčr­ ta za dipl. inženirje. Slednji je namreč po svoji vsebinski plati nc::,letel 11L'. določene pripombe že pJ:'i razpravi v fakultetnih organih ( predvsem s strn.11i prej omenjenih krogov) zasluži pc tudi s strani geodetske strokovne dejavnosti nej- večjo pozornost, ker spet utegne dovesti do kritik in novih p1°edlogov. Pri vsem tem, kar je bilo povedruwga o razvoju študija na mm, bi lmz0.lo razmisliti o naslednji načelni dilemi: ali naj GKO obdrži svoj dosednnji kon- cept učnega no..črta, za katerega je bistven skupen študij prvjJ1 treh letnil:ov in enoten naslov diplomru1tov, ali naj bolj upošteva tiste predloge od sunaj, ki govore o nekoliko drugačnih likih geodetskega in komunalneeo. strolrnvnjaka. Geodetsko, uprava SRS je aprila lotos predlagal:•, profil geodetskegn strol;:ovnjc,- lm n v skladu z d1111ašn-jimi potrebami in perspeldivarni ze,poslitve 1', ki bi poleg geodezije obvladal tisto znanje iz gradbeništva, urbaniZnlo'.'. in di·•ugih področij; ki je nujno za izvajanje inventarizacije sto..:njn. v prostoru in zo.. službo prostorske dokumentacije. Zanj ne zahteva kompletnega znanja projel:tanto., zato ga razbremenjuje ttovilnih grr:.dbeniških predmetov. Zahtevo, po, dobro poz- ne.vanje (vključno s tehniko projektiranja) določenih zvrFSti nizkih in visokih zgradb; p:L'edvidevo.. tudi nekaj predmetov - npr. regionalno plW1ir1111je ,- ti so bili doslej no, GKO rezerviro11i za komi.malce, Geodetski predraeti pc~ ncj lJi bili olajšani vseh tistih teoretičnih poglavij, ki imc1,jo pomen le zo. geodezijo kot znanost. Gotovo je, da bi izvedba gornjega predloga zahtevala temeljito preureditev študija na oddelku in da bi zato naletela na težave. marsikdo se bo vprašal, češ ali bo tak profil geodet skege, strokovnjaka še aktualen in ustre~~en čez 10 ali 20 let ? Ali pa: ali bo talca vrsta študija no.leteln pri mL'.dini na večje znnimanj o kot do sedanja ? NoBoremo pa mimo no.slednje ugotovitve: V primeru, da bi se učni nnčrt in progrrn:1 na GKO preuredilo, v smislu omenjenih predlogov, bi se pojma 11geodet in ··lwr,unalec" lahko definitivno locSila in dobila nov, razčiščen pomen. I:ajti komtmalni študij bi lahko potem res razbremenili geodezije in go, lahko še bolj povezali z gradbeniškim. Urbanizem, 11 egio11alno planir1111je in komunal:.10 gospodarstvo pa bi verj et11<.l ostalo skupno področje obeh vi1 st strokovnjakov. S takšnim likom komunalnega strokovnja)m bi bile pravzaprav dobro uresničene sedonje razvojne tendence in bistvo predlogov komunalne operative, ne do. bi nastal kakršenkoli konfbkt z interesi geodetske stroke. - 13 - Dragru1 Kr1J.jnc E:WFIL JN PODROČJE DELA GEODETSKO-KONUl'M:cL.i\fEGA INŽ:CHII'.JJ\ Ker letos mineva deset let od ustanovitve geodetsko-komtmalnega oddell:a na fakulteti FAGG in ker je ta oddelek še vedno predmet diskusije, bi ro.d podal nekaj svojih niišlenj in vtisov ter spoznanj, ki bi pa prav gotovo pripomogli k dokončni rešitvi problematike na tem oddelku in s tem k no1"111[',liw,ciji sta.nj:-. v opern..tivi. Pripominjam pa, da so ta mišljenja i:µ sugestije sad dolgoletnih :razglabljonj (še iz vrst študentov) in diskusij, lti sem jih imel z učniL1 oseb- jem na fakulteti, s praktiki iz operative v zadnjem času (cca 3 let) pa še s diplomiranimi geodetsko-komunalnimi inženirji, ld pa so obenem najboljši pri- lmzovalci napak in prepustov v učnem programu oddelka, Menim, da je že skrn,jna nujnost, da prenehamo s to dolgoletno polemiko, ki ovira normalen razvoj in uspešen napredek oddelka in je že postala resna ovira diplomiranih geodet slco- komunalnih inženirjev. Z normalizacijo stanja in poenotenjem pogledov se nam neposredno odpira mož- nost reševanja cele vrste problemov, ki se nanašajo na že velikokrat poudar- jeno potrebo po profilu našega strokovnjaka. Naj navedem S8,mo nelmtere s stališča pn,kse: a) dolgoročnejša politika kadrovanjn in štipendiranja, b) dr1.1žeeno-ekonomska upravičenost obstojo, oddelkei., na fakulteti, c) sprememba učnega programa, obvezne prakse študentov ter modernizacija štu- dijo,, d) profil srednješolskega kadra, e) pravne regulacije področja diplomruitov geodetsko-komuno,lnego.. oddellm, f) uvedbo, enotnih strokovnih izpitov, g) o..firmacijo, stroke v javnosti, strokovno izpopolnjevanje itd. J:Tajvažnejša pridobitev tega pa bi bila vsekakor rešitev nevzdržnega sto,njc,, že diplomiranih komunalnih inženirjev, ki so danes še vedno neorganizirani in neopredeljeni. Prav gotovo je, da je prišlo do polemike na oddelku in v opern,tivi znradi tega, ker je bilo že takoj v začetku preveč interesentov (tako s strani urbo.l'l nittov, ekonomistov, geodetske in gradbene operative ter gradbenega in geodet- slrnsa oddelka) in pa preširokih - neenotnih tolmačenj potrebnega lika geodet- sko-komtmalnega inženirja, kar pa je bilo za začetek tudi razumljivo. Tnko je nnstnl I. učni program, ki omenjeno donmevo potrjuje, saj so ;32,radi svoje sploš- nosti in specifičnih zahtev fo,kultete FAGG kot tehnične visokošolske institucije ni mogel uveljaviti. Več realnosti in smiselne izpopolnjenosti učnogn progrrnno. po, je prinesla varianta, ki pa je že diferencirala 1. 11 saniranega geodetcu in 2. komtmo,lca. Diferenciacija je s tem začrtala že zaželeno večjo usmerjenost v študiju. Tako so se zadovoljili na eni strani geodeti,ki so svoj študij sanirnli z gradbenini, urbCtnističnimi ter ekonomskimi predmeti, na drugi sh'rn1i pa lrnmu- nalci ( in del prakse ) , ki pa so tako imeli že večjo možnost ud0j stvovanjc: v - 14 - nizkih gradnjah, hkrati po, so imeli pregled s področja urbanizm._.--,_ in kom1.rn.o,l- nega gospodo,rstva. Vendar je tudi diferenciacija kazala že t2.koj svoje po- nmnjldjivosti, ki so se izražale v nepravilnem sor,2zmerju pri obeh usmerit- va.h v odnosu n:loniranim geodetsko-komunalnim inženirjem, ki se Čedc..lj o uspešnej c uve•· · ljcwlj '.jo v operativi. Dovolj z,govoren dokaz ;;zato jo možnost ~-11 }l(H'S 1ckt:i.- va z,o,poslitve. ::.'ozorni bralec prav gotovo ne bo ugotovil v predlogu (v splošnem) lmlcih ra- dik·.:i..nih sprememb, saj te tudi niso potrebne, ključ rešitve je pc uojou nmo- nju SQi,lO v enotnem stališču in tretir8Jlju diplomanta geodet sLo-komu112-lnega oddcl}m ter v še večji usmeritvi v študiju obeh profilov, lcot pa je to bilo do sedaj. - 17 - Prof. Alojz Podpečan LENIN - UTEMELJITELJ Ivi.R'I'OGRAFIJ]:I: V ZS8Jl Ob 50. obletnici oktobrske socialistične revolucije je primerno, da tud::. ne.ši geodetski strokovnjaki in drugi bralci zvedo, kakŠBll je delež Vlo.- d:'.L:ira Iljiča - Lenina pri razvoju sovjetske kartogrRfije. Lo jo 1)j_l leta 1918 podpisan mir v Brestu, je Lenin v svojem znru.101:: delu •1I'r:Lhodnje naloge sovjetske oblasti 11 postavil načrt za sociaL.st~.čno ize;rn.dnjo. Ta načrt je bil dopolnjen še z 110snutkom načrbu :;;1mi.stveno- telmišldh del 11 , v katerem je Lenin določil naloge sistemo.tič;:10ga prouče­ vanja in raziskovanja proizvajalnih sil,' sraotrno razmestHev L1dnstrijE, j_pcJ .• , kar je vno.prej zagotovilo razvoju sovjetske kartor::caf:'...jo najš:.ršo perspektivo. Bila je organizirana vrsta ekspedicij za raziskovs.nje p::..0 0·- i,:vajalnih sil (geološke, hidrotehniške, znanstveno-gospodo.rske, 1°azisLave /,2. :,1ove prometne zveze itd.) V ta namen so bile potrebne ,5eocrafsLc in t enat sLe karte • J1na no.jpomernbnejših potez za razvoj sovjetske kartocsrafj_je jo bilo, c;drt.1.- Žitnv vseh dvilnih in državnih geodetskih in lmrtografs\::·.i-i dol. V tn nanen je delovala posebna geodetska komisija pri Ako.der:1iji '.::12,:;.1.osti. 1.:or pre,aogi lrnrnisije niso b:Lli zadovoljivi, je Lenin osebno p:c:.pravil osnu- telc det!'eta o organizaciji geodetsko-kartografske službo. 15. rnarca 1919 jo Lenin podpisal dekret o ustanovitvi višje geodetske UJLave. ?rvn :;_n drugc.1, točka tega dekreta, ki sta pomembni za nad~ .. ljnji ra,woj sovjotsl.:e geode:-:;ije in kartografije, se glasita: I. Zaradi topografskega proučevanja ozemlja. ZSSR, naprodovo.nja in raz,vijaaja proizvajalnih sil, štednje s tehniškimi kadri, finančnih sred- stev in časa se ustanovi višja geodetska uprava pri znffilstveno-tulmišken oddelku višjega sveta narodnega gospodarstva. II. Za uresničenje tega namena imn višja geodetska upravo, naslednje naloco: 2.) c,družuje in koordinira geodetsko dejavnost vseh komisariatov in ustanov ropt\blike; b) opravlja v splošno državnem obsegu vsa osnovna geodetslw. dela (tri2.n1~;,. - lacija, astronomsko-geodetska dela, precizni nivelman) in vodi ta dela.; c) opro,vlja neprekinjeno sistematične topografske izmere 112, celotnem o::-,ou- l~ju republike; č) združuje in usmerja raznovrstna merjenja, p1°oprečuje paralelizem, c~bi:cr; i,, sistemizira rezultate astronomskih, geodetskih in topografslcih del posameznih komisariatov in ustanov z namenom, da se i2;clelajo :iJ1 izdo.jajo karte splošno držav11ega pomena v raznih merilih in za ra,'.:..1ovrstno name-- ne pri vodenju na1~dnega gospodarstva; - 18 - d) obdeluje in potrjuje uredbe za organizacJ_Jo del kakor tm1· teh ..niške instrukcije in pravila, ki določajo enotnost metod in :;.mc:·11ov c1ela, račtmanja, izdelave in izdajanja kart ter nD,Črtov za ra:-,ne 1°esore; e) organizira kartografsko dejavnost, izdaja karte za posaNe,:r1.0 resore, ustc1,nove in posameznike, tako da uporablja obstoječe kartografske ustanove in zavode; f) isdeluje in opremlja z geodetskimi instrumenti in optič11::_1ili 1n°ipravE>,- m:L :rnso:re, ustanove in posar,1eznike, tako da upore.blja v tn 11aL1en ob- stoječe tovarne geodetskih instrumentov; g) organizira znanstveno dejavnost s področja geodezije, astronomije, optike, kartografije, instrumentike in izmer v splošnem ter V'-- J~,ja mlade 2,nanstvene kadre; h) ,;k_ra, sistemizira in hrani lcarte ter drugo gradivo h;we~~; 4.) :cmve~";Uj e stike z organizacijami tu.jih držav zaradi uskl:..-:.,d~ctve c;eoclet- s slrn dejavnosti v mednarodnem merilu. V tGu }JOmembnem dokumentu je vsebovan temeljni prograr:1 c;eodetsko-ko.rto- gro.fske službe, njen narodno gospodarski značaj in splošno državni pomen za sovjetsko deželo. V carski Rusiji so bila državna geodetsko-J.mrtoc;r::ds-· ke.. dela v največji meri podrejena interesom vojske, nova sov;jetsl,:a karto- [!;rafijo, pa mora koristiti ljudstvu in no,rodnl3mu gospodarstvu. T,1di v poznejših letih je Lenin kazal nezrna11.jšano pozornost '.~0, problene lm:,,~l;op·c,fij e. To dolmzuj e vrsta dokumentov in pisem, ki inaj o ,~a kc.1°to- 610afij o velik metodološki pornen. Leta 1920 je Lenin naroč~Ll, da se izde- la c;eografslca karta sovjetske države. Poučno je, da je bil:-, tn lr:'rta, ki je 1)ilo, v merilu 1:10.000.000 za evropski del in v me1

;.devanja, do. atlasi vsebujejo vsestranske značilnosti prikC',>_,ov, do, L1Žojo njihovo medsebojno povezc.nost, njihove odvisnosti. :·.11 ,:,rotislovja. I - 19 - Zno,ci.Jxw j c '.• cla :i.:: :r.u;._l_,.1 J.dj ub veliki o bremenitvi pri vodenju nlade sov- jet s::0 rop;.,1 bli1::e skr·'.)91 h10i zn, ,'3C,otrni ioazvoj lmrtogro,fije, VeliJc::_1 7,1):L-· rl:2, atlc,sov, geog:_'1:1fc1;::U1 i:o_ tem-3,tskih l::art v nj(jgovem krerneljslwrn lmbi- :c.1et1J_, l:i jih j,~ .redno upor2b1jal 1Yci pisnnju svojih del, dokecsuje, lcd~o ;jo Lenin cenil in zn::,.1 uporabljati kn·te, Tudi na zo,sedanjih Sovnarl::om2. se jo vočl:rc.1.~ o1:a:~,vr•-::;.valo ,.-p:tnšan:: e izd•• lave lmrt, I'oslecb ·_:,e te.kšnc)ga vsestr::mslcego, rRzvoja knrtografije so bile nc,jbolj očj_-l:;nu !:,:...6 drUf<'G ,;v,3-te,\1110 vojno, ko je imela sovjetska arurniE~ nei:'ret:c'G:o- rc. no, voljo dcvolj tcpor;rn,fsidh k2rt v meri.lih od 1:25000 do 1:1.0(10.000 ](ct:~o::i:· tudi T~.zne tom':ltslrn k:::,rte. Vr~ego, skupaj je bilo rned vojno nat~·-snje- n-i.h 9;:J 1niJjjcnvr h:.vod,,7 raznih lmrt. Mel, i)011;;::;:11bn:i-.1J. in ob,c:ežnimi kartografskimi publikacij2,mi Z,S,Sl:. so tele; VclHd sr)vje·cs]d atl2,s sv9to, (:3S.AM), ki je kompleksni fizični, ekonomst:L i:i.1 1;01_:_-t;ičn:_:_ n-~ 12,s \' tr,·h delih, Ta atlas ( 490 stror1i kart) prekaš:..1, vsu c1ru_: 1• ffl;},,c::J :=::votc:, Dalje po'.::iorslci atlas s 83 Lartruni (1950-1958), o,tl2,s s·,rotc, z ;_dJ ui;:·,J_ni lrn,1°t (1954). Na;h,,30jo pozornost in medi1arod110 prizn~mje pn. je v~b_lJ_jJ_['. svoto,-·10, ka:,,;,a, l:?,':i00.00C (World J\itl,p 1:2,500,000) v 244 lj.si:;ill v :,·lw:~'):ll L1 anglešlrn:c1 jezH:u, Pis::i.v2, je latinic(1,, tL:;l: je v 12 1J;::.:cvo,h,. Pri ":.,:,~elavi te b1,rte r:::odeluj ejo; Bolgm'ija 7 listov, ČSS 1. 16 l:'.stov I DE N8rn~lja ;~.;_ l:i :Jtov, Madza_;_•::::::a 45 listov 9 l'olj slra 11 listov, ;;.o- ru1--111.:i jo. 6 listov :i..n 2·,:J,",H 134 L;_stov, Za potrebe srodnjeg~·- šoJ:1tvo, jo bilo do lota 1960 L::. vo 7 jo nec1 10() različnih goografsldh in olrnl:c 70 zgotlov:i_1_1„ :'lldh kc,::ct t,l.c ,'? L·::e 11.::1, ,r,r• __ -,_ju ZSSR, EloE1enti Krasovslrngc, v sodonji dobi 110.jbul;j u::~:-ez;';•c otliLi geoidi~:. Doc,0~;:~ ·_ S'.)'.7 j ::it ci]'rJ k;:-.rtogi";J..fij e so vi '3o)w ocenjeni v drugih d1°žavah. V nodl-in.roč1 11:i.l1 zeoi:~'.0:'2.fsldl1.; 1=-:ood8tskih 1 lrnrtografskih in geofisilmlnih us- t,:moycll ~·c CJvj•-'".:;s'ci 1:-arto::_:rafi in ~eodeti :,~elo upoštevani.. NoJ :c:c- ?O'.rjdc: . l:T:-':;'J&:,1·afije zo, prihodnost so: še večja dov1~šenost 1<:o,rt, olx@p.i; __ .,_,,; -,.·,::8U.:i.w, povočaDje natančnosti, zboljševanje ob1ilcovanja in t:i.sk ·:ri,'2 1'.:,r:: :::,;.-en" ::udi o-odelo,va novih serij lmrt in atlasov 1 ki bi po-• l1ohw;i(; :.~.c1ovol_i"li po~:rol)c n~:,:rodnege, gospodarstva in kul0ure. Vij:·i: :-_i.:.l:i :':č· LI_, U0r1O\ l D::uJcP o )mrt0grafiji, Beograd 1951 :,e:Lne i ,I-L ; ZL: 11,L:.2n 1,',/oltkartcnweric l:;::~,00,U~U, Lartogrnpl1.i:=:che Nachrichten, 2, 1966. - 20 - t:o.rel zupon RAZVOJ AVTOMATIZ.ACIJE NA GEODETSKEM ZAVODU SRS Kmalu potem ko ste, Nuklearni inštitut Jožef ŠtefM in Iuštitut zo, n12tell1D.tilrn 1 fiziko in mehaniko univerze v Ljubljani nabavila avtomatski rnčunc,lnik Z 23, srno pri nas začeli s prvimi poizkusi avtomatslrngo. računo,nj-:::.. r<:er je skoro z:::1. v.sa t~eodetsko, računanja potrebno pripraviti veliko število pod:,tlrnv, tele- i>r:~nterji no, r,,čunskem centru pa so bili precej zasedeni, smo 1cm lv. 1_;_videli, da aoro..mo nabaviti lasten teleprinter, Sedaj že ugotnvljox.10 da se nrun bo Lc,j lwcln :: zplo,Čo,lo imeti svoj ,wtomat.sld računalnik lllffilj šege, obsege,, ko,r bi nm.1 omogočilo popolno avtomatizacijo vseh ro,Čtmskih operacij. To najbrž še ne bo to.ko klmlu, verjetno pa bomo že v naslednjem letu kupili nov prvo:mz,redn:~ :::w- tograf s priključkom za avtomatsko registrncijo koordinat no, kecrtice r:-.b tr:::J'~ Prv::'c pri nas izdelani programi so bili s področja detajlne izmere, in sicer '.3r, i'.;račun lrnordinat polarno posnetih točk ( zu navadno in c.vtorod. to.llimetri~ jo ter za rn.zdel bo J6o0 in 400g , Do. bi lahko izračunali koordim.,te tudi toč­ kon, Li so lmlco,. drugače izmerjene, smo izdelali še programe zo. :i.zrc.č1m koor- din:.t abscisno odmerjenih in s podaljški določenih točk. ,c3 posebn~.rn progr:::•.rnorn suo ~~J:>iŠli do koordinat vogalov stavb, ki niso bili posneti, 8.mpak definin:rni le s f:contnimi odmerjenji. Program zo, izračun presekov je bil potro1.;en zo, iz- ro.čv11 koordinat presekov linij z decimetrsko mrežo. Vse te koordino.te smo iz- :c2..čtm:~.li zo.to, da bi lahko računo.li ploščine o.no..litično •. '\.vtoE10.t sld mčtm ploŠČj_n je programiran tako, do. istočasno kontrolira pravilnost oduerj enih :f:lront. Če bi lahko koordinate uporabili tudi za avtomatsko 1mrtiranje, to se pr::i,vi, če bi imeli avtomatsko lmrtirno n~~pravo, bi hitro in poceni )r".Šli do zelo točno izdelanega nnčrta. To pa je tudi pogoj, da se bodo vso. prej omenje- na računanja izplačala tudi talcr::'.t, ko je investitor z:::·,dovoljen z grafično do- ločenj_mi ploščin2.mi. f:l c:'Llj em, da bi poenostavili terensko delo, predvsem na tr:i::mgulao:i.Jj1i pri uarj enju dolgih baz z velikim številom prelomov, smo izdelali p:cogro.rn zo. o,vtom:,tski izračtm reduciranih stranic v primerih, ko Vi'.curo. pri merjenju vmik lnih kotov ni vzporedna s trn,kom. z odčito.nj em vertib:clno posto.vlj ene lo.te m, posameznih prelomih pri poljubnem naklonu vi"mre (lahko so vsi prelo- ili i'.3 enego.. stojiščo.) in sevedo. z izmero dolžin od prelotJI:, do preloma iEJO.,r;10 vse potrebno za izro.Čtm reduciranih dolžin in po potrebj_ tucJ_j_ višinskih ro.'.3li~c. Avtomatsko j zrnčunmno tudi vzdolžne profile. S podatki, izmerjenimi po poseb-- nern postopku, stroj izračuna najprej glavne točke profil:::, (n.pr. sto.l:ne točlrn pri žičnicah), ki so stojišča za tahimetrično snemL'l.nje teren·. in krwneje os- novo. 30. z2količbo trasnih objektov. No.to dobimo še štacion .že in vj_šine vsoh detajlnih točk profila. Pri r::::.čunu trigonometričnih točk smo z .. čeli z avtomo.tskim izračunom nribliž- i1ih no.gibov ter fo,ktorjev a in b za mariborsko mestno trio.,ngule.cijo. I'o roč- nem formiranju enac% pogreškov srno tvorbo produktov :in njihov:i.11 vsot, no,sk·,vitev to:c rc,zrešitev norilldlnih eno.Čb :in popravo koordinat prepustili ro.čunc.lniku. Rnčtm smo moro.li nekajkrat ponoviti znradi nnp~,k, ki so b:de 11::::rejeirn j - 21 - pri formirc,nju enačb pogres1rnv, z2to smo začeli pripravljati progro,m z::c :račun trigonometričnih točk ( posameznih .~;li v skupinah) pri ko.terom bi ne bilo potreb:>10 v,nesno posegonje kallrul2torjev. Program n2m je uspel; ne vem, če so kje že izdelali tako popolnega, vem pc., da ga imamo v okviru nc~še d:r- žcwe s:::,mo mi , Priprava podatkov zc, tak izračun je takale: Najprej pretipkamo vse koordinate danih točk, no.to vse reducirane b8,ze ( če smo jih :reduciro,li avtonntslrn, dodo.mo s12mo lulmjan tralc), v poljubnem vrst- nem redu j_n poljubni razdelbi pretipkamo trig. obrazec 2, L temu dod.s.mo še plo,n D'J.Čummj rc in zo, no.s je s tem delo opravljeno. ~jt:roj Ul'avnava svoje delo po plDnu računDnja, ki je tako prirejen,da je nje- govo, sestcnra zelo enostc.vno.. Za posamezne operacije so izbrane šifre, le~ so 11.i)r. identične številkam identičnih trig. obrazcev (šifr:::. 5' pomeni orienta- cij o) o.li so kako drugače logične ( za rač. t rilrntnikov je Šj_frn J' ) • :rion rc,čmw,nja, kj_ je sestavljen samo iz Šifer, vsebuje le n2jnujnej še informacije. SsJ::J za ilustracijo enostavnosti sesb.va plana bi llilvedel, de, je np1·. zc, ra- čun trikotnikov v planu potrebno ne.pisati le naslov treh oglišč t:dlcotnilm. Vso pot:.-ebne podatke za izračun trikotnika si bo stroj sam poiskal ali izraču­ no.l tor po potre½i brez našega posebnega navodila tudi izravnal kote, pr:i_ čemer bo vedno izvzel eventualni po.raleldični kot. Sarn se lJo odločil, ::tli bo t:d]cotnik reševal po sinusovem stavku, k,ngetnem stavku ali po H0ronovem ob- razcu, VeČkTat pri opazovDnju na trig, točko, ki ima več signo,lov, ne vemo, k,'.:,terog~ smo opazovali. Če smo se pri ozno.Čbi signala zmotili, bo st:c0 oj sam upo:re,bj_l pravega in bo v trig. obrazcu 2 (v svojem spominu sevecl:--,) omD,Čbo SJcieri popravil, tako de pri ponovni uporabi te smeri ne bo j_mel več sitnosti ,~ označbu. Med računom nas stroj stalno obvešča o kvaliteti. Ladc:.J:· npr. p11 i 02-0 :Lentaciji spusti kako smer zaradi nedopustnega odstopanj o,, to sporoči. pre- ko telo:,_-,rinterj.'.l, iru zvemo tudi , če smo lmkšen podatek, ki bi g[l, potrebovali, pozabili no,piso,tL Tudi delo, ki ga še iJ11Dmo s plMom, bi lahko prepustili stroju, V teEl primeru bi si stroj plcm RI)~.,oti izmišljeval in ga po potrebi tudi spreminjc.l, ker bi pomenilo veliko ugodnost proti sednnj emu fiksnemu planu, ki c;a lo,hko spremeni- no šele s ponovno vstavitvijo v stroj. J\Ta žalost pa bi bil :;::; obseg Z 2.3 tak program p:c0 edblg, ker bi ne bilo več prostora za podatke. Že neLo.j časa je v uporabi program za izračun poligonov in sistemov vozlišč, kot progrrnn zr•, triongulGcijo je tudi tukaj ves računski postopek od trie;. obr. 2 no.prej o,vtomatizinm. Zo. uspešen izračun po, je tukaj veliko ~Jolj vecžno Lot l)J~i trio,ng·.laciji, do, ni med podatki grobih napak in do, nisE10 ničesar pozabili 1wrstiti med podatke. Manjkajoča smer pri triangulnciji ima za posledico, do.. bo točLo, izro.vnana z eno smerjo manj, tukaj pa manjlmjoča smer onemot;oči izn1- čo11 cologo, poligona, Prav to.ko ne bodo mogli biti izračunc,ni tud: poliGoni, l:i r:v, vežejo na ·ca neizračunm1 poligon, ker ne bo na voljo potrebnih koordinat. V terJ. lotu cmo izdelali nelraj programov za izračun tras, 1:3 sestavo še nekaj lJJ:'Ogj_:o,L1ov s tc,<;;E'. področje, bi imeli komplet, s katerim bi celotno računsko cfolo od olcLY·ntov krivin do izračuna zemeljskih mo,s lahko pred.ali avtomatslrnmu •".:::,,c1.mo..lniL:u, Več o tem pa kdaj drugič. - 22 - Tonnž Bnnovec TURISTIČNA KARTA LJUBLJANE ------· ---~------- V zD.dnjeu času je začel Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo v Ljubljenj_ nel:olil.(o bolj pospešeno ro.zislcovo.ti ter osvajati nove po;=:topl:e in pridobitve v Hoderni kartografiji. Ta usmeritev je posledica :rielmte1~j_h ne.roč:• 1 in Jx,, s;1loi:il10ga prizadevonja, da bi bili tudi geodeti tisti, ki ne :izdelctjo s.i!.lO t2l111ičnih načrtov, o.mpalr jih v končnem uporabijo za razne kcrtogro.fslrn ponc:- zorj_tve. V zvezi s tem je nujno, da geodetov interes ne prenehc pri 1°1e1'ilu 1:10.000, razširiti ga moramo praktično vsaj na vsa topografsko. morHo, (ne, topografske karte) in še na r.oanjša merila. Bolj v študijske kot v lcomercialne namene je Inštitut zn geodezijo in foto6~::;- rnetr:'.jo v Ljubljani pričel z delom za posebno obliko mestnegr: načrt:, LjulJlja- ne, ki ga bralci lahko ocenijo, ker je natisnjen na pl:,.tnic~•- Biltenn. Osnovni koncept takega priko.za mesta je prikaza.ti v malel"l Gerilu samo mesto s ši::ešo okolico posebej in na drugi kartici ožje mestno komord.,:,,lno področje itd. l.) Zvezdasta zasnova mestn Ljubljruie je za to.ko rešitve 1101n°ii:rnon1ci., lrn:c posebno pri orientacij skern načrtu v malem merilu ostcme preveč p1°0,znih pov1°šin. Ulice niso opisc,ne, o. so vse preverjene in pravilno locL0 .·:11e. To.l:o je l'.locoče še vedno na neki način locirati posamezne objekte ::n kn2jo. Izbiro, komunilmcij velikega pomenu ter njihova poud::i.rj eno. poric>,zoritev sto. 110,1:.7_enj eno. grobi orientaciji posameznim turistom - nvtomo'.J:i. 7• · stom. Pričc,kovo.ti je bilo, dn bo včrtan v to b1rto tudi s:i.ster.:.1 raostnega pi0 ornetn, vonc1o.,r smo se temu izognili, ker bi grafi ono ne ustrezZ1.l in b:i. posebno v mestnem središču lahko močno škodoval. Merilo 1:50.000 tudi ni obionjno za toJ:e prikaze, 2.) Druga skica v merilu l:9'000 prilr.o.zuje mestno središče, '.~o..nin:l_vo je pre<.lvsem, da so stavbe priko.zane s poso.meznimi tlorisnimi rešitvamj_, lm:c se le 1:ulokdaj pojavi v tovrstnih rešitvah. Seveda je bilo za t;-o.Lo i1ešitov rio- t:cebno veliko več dela ter iskanje ustreznih grafičnih rešitev (uporo.1r regis•· ti·ov.) Uporo.blj eni zn::iki ponovno 0pozarjajo predvsem na tiste objoLte, ki jih tujec turist v mestu potrebuje. Nekateri znaki niso v legendi oraenjeni, vendo.r so to predvsem tisti, ki s svojimi oblikami nedvoumno določujejo kak zu turisto., l1.j_)Olsctben obj eld (telefonska slušalka pomeni javno govorilnico, itd.) J ljub to- mu smo imeli nekaj nesporo.zurnov v zvezi s tem, ker vsi uporo.bnilci le niso biL. 30,dovoljni. Tehnika izdelave. Izkoristili smo najmodernejše postoplce :Ln priprave, rned 1:o,te•• rira:L velja omeniti predvsem dimenzijsko stabilne materiale astr2,,lo11 j_n steklo gravuro l1:..;.;.J.CJ1Ul:JD risanj o., foto stavek zec vse napise, znaki so pro.Y tako fotoc1'D.i'- - 23 - sko sto.vljeni 1 upo::!'.'o.bili smo postopek stripanja., ki je doloJ_ določene te- žave, no.dalje še uporabo, maskiro.njo. in rastrov, V tisk smo do.li kompletno 5 o.stro.lonov za vsako barvo posebej (reprodulccijski originali), Pr:1,v tak n11Čin dela omogoča, do. v ustanovi strokovnjaki narede vsa tist::"t 1:ertografslrn-reprodulccij ska dela, ki jih posebno pri no.s v veliki mei~i Lwršuj e j o še lit o grnfi j o posameznih ti slrorn. J?ublikacij11 je bila tiskana na kominor - ofset tiskarskem stroju, ki t:Lslm formate do r\ ) velikosti. Izdelava mestnega no.črta Ljubljane, nučin zgiba ter je istočasno vzorec za cca 30 mest in letoviških krajev ki je v prodaji, se ne'. in predlog za izdelavo v JUJ?;OSlaviji. poseben 1)riročen mestnih m,črtov V se:djslci izdelavi večje naklade posameznih no,črtov pričc,kujemo končno proi;:;vodno ceno cca l,OO do 1,50 J\Tdin, kar je v veliki meri odvisno od 11.n- Llc.de posc,mezne edicije. Upo,mo in želimo, da bi bil ta načrt bralcem Biltena všeč, za eventualno pripombe se že vnaprej zahvaljujemo. I'lo.rjon Smrekar OGLED KARTOGR..AFSKO-REPRO:OUKCISKIH DEL V ČEr-IOSLOVAŠKI V se-ptombru mesecu sem obiskal kartografski lnboratorij tehnične fo..lrultote v Pragi. Namen mojega potovanja je bil ogled kartografskih in reprodukcijskih del v Čehoslovaški. Ogled je bil razdeljen v tri dele. Najprej sem si ogled~l velesejem v Brnu. Tn ogled je bil interesanten, ker je to največji češki velesejem in jG bilo rc.z.sk,vljeno veliko geodetskego. instrumentarijn. no.zsto.vljc.lo.. pa je tudi strojna gro.fičn.·-, indru.strijo. iz veliko evropskih dežel. V tej industriji pc je - 24 - tudi Češke. zelo močnn. Ogled velesejma, morda ne bi bil tolilrn zanimiv, če ne bi tudi geodezije, i:,;ro,bilc. velesejma v Brnu in priredila tnko imenovano 1•Bor,~o 11 , to je iz- uenjavn 11IDenj in ro,zst11vo.. J)riredijo jo vsako leto v Č,:,,sn vc:losojm-:. ITo, ro,zst~wi razstavljajo zo:nimive in nove stvari iz stroko. Vs:::J~emu gc,odetslr.o- 1:o.rtogro.fskernu zavodu je v Čc.1,st, do, se rc.zstuve in strolcovnjJ1 r::izpn,v ude- leži. To je nako,k zbor geodet sko-lmrtogrnfske stroke enkro,t letno. Udefožbc:. je 1-;ilc zelo veliko.. Ro.zstnvljeno gradivo je bilo različno, od konstrukcije r~1,~nih nomogro.,mov po, do udeležbe geodezije - povezane z u:rbc.nizi:10111 ne, sve- tovni razstavi v Montrenlu. Dnlgi del je bil posvečen ogledu lmrto-reprodukcij skegn. lc,bo:c, torij,", v Prc.gL To. laboratorij je kompletna moderno opremljena tisken1c, v nnlcn Tu so vc1.je zo, geodete in lmrtogrnfe. V zadnjih dvnnc.jstih letih je diplorni- iY.lo 120 lmrtografskih inženirjev. Ogledoval sem si njihov :cirogro,n, Vi'.je in di:L1lomslm dele„ Iz vsega tego. sem lehko videl nivo, no. lwterem je štucLj l;::c,r- tog:cnfije. Tako veliko število kartografskih inženirjev dc,je tudi ii"~ncijo in kc,žo, no, kakšni stopnji je kartogro.fijn. Tretji del po, je bil posvečen ogl11u kartografsko reprodukcijslrng:c:. zc,vodc., To. z:wod je razdeljen v lmrtogro,fski in reprodukcijski oddelek. V ·1mrto- gr2,fslrnm oddelku sem si ogledal izdelo,vo ko.rte 1:5000 in 1:10.000. Goodotski original je izdelan no. ris'"'.lnem papirju, ki je no.lepljen no, nlu- u::.n:ij. E,ituacijc. je izrisane. črno, hiše rdeče, vode zeleno, s:ozdovi so izri- sc,nj_ v vijoličastem tušu, opisan je tudj. gozd, starost · n si0 ednjo, debelina debel. Plo,stnice so izrisane rjavo. SQ.lllo glo.V11e kote se v:;nseJo črno, vse druge, ki so :en bile z::-, interpolacijo, se pa ne bodo v11eslo v Le.rt o, ker b:i. jo 1.0 obremenjevale. Izpisane so v modrem tušu. Celoten opis to.rte je izde- 1::m ne, paus JY·.pirju. Tako izdelan original dobi lmrtocro,fsld ,;:-:vod v pri- prnvo z2, reprodukcijo. Na osnovi fotografije in modrih odtisov, ki se jih i:c;deln toliko, kolikor je barv, se obdeluje vsako. poso,mez,no, barvo.. Originc,1 je i zde l'.111 in loč en po t dd lx,rvni skali zn to , da ni mo žnc.. zo,E1onj 11va pri kart o- gro,f sLi obdelavi. Barve origin'.cl2, pa so tako izbrane zm"adi fotografije (vode so :i.zrisnne zeleno ne modro). D1rtogrnfu na ta nc..čin ni težko ločiti barve zn vsak original :in tudi napake so minimalne. Da bi se tudi te no,po.ke odstranile, se iz posameznih ločenih h:uv :i.zdelo, multi kolor kopijo, no, astrnlonu. Na ta no.čin se dobi prvi origi- nc.l karte v b2.rvah na stralonu. Tega ro.bi redaktor, da opn:wt šo ¼adnje pregle de, preden gre karta v tisk, Cgledo,l sem si tudi delo. na atlasnih kart ah, na lmrto.h nncionalnega ut lo.so., t1,:dstičnih in drugih specialnih kartah. Vse te karte se :Lzdelujejo v karto- crn.fsko reprodukcijskem zavodu, ki pa sodeluje z neštetimi strokovnjo..ld :Ln usto.novo,nri v celi deželi. Vse. r.rin:i_.strstva in stroke, ki so jim potrebne kartografske osnove, )j:ih naro- čo.jo v tem ~avodu. I1ri. zavodu pa obstaja tudi lmrtografslw-inforrnntivni cente1'. Zelo važen del v:woch, ki ima povezavo s sorodnimi centri po svetu. Tudi. v svoji dežc:li imajo organizimno službo zbiranja vseh podatkov, ld so jim ;Jot robni pri lco.r- tog:00.fskih delih. - 25 - omen:1.1 sem, da obstaja tudi oddelek zo. reprodukcijo, ki tiska vse karte in no.črte. s svojimi uslugami in izdelki pa se pojavlja, tudi v tujini. n:c sejmu l:njig v Beogradu je tudi ta zavod razstavljal svoje kartog11 nfslrn izdelke. Tako sem le v kratkem opisal kartografsko-reprodukcij slm dele v Čehoslovaški. I N F O R M A C I J E n) Odbor izvršnega sveta je razpravljo.l o osnutkih geodetskih zakonov. Odbor izvršnega sveta za socialno politiko in komunalno, vprašmija je na svoji seji dne 8.12,1967 razpravl}al o tezah za zakon o geodetski pros- torski izmeri, o osnutku zakona o finoncirf:,nju geodetskih del v obdobju 1968-1970 in o osnutku zakona o katastru komunalnih no,pro,v. C, navedenih osnutkih zakonov bo razpravljal tudi Izvršni svet skupščine SR Slovenije v januarju 1968. b) Izdano, je 1.1redb2 o izdelavi izmeritve in zemljiškega 1:o.,to,stra ter nj1.U10m v~-cJ:-i1 ževmJ.ju. Na osnovi temeljnega zakona o izmeritv:L zenljišč in -zeli1ljiš- ter11 ·1io.tastru je zvezni izvršni svet sprejel uredbo o izdelo.vi izmeri tve " _ zemljišč in zemljiškega lmtnstra in njunem vzdrževanju, ki je objo.vljena v Uradnem listu SFRJ št. 44/67. Uredba obsega poglavjt·t: s1)lošne določbe, iz.meritev zemljišč .in zemljiški kataster (katastrske občine, lmtastrslm l:lo,sifik2,cija in bonitiranje zemljišč, razgn1itev podatkov izrnoritve in katastrske klasifilmcij e zemljišč, izdelava katastrskega opernto.), vzdr- ževonj e izmm-ritve in zemljiškega lmtastra, v2,rovanje izmeritvenih znamenj in drugih izmeritvenih označb, kazni, prehodne in končne določbo. Uredbo. je precej spremenjena, kot je bil osnutek uredbe, ki je b.l v javni razpravi. Nekntere pripombe geodetske službe in stroke iz Slovenije so upoštevane (ven- dc.10 ne vse) pri končnem tekstu uredbe. Uredba daje zelo malo pooblastil re- publiki, da s svojimi predpisi regulira nekatere zndeve. d)SA_ Srbija je sprejela zakon o izmeritvi zemljišč in zeri1lj:Lškem l~~tastrµ. Zborn, skupščine SR Srbije (republiški in organizo.cijslco politični zbor) sta dne 29.9.1967 sprejala zakon o izmeritvi in zemljiškem katastru, l;:i je bil objavljen v službenem glasniku SR Srbijo št. 4.3/67. zo,L:011 il11'.1 naslednja poglavja: splošne določbe, izmeritev in zer;:iljiški kataster (katastrska občina, izlaganje podatkov izmeritve in lmtastrskega klo.siranja zemljišč, izdelava lmtustrskega opero.ta), vzdržev~,nje izmeritve in zemljiškego, lmtastra, obnova izmeritve in zemljišlrnc;o, lmtastra, merjen- je zemljišč za posebne potrebe državnih organov, delovnih in drugih orgo.ni- zacij, pooblastila upravnih org9,nov pristojnih za geodetsl:e zadeve, kazenske - 26 - določbe tor prehodne in končne določbe. 1.:rucon je po obliki popolnomn prirejen temeljnemu zakonu o izme:r:~tvi ~Gm- ljišč in zemljiškem lmtast:ru in uredbi zveznega izvršnego, sveto.. o izdelc'.- vi izmeritve in zemljiškega, lmtnstro. in njunem vzdrževo.nju. Tud:L vsebinsl:c no.vedoni zakon ne rešuje kakih novih vprašanj, temveč jih so.mo bolj pre- cizira.. č) §_e_j_a., komisije za geodetsko dejavri.ost. pri Gospodt::1_:t.0 ski __ z~ornici_sns. Dne 27.12.1967 je bilo. sejo, komisije za geodetsko dejc:vnost, h obstnj~\ v olcviru sveto. za gradbeništvo in industrijo gra.dbenego. mo.terio.lo. gospo- darske zbornice SRS. Na seji so obro.vno.vo.li teze zn zalrnn o ['seodetski prostorski izmeri, ki jih je pripravilo. geodetska upro.vo. SRS. Lomi sije. se je strinjalo. z izdelanimi tezami. V rr'.zpro.vi po. je bilo močno poudo.rj eno nekoordinirano delo pri p1°ost or- skem pl~miranniu. Tako jo še vedno običajno, da se izdelv.j ej o ro.z,ne štu- dije, meritve, rmalize in projekti za različne potrebe zc. isti prostor, lmr zahteva nepotrebne izdatke. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, cb. je geodetsko. služba s svojimi podatki osnova · ZlL,lmkršnolrnli nl:cijo v pros- toru in dn ni dovolj ovrednoteno.. Jioudarjeno je bilo tudi, da je potrebno čimprej v geodeziji uvesti nove elektronske o..po.rate, če želimo držati korak z razvojem v c;ospode',rstvu. no, seji je bil izvoljen tudi nov predsednilc komisije tov. Mctrj2.11 Snn1 ok.r, dipl.ing.geod. d) Se_sto.nelc P1:i c;eodetski upre.vi SRS o proble_rnatiki geodetslrng:-'.: šo1stvo. V mesecu novembru t.l. je bil pri geodetski upravi SRS sesto.nek o proble- Fk1-tiki geodetskega šolstvo.. Sestcnlm so se udeležili predsto.vnik~. geodet- skih šol, geodetske operutive in geodetske upro.vne službe. Po obširni razpravi je bilo sklenjeno: - d[\ je treba učne programe geodetsko-komunal.nega oddelke. fnkultete AGG in geodet skegn odselm gradbene tehniške šole dopolniti v povez,,vi z operc.ti- vo slcladno z bodočimi nalogami geodetske službe; - do. posebna komisija iz predstavnikov opero.tive, Ul)ro.ve in šolstva ::::.n,:::.li- tično obdela potrebo po geodetskih kadrih; do. je treba pozvo.ti geodetske delovne orgo..nizDcije, det prispevajo sred- stvu za opremo geodetskega odseka v okviru nove gradbene te1mišlrn šole; - do. geodetske delovne orgG.nizacije odvajajo po::;ebna sredstv2. z:·, potrube šolcmja novih geodetskih kadrov in za izpopolnjevanje obstoječur;· geo~ det skega kadra. e) Občni zbor društva ~detsxih inženirjev in geometrov J,_jublj,'IDC':• Občnec; .... zbora društva geodetskih inženirjev in geometrov Ljublj,,,no.., ki je bil dne 15. decembra 1967 se je udeležilo zelo nrlo članov. O delu up:2.':'vnega odbo- l"O. od zadnjega občnega zbora, ki je bil p:red 4 leti je po1°očc.l predsednik tov. Franc Ule s. Po blngnjniškem poročilu in mnnj Ši rnzirnwi, v kc.t eri je bilo govora predvsem o nnčinu po biro.njo. Člo.narine, je 1Jj_l :,.zvolj en novi upravni odbor, ki obsegn 7 članov: Miro Dešm„w, Lojze Gorenc, Emil Gostič, l i j 1 1 - 27 - ]30:ds , Ciril Slug 0 ,, A,ter Šivic in Zorko Ukmar. V m-:,d:,,orni odbo::c so bili _:'_zvoljeni: Rndo Dvoršak, r)Iano Seifert in Oton $toiner. občnomn zboru so bilo. predloženo, tudi novo. previln. društvc,, r;; k::ct er:;Ji lX'. občini zbor ni sklepal, ker članstvo z njimi ni bilo sez112njeno in°ed zborom. f) J_z_v_i~~-n.i svet skupŠČiJ'.1:.El __ @_§_lovenije je razprnvlj::i.l o osnutlcib .. __ ~_e_odet ski č~a­ lconov. Skladno s pripombami odbora izvršnego. sveto. zo, soci0,lno poJ„i t:drn in ·1rnmunnlna vprašanja, je Geodetska upr.va SRS pripravile., SlJremenjeno os- nutke n2,,sled11jih predpisov: - odlok o financiranju geodetsL:ih del ns obE1oč­ ju 3R Slovenije v obdobju 1968 do 1970 in - zakon o lmtastru komlUlo,lnih ·• O teh osnutkih predpisov je razpravljal izvršni svet skupščine s:·_-/_ ~,lo- v0nij e dne 11. l. 1968. P.o razpro.vi je izvršni svet obn osnutke, prečlpisCl Sfll"e- jel in slclenil, da jil1 pošlje v skupščino. .. 28 - S T A T U T ZVEZE GEODETSKIH INŽENIRJEV IN GEOMErROV SR SLOVENIJE x1. 1 zvezc:L geodetskih inženirjev in geometrov SR Slovenije (v nndo..ljnem besedilu ZGIGS) je enotno. prostovoljno. strokovno. druŽben:J. orgo.nizucij~, geodetskih in- ženirjev in geometrnv SR Slovenije, ki jo sest::wljajo vso. d1-uštvo, in aktivi geodetskih strokoV11jakov, osnovoni po občinah in mestih n.:, področju SR Slovenije. čl. 2 ZGIG:3 imo, znr,Čc_1j pro,·:ne osebe. Sedež ZGIGS je v Ljubljo.ni. čl. J ZGIGS iE1L:. svoj Žig. Žig je okrogle oblike :::; besedilom: zvez:: geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije - LjubljQlln. II. CilJI IJ\T NALOGE ZGIGS No.loge ZGIGS so : izpopclnjevonje geodetske zncmosti in prc:lrne, pr.:wilnn upo- ro,bc znanstvenih dosežkov na področju geodezije, dvig strolcoV11e in ideološko- politične r,:\V1li njenih členov, aktiviranje članstv.·1 zn rn,,predelc t ehnilce in zc, izgro.dnjo socialistične družbe knkor tudi za krepitev lastnih orgc„11l:z,,~,cij. ZGIGS ncw,._j,l svoje člonstvo 2', orgnnizirnnim delom k ostvo.ritvi teh ciljev, skrbi po, tudi za pravilno nameščanje članov v strok0vnem pogledu in oblikuj o morc,lno politični lik geodetskih inženirjev in geometrov, kalcor tudi etiko inžni:c, sko-tehničnega dele v skb,du s socialističnimi družbenimi odnosi. čl. 5 Geodets:d i.nženirji in geometri, orgonizironi v ZGIGS, in njene organizacije 1Lj vse svoje delo usmerjajo: na sodelovrn:1j e z ustreznimi 01°gW1i, orgo.nizncijumi in ustc;novruni, d~, se do- sežejo zadovoljivi pogoji zn razvoj geodetske stroke; - mi izpolnitev no,jugodnejših pogojev za spremljMje znnnstvenih izsledkov doma in v inomemstvu in zo, praktično uporo.bo teh izsledkov pri r~rnvoju socL,·· lističnego, gospodarstvc; ,_ 29 - - no. rop'L:"°L.ri c::2cij c ~_r nc..:r,,:o '.'1.ct g('')det ske stroke ko,k,r tud:L n2. dvig tehnične kulture naših delovnih ljudi1 ... nG :reše-:nnj e konkretnih družbenih; gospodarskih in strokovnih problemov v sklo.du s sp7.ošno lwristjo in družbenim razvojem; no. iz,rr,.enjc:r,ro iz,lrušc1j in nu. sodelovanje Članstvc, pri reševc'.nju vprc.šcinj s po dročj '-'· slrnrnego, z011.imnnj o,. 0,1, 6 Cilje in nnloge :iz 4, in 5, cleno, izpolnjuje ZGIGS z orgmnzin.mjer.1 strokov- nih predc,v211j ~ sernin::i.rj ev, posvetovonj, simpozijev in strokovnih ekskurziji 110.dnlje z izclnjc.toljsko dejo:vn:rntjo knkor tudi s stikom z inozemskimi stro~ kovn:'ui:_.,_ •n~gCLnizncijami. zo.radi izmenjo.ve obisb,v društvenih členov. zvez,.:_i GIG Slovcrj jo izdajo. Bilten, v 1'.:::.terem oeznonjo. geodetske strolrnvnjdrn 7 ,Slove:r.iji s svojim delom,. 11:C. 0TJ-illl ZGIGS, NJIHOVE PRAVICE IN DOLŽNOS'rI čl. 7 ČlG.n:i.. v orgonL:oo.oij:..,h ZGIGS so redni, izrech'.l.i, čnstni, wslužni in kolektiv,, ni. čl. 8 l(, i_n;_ Čl. .n:i 1_::,-;c,·c.:_•~1ej o -, z vpisom v eno od osnovnih orgonizacij ZGIGS - geoc.'iot- sld. i1:ž.·.nirj:i. 1 00odeti in geometri ter drugi geodetski strokovnjaki z ustl1 ezno Š:lls;rn i7,,..,bro,:::--.o lwJ,:or tudi tisti strokovnjaki znonstvenih pr.mog in dejo.vnostL 1,. a0 i;o;:,ic, potezan0 7, geodetske stroko in ki se jim po zakonu priznnvo. m1.jnL.11j srednje ,,:;:20:·:o-,r,:12, i:wbro.zba, o. se v pro.ksi uspešno uveljavlja.jo na službenih nos'.ib go•Jr:l-::ts'..:ih jnženirjev ali geometrov. Pogoj za sprejem v člcnstvo je 01.J.Cii drž:ci.;rl.jr.,oss:so S:IT'RJ, čl„ 9 :,:,'.6i.'s.::,:l:.~·. člu.:ii. Z(Jj_~\S ::.:,) lci.11 1:0 vsi tisti jugoslovonski t ehni:bi strokm.mjo.ki brez ust1.'ozn:ih i:iu::_s:dh kvulifiko..cij, ki v praksi uspešno izvajajo geodetsko d cda. I ,3poln:i:~ :,7 pogojev zo. sp:cej em v iz Te dno clo.nstvo ugotovi o snoV110. orgor n:i. zo.cij a. - 30 - čl. 10 Čr..1.stni člo.ni ZGIGS morejo posta.ti jugoslovanski držo.vljmii ne gledu n._, šolsko lcvr.:1.lifiki:.c,cijo in delovno mesto, nko so s svoJira delom vidno pr~_pomogli k ro,z- voju geodetske stroke ali orgnnizncij e geodetskih inženirjev in geometrov m, odročju SR Slovenije. Č;:"stne in zaslužne člane izvoli skupščino, po posebnem pravilniku, ki go, sprejne slru.pščirn:,. zaslužni člani lahko postanejo geodetski inženirji in geonetri, k:i. se z delom posebno odlikujejo v svojem strolrnvnem društvu. čl. 11 rrz.wice i 0 ed.nih in izrednih članov ZGIGS so: - do, volijo in da so voljeni v vse orgcme in vodstvo organizacij geodetsLih inženi:cj ev in geometrov; do, dobe vpogled v delo društvenih organov in vodstva orgoni:;.,:,cJ.J, do. izn:.- ŽO.jo svojo sodbo o tem delu in da predlagajo zo. zboljšanje potrebne ukrepe; - dn se poslužujejo vseh ugodnqsti ZGIGS in SITJ; - do. širijo in dopolnjujejo svojo strokovno izobrazbo z aktivno pomočjo org.'..l.- nizo.cij ZGIGS; - do. sodelujejo pri delu komisij, odborov, sekcij in dru.gih delovnih skupin v, strolrnvnih, društvenih, gospodarskih, kadrovskih in drugih vprašanjih z delov- no~ci, področja ZGIGS; - da sodelujejo pri vseh strokovnih in društvenih mn.nifesto.cij.::J1 ZGIGS in njenih organizaciji du zo.ht ev.::,.j o zušči to svojih pravic. čl. 12 Dolžnosti rednih in izrednih članov ZGIGS so: da i:wo,j;_\jo statut ZGIGS in pravila svoje osnovne organizacije; de, delujejo zn dosego ciljev in izpolnitev nalog ZGIGS in njenih orgo.niz~,cijl do. sodelujejo v akcijah ZGIGS in njenih organizacij; - du i~vnjo.jo odločbe in sklepe ZGIGS; - du redno plačujejo članarino. čl. 1.3 ČlD.llstvo :r_•ednih in izrednih člonov ZGIGS preneha: - z izstopom, - Jl - - z izključitvijo, .. zo,ro,di neplačm10 članarine nad 2no. leto, - s smrtjo. čl. 14 Dolžnosti in .p1°0,vice častnih in za.služnih Članov so določene s pr::w::.lnikom o njihovi izvolitvi. IV, ORGANIZACIJSKA STRUKTURA ZGIGS čl. 15 OsnoV110, org::::nizaciJo, ZGIGS, v ko.terc se včlanjajo posamezni člo.ni, je c'.ruštvo geodetskih inženirjev in geometrov občine. Društvo se lahko ustanovi, če imu, najmanj 5 (pet) članov. V podjetjih, ustc1J1ovah, rudnikih, gradbiščih in drugih delovnih mestih se lahko formirajo aktivi GIG, ki po. morajo biti vkljur-.eni v ustrezno osnovno organizacijo. Ako ni pogojev za ustanovitev društva na področju ene občine, se sme usto.novi- ti društvo za več sosednjih občin skupaj. vsako društvo GIG se mora vključiti v splošno drllštvo inženirjev in tehnikov (DIT) občine. Skupno društvo GIG za področ.j e več občin se vključi v DIT ene :izmed teh občin; posamezni geodetski inženirji in geometri pa se včlon::Ljo v p:dstojno občinsko društvo inzeni::_0 jev in tehnikov. -v večjih mestih, kjer je mestno področje rn.zdeljeno no. več obihn 1 se lahko za celo področje ustanovi eno društvo. čl. 16 Vse društvo (podružnice )na področju SR Slovenije se povezujejo in tvorijo ZGIG,'3, ld mora biti obvezno včlanjena v SGIGJ in v zvezi inženirjev in telmi- kov Sl~•VGn:Lj e" Čl. 17 Pri vseh orgo.ni zacijah GIG se mo;rejo po specifičnosti geodet sl;:e stroke ~,li }10 specifičnosti teritorija :,snovati posebne stnlne ali zo.časne orgimizo.cij sL\J enote (sekcije, komisije, odbori in sl.) za izvedbo določenih nalog ali ~.12 proučevcmj e po se bnih po.nog geodezije v znanstvenem in strokovnem pogledu. - 32 - V. METODA DELA V ORGJ\J\TIZACIJAH ZGIGS čl. 18 Osnovna dejc,,vnost za izvedbo no.log in ciljev ZGIGS se odvija. v društvu, Društvo deluje; mu osnovi pravil, sprejetih nu skupščini, todn v skladl1. fJ tem stL,tutorn. Zve,~a GlG f:Il Slovenije koordinira delo društev svojegu področjn v strokoV11om, društvenem in znanstvenem pogledu ter opravlja zo, potrebe nižj :Lh orgo.ni:..;cc:'..j tiste posle, ki jih same r.:e morejo opro.viti. ZGIGS posluje po tem statutu in v sklndu s statutom zveze inžentrjev in tohnikov Slovenije. VI. ORGANI ZVEZE GEODETSKJ:H INŽENIRJEV IN G EO!VIETROV SR SLOV-@TIJE čl. 19 Orgruii ZGIGS so: - skupščinn, - predsedništvo, - sekretnrio.t, - nadzorni odbor. n) Skupščina čl. 20 Najvišji organ ZGIGS je skupščino.. Slrupšč:Lne so redne in izredne. Redno. sku,ščina se skliče vsaki dve leti in razpravlja ter odloča o vseh vpro.šo,njih dela ZGIGS. Redna skupščino, se sestaja v kraju, ki ga določi predhodna. skupščin,, c,li ki ga po paoblo.stilu skupščine določi predsedništvo ZGIGS. Predsedništvo odloč: tudi o do,turnu sklicanja skupščine. Dn1štvo. sl:licujejo redne skupščine vsako leto. Izredno skupščino skliče predsedništvo ZGIGS po lastni uvidevnosti ali no. zchtevo dveh tretjin podružnic. 1zredno, sL:upščinn sme razpravljati in odloča.ti samo o vprašanjih, zaro.di lm- terih je bilu sklicano.. - JJ - čl. 21 Skupščino ZGIGS sestavljajo člani predsedništva in nadzornega odbora ter de- legati ~seh podružnic. Društva izberejo za slu1pščino po enega delegata na vsak:_h z,,četih deset člunov. ;Tedelegirani Člani organizacij GIG, ki se udeležijo skupščine, nirnaj o glnso- v:1lne pro,vice. čl. 22 Dnevni red skupščine sestavi predsedništvo ZGIGS in ga sporoči čl2,norn m1jr,ne1j tr:.deset dni pred sklicem skupščine. Podružnice GIG imajo pmv:.Lco predlc,gati spremembo in dopolnitve dnevnega reda, toda samo v desetih dneh po prejemu. Čl. 23 mrnpščina je sklepčna, če se je udeleži nad polovico delegatov oz. č:Lfl.Dov skupščine, V prii11en1 nezadostnega števila delegatov se začetek skupščine odloiH zo, 1/2 ure, nalmr zaseda skupščina polno veljavno, če je navzočih vsaj tretina dele- go,tov. Skupščino.. sprejema sklepe z več:ino glasov prisotnih delegatov. Sprejeti sklepi so obvezni z:1 vse Člane ZGIGS. Sklepi se sprejemc.,jo z navadno večino glasov. Čl. 24 ~,kupš čin ·.: razpravlja o poročilih predsedništva in nadzornega odbora ZGIGS in jih razrešuje dolžnosti; odloča in sprejema sklepe in smernice za nadaljnje delo ZGIGS; - rešuje 1.,r:itožbe proti sklepom predsedništva; - voli častne in zaslužne člane ZGIGS; - voli delegate za SGIGJ; - odloč o višini članarine nad določeno minimalno članarino SI~J; - sprejomn in.menja Statut ZGIGS; - ustono,vljt'. in ukinja stalne komisije ZGIGS; - roli predsednika ZGIGS, šest elanov sekretariata, člane stalnih kom::_sij in elane nad,1,01'"'.tlegn odbora; - odloča o prenehanju delovanja ZGIGS. - 34 - b) Predsedništvo čl. 25 Predsedništvo je najvišji i_zvršni organ ZGIGS v dobi med dvema skupščinam.__,. Predsedništvo sesto.vlj c:i.j o: predsednik, šest članov sekretario.to., predsedniki vseh podružnic in predsedniki stalnih komisij. Predsedništvo se sestc1jc, po potrebi, a najmanj dvakrat letno. čl. 26 Naloga predsedništva je: - da izvede sklepe zadnje skupščine ZGIGS; du koordinira in usmerja delo organizacij ZGIGS za izvedbo no.log ZGIGS; - do. orgo.nizira najtesnejše sodelovanje z ljudsko oblastjo, z gospodarskimi in družbenimi organizacijami SRS; - da o1wemo tolmači statut ZGIGS; - da orgo.nizirn razno.. strokovno, posvetovanja; - da odloča o sklicanju izredne skupščine; da sprejema v članstvo nove podružnice GIG; - da odloča o razdelitvi kvote iznad minimulne članarine; da sprejema predračune dohodkov in izdatkov ZGIGS; - da potrjuje zaključne letne v ZGIGS. racune c) sekretariat čl. 27 SekretD.rfo.t ZGIGS sestavljajo: predsednik ZGIGS in šest člc:,nov, izvoljenih ne, skupščini, ki no. prvem sestanku iz svoje srede izvolijo enega podpredsednilc, dvo. to.jn:;Jm in enega blagajnika, :Jekj:>eto.riat ZGIGS: - izvaja sklepe predsedništvn; - opravlja vse tekoče posle ZGIGS; - izvaj~ statut ZGIGS• ' - sklicuje sestanke predsedništvo., redne in izredne skupščine in predlago. dnevni :red; - pripruvj_ predloge predračuno.. dohodkov in izdatkov 7 - - .35 - - predlaga višino Članarine iznad minimalne in način njene razdelitve; - sesto,vi poročilo za skupščino; - predlaga skupščini po sklepu predsedništva izvolitev častnih in ~3asluž11ih članov. zaradi čim bolj šega poslovanja sme sekretariat formirati stalne , li delovno organe za izvršitev posameznih nalog. '. ,.,. čl. 28 y ,mcasne zvezo geodetskih inženirjev in geometrov SR Slovenije predst:::,vljo, predsec1nik, as pooblastilom tudi člani sekretariata ali predsedništva ZGIGS. Če v razdobju med dvema skupščinama predsednik iz kakršnegakoli vzrok'? !)iG bi mogel opravljati svojih dolžnosti, ga do prihodnje skupščino no,domeščdr~,p:re , s ,.,.,01,,. , 011,1 u11 c, li11,1,sA:au1r::a :oza , ,e..,., U fi c, IPISN0 PODJETJE · oELo Kr a11ca 0vo r:!] tr g ?ZA g \ ~ CE VUA RSK I J Zid ~ MOST t,~~to 11u rtitev ',,g t ovl u g !I SAZU t na ul. n~ j , u on -a 1\o " "" / --~--- Dete l o va uli c a KNJI2NICR FGG J R BILTEN 1967 IIIIII II II III IIIII I IIIII II IIII IIIIII II 11111111111111111 120070137,3/ 4 ŽELEZ t1 1ŠKA POSTAJA LJOUA H A fAXI Merllo ODO @ Pot o valna agenc i ja .zveza !b tinl! C z C "' "' N :o C r L C CD r L :o = COBISS UANAi, C El[KfRARHA i UtlTELJ IŠl:E A 1 i § X Il irska ulica TO VAR "ROG Po/Ja nska cesra