GRAFIČNA KRONIKA
6
Drago Zorec, ki ima že vrsto let
uspešno grafično podjetje v
Avstraliji, je dobitnik prestižne
grafične nagrade Benjamin Fran-
klin. Pravzaprav je dobil kar pet
nagrad. Nagrade podeljuje Ame-
riško tiskarsko združenje.
DRAGO ZOREC
& RDEČA VIAGRA
Benjamin Franklin (1706
1790) je širokim množicam po-
znan kot ameriški politik 18. sto-
letja, ki je deloval tudi v Evropi
bil je ameriški poslanik v Pari-
zu. Grafičarji poznamo tudi nje-
govo »predpolitično« delovanje.
V Philadelphiji se je ukvarjal s ti-
skarstvom. Poleg visoke kakovo-
sti ga je zanimala tudi estetika;
bil je velik občudovalec pisav
Angleža Baskervilla. Z njegovim
delom se je seznanil v Angliji
(med letoma 1824 in 1826), kjer
se je učil in si pridobil naziv ti-
skarski mojster. Po vrnitvi v Phi-
ladelphijo je začel izdajati časopis
Pennsylvania Gazette. Njego-
vo podjetje se je hitro širilo, ti-
skarske podružnice je ustanavljal
tudi v drugih krajih. Bil je prvi
severnoameriški tiskar denarja.
Pri dvainštiridesetih letih starosti
se je upokojil. Lahko bi živel od
dobička, ki ga je prinašalo njego-
vo podjetje, vendar se je ukvarjal
z različnimi stvarmi: izumil je
peč za ogrevanje, v Philadelphiji
je ustanovil knjižnico, fakulteto
(iz katere se je razvila univerza v
Pensilvaniji), gasilski dom, zava-
rovalnico in bolnišnico, bil je po-
litik in diplomat.
V čast Benjaminu Franklinu so
v Philadelphiji ustanovili muzej
tiskarstva. Prav tako se najpresti-
žnejše priznanje za kakovost v
grafični industriji imenuje po
Benjaminu Franklinu (Benja-
min Franklin Award). Ljubko-
valno pravijo nagradi kar benny.
Podeljuje jo Print Industries of
America vsako leto konec sep-
tembra v Chicagu. Prav tako kot
pri filmskem oskarju je tudi pri
»grafičarskem oskarju« mogočih
več nominacij. Kategorij je 26,
Drago Zorec, uspešen grafičar.
od katerih imajo nekatere še
podkategorije. Na zadnji podeli-
tvi leta 2003 je bilo skupno po-
deljenih 92 bennyjev. Poleg tega
so bile dodeljene tudi manjše na-
grade: 31 diplom, 156 priznanj,
1171 odlik. Na natečaj je prispe-
lo več kot 5000 izdelkov iz 15 dr-
žav. Najelitnejši benny se pode-
ljuje za vrhunski izdelek na po-
dročju tiskarstva in se pomenlji-
vo imenuje: Pravijo, da tega ni
mogoče izdelati (They Said it
Couldn’t Be Done). Lani je to
Kipca Benjamina Franklina, ki ju je prejel Drago Zorec.
SLOVENSKI TISKARJI
7
nagrado prvič dobil neameriški
tiskar. In to je prav Drago Zorec.
Drago Zorec je večkrat
prvi. Prvi tiskar zunaj Združenih
držav Amerike, ki je dobil to pre-
stižno nagrado. Torej tudi prvi
tiskar v Avstraliji, ki je dokazal
vrhunsko kakovost. In ker si Slo-
venci radi lastimo uspehe drugih,
hkrati tudi prvi in edini slovenski
tiskar, ki si je prislužil to elitno
nagrado. Moramo biti natančni:
Drago Zorec je na zadnji podeli-
tvi septembra 2003 dobil dva
»grafičarska oskarja«, že omenje-
nega najelitnejšega in ben-
nyja v kategoriji uporabe okolje-
varsvenih materialov (Environ-
mentally Sound Materials). Po-
leg tega je dobilše priznanje v ka-
tegoriji brošur ter dve odliki za:
inovacije v tisku in tiskan lastni
promocijski material. Nagrade je
dobil že četrto leto zapovrstjo.
Drago Zorec je na natečaju
kandidiral s promocijsko brošu-
ro svojega podjetja formata 230
× 365 mm in obsega 24 strani.
Poleg vrhunskega štiribarvnega
tiska je v njej morebitnim stran-
kam nazorno prikazan dvanajst-
barvni tisk MCP (Multi Colour
Process), ki ga je Drago Zorec
sam razvijal. Dvanajstim barvam
lahko doda tudi kovinske barve.
Z nadaljnjimi poskusi pa želi do-
dati še flourescentne barve. Za
dvanajstbarvni tisk ne uporablja
konvencionalnega rastra, pač pa
frekvenčnega. Za boljšo ponazo-
ritev detajlov in senc,še posebej v
svetlih tonih, ter za intenzivnejše
barve pa priporoča uporabo su-
blimacijskega rastra (kombinaci-
ja frekvenčnega in konvencional-
nega rastra). Pri vpeljavi tega ra-
stra v proizvodnjo Zorec sodelu-
je s podjetjem Agfa.
Uporaba številnih, tudi kovin-
skih barv v tisku nam lahko po-
ve, kdo so navadno naročniki
Zorčevih storitev: proizvajalci
avtomobilov (na primer: BMW,
Chrysler), kozmetična industri-
ja, draguljarji, urarji, reklamne
agencije (na primer Saatchi &
Saatchi). Njegove stranke so ve-
činoma iz Avstralije in Združe-
nih držav Amerike. Draga Zorca
sem vprašala, kdaj bodo kakovo-
stne fotografije, ki so značilne, na
primer za revijo National Geo-
graphic, tiskane po »njegovi« me-
todi. Pravi, da se o tem resnično
dogovarja. Hkrati pove, da je
imel ponudbo za tisk avstralske
izdaje modne revije Vogue, ven-
Slika zgoraj, zgradba podjetja D&D Global Group v Melbournu. Slika spodaj, notranji del nagrajene brošure.
BENNY GRAFIČARSKI OSKAR
8
dar jo je moral zavrniti zaradi ča-
sovnih omejitev.
Drago Zorec se je rodil leta
1945 na Ptuju. Grafično šolo je
začel obiskovati v Mariboru,
končal pa leta 1964 v Ljubljani.
Po končanem šolanju ga je čaka-
la učna doba v Mariborskem ti-
sku, nato pa je tri leta delal kot ti-
skar v Ptujski tiskarni. Z ženo
Danico sta se odločila, da gresta
iskat boljši kruh v daljno Avstra-
lijo. Prvotno sta nameravala
ostati samo tri leta. Odšla sta
brez predhodnih zagotovil o
službi ali stanovanju.Že prvi dan
sta dobila zaposlitev: Drago kot
tiskar na dvobarvnem tiskarskem
stroju, Danica pa začasno v knji-
goveznici. Drago je v tiskarni,
kjer je začel, ostal deset let. Dani-
ca, diplomantka višje admini-
strativnešole, pa ježe po letu dni
dobila delo s svojega področja.
Drago Zorec pove, da sta imela
začetne težave z jezikom, vendar
sta jih hitro odpravila, ker sta se
takoj vpisala v jezikovni tečaj.
Prav tako se je Drago izobraževal
na univerzi RMIT v Melbournu.
Leta 1977 je ustanovil lastno ti-
skarsko podjetje z imenom
D&D Printing. Jasno, D&D sta
začetnici imen slovenskih zakon-
cev Zorec. Podjetje se je širilo in
navkljub nasprotnim napovedim
in priporočilom ustanovilo v
podjetju še oblikovalski in foto-
grafski oddelek (Studio 101). Le-
ta 2001 se je podjetje preimeno-
valo v D&D Global Group.
Drago Zorec pravi, da ga ne
obravnava več kot samo »tiskar-
sko« podjetje, pač pa multime-
dijsko podjetje. Saj pokriva vse,
od ideje in oblikovanja prek teh-
nične izvedbe (priprava za tisk,
tisk in dodelava) do distribucije.
Vse to združuje tako imenovana
rdeča tabletka (red pill), ki se po-
javlja v predstavitvenem materia-
lu podjetja. Rdeča tabletka (tako
kot v filmu Matrix) ponazarja
napredek in tudi tveganje podje-
tja v nenehnem razvoju.
Sedež D&D Global Group je v
Richmondu, vzhodnem predelu
Melbourna, zastopništvo (pro-
daja) pa je tudi v središču Sydne-
jya. V podjetju je danes zaposle-
nih okrog petdeset ljudi. Zorec
pravi, da je že po letu delovanja
lastne tiskarne zaposlil prvega ti-
skarja. Hkrati se spominja, da je
za odobritev posojila za nakup
prvega tiskarskega stroja moral
predložiti plan potencialnih
strank. Avstralija je dežela števil-
nih priseljencev in tudi v Zorče-
vem podjetju so zaposleni različ-
nih, kar dvajsetih nacionalnosti.
Pravi, da je eden njegovih naj-
boljših tiskarjev Miran Fideršek,
sicer Mariborčan, ki dela v pod-
jetjužeštirinajst let. Vprašam ga,
kaj pričakuje od svojih zaposle-
nih. Razloži, da je nepisano pra-
vilo biti na voljo sedem dni v te-
dnu celih štiriindvajset ur, in
hkrati doda, da je temu primer-
no tudi plačilo. Vsekakor pa so
dobre delovne navade, izkušnje,
natančnost in inovativnost zaže-
lene značilnosti zaposlenih. Spo-
minja se, da se je točnosti, reda in
discipline naučil že v srednji šoli,
pa tudi kasneje v tiskarni v Mari-
boru. Pravi, da so k temu pripo-
mogli tudi treningi nogometa,
najprej v Kidričevem in pozneje
v Ljubljani.
Drago Zorec je še danes pove-
zan z univerzo RMIT: študen-
tom omogoča praktično usposa-
bljanje. Pa ne samo avstralskim
študentom, v njegovem podjetju
se usposabljajo študentje grafič-
ne tehnologije iz Stuttgarta in
Los Angelesa. Sodeluje tudi z
Royal Melbourne Institute. Ve-
lja omeniti, da je za kakovost ti-
skarskih izdelkov dobil tudi naci-
onalna avstralska tiskarska pri-
znanja (National Printing
Awards).
Ko sem komunicirala z Dra-
gom Zorcom (po e-pošti in v po-
govoru v Ljubljani), sem dobila
vtis, da je intenzivno, natančno
in inovativno delo, ki je okrona-
no tudi z nagradami, zanj kot ne-
kakšna droga nenenehna
spodbuda za nadaljnje delo.
No, da ne bo »droga« prehud
izraz, pa naj bo »viagra«.
Klementina MOŽINA
Univerza v Ljubljani
LITERATURA IN VIRI
Agfa screening technology –
Improving the Power of Print
3. 6. 2004
D&D Global Group
23. 4. 2004
Graphic Arts Information Network
11. 5. 2004
Kipphan, H.
Handbook of Print Media
Berlin: Springer, 2001
Možina, K.
Knjižna tipografija
Ljubljana: Filozofska fakulteta
in Naravoslovnotehniška fakulteta, 2003
RMIT University
, 3. 6. 2004
Romano, F. J., Romano, R. M.
Encyclopedia of Graphic Communications
Upper Saddle River: GATF, 1998
:Sublima XM
, 3. 6. 2004
Naslovnica nagrajene brošure.