GRAFIČNA KRONIKA 6 Drago Zorec, ki ima že vrsto let uspešno grafično podjetje v Avstraliji, je dobitnik prestižne grafične nagrade Benjamin Fran- klin. Pravzaprav je dobil kar pet nagrad. Nagrade podeljuje Ame- riško tiskarsko združenje. DRAGO ZOREC & RDEČA VIAGRA Benjamin Franklin (1706­ 1790) je širokim množicam po- znan kot ameriški politik 18. sto- letja, ki je deloval tudi v Evropi ­ bil je ameriški poslanik v Pari- zu. Grafičarji poznamo tudi nje- govo »predpolitično« delovanje. V Philadelphiji se je ukvarjal s ti- skarstvom. Poleg visoke kakovo- sti ga je zanimala tudi estetika; bil je velik občudovalec pisav Angleža Baskervilla. Z njegovim delom se je seznanil v Angliji (med letoma 1824 in 1826), kjer se je učil in si pridobil naziv ti- skarski mojster. Po vrnitvi v Phi- ladelphijo je začel izdajati časopis ­ Pennsylvania Gazette. Njego- vo podjetje se je hitro širilo, ti- skarske podružnice je ustanavljal tudi v drugih krajih. Bil je prvi severnoameriški tiskar denarja. Pri dvainštiridesetih letih starosti se je upokojil. Lahko bi živel od dobička, ki ga je prinašalo njego- vo podjetje, vendar se je ukvarjal z različnimi stvarmi: izumil je peč za ogrevanje, v Philadelphiji je ustanovil knjižnico, fakulteto (iz katere se je razvila univerza v Pensilvaniji), gasilski dom, zava- rovalnico in bolnišnico, bil je po- litik in diplomat. V čast Benjaminu Franklinu so v Philadelphiji ustanovili muzej tiskarstva. Prav tako se najpresti- žnejše priznanje za kakovost v grafični industriji imenuje po Benjaminu Franklinu (Benja- min Franklin Award). Ljubko- valno pravijo nagradi kar benny. Podeljuje jo Print Industries of America vsako leto konec sep- tembra v Chicagu. Prav tako kot pri filmskem oskarju je tudi pri »grafičarskem oskarju« mogočih več nominacij. Kategorij je 26, Drago Zorec, uspešen grafičar. od katerih imajo nekatere še podkategorije. Na zadnji podeli- tvi leta 2003 je bilo skupno po- deljenih 92 bennyjev. Poleg tega so bile dodeljene tudi manjše na- grade: 31 diplom, 156 priznanj, 1171 odlik. Na natečaj je prispe- lo več kot 5000 izdelkov iz 15 dr- žav. Najelitnejši benny se pode- ljuje za vrhunski izdelek na po- dročju tiskarstva in se pomenlji- vo imenuje: Pravijo, da tega ni mogoče izdelati (They Said it Couldn’t Be Done). Lani je to Kipca Benjamina Franklina, ki ju je prejel Drago Zorec. SLOVENSKI TISKARJI 7 nagrado prvič dobil neameriški tiskar. In to je prav Drago Zorec. Drago Zorec je ­ večkrat ­ prvi. Prvi tiskar zunaj Združenih držav Amerike, ki je dobil to pre- stižno nagrado. Torej tudi prvi tiskar v Avstraliji, ki je dokazal vrhunsko kakovost. In ker si Slo- venci radi lastimo uspehe drugih, hkrati tudi prvi in edini slovenski tiskar, ki si je prislužil to elitno nagrado. Moramo biti natančni: Drago Zorec je na zadnji podeli- tvi septembra 2003 dobil dva »grafičarska oskarja«, že omenje- nega ­ najelitnejšega ­ in ben- nyja v kategoriji uporabe okolje- varsvenih materialov (Environ- mentally Sound Materials). Po- leg tega je dobilše priznanje v ka- tegoriji brošur ter dve odliki za: inovacije v tisku in tiskan lastni promocijski material. Nagrade je dobil že četrto leto zapovrstjo. Drago Zorec je na natečaju kandidiral s promocijsko brošu- ro svojega podjetja formata 230 × 365 mm in obsega 24 strani. Poleg vrhunskega štiribarvnega tiska je v njej morebitnim stran- kam nazorno prikazan dvanajst- barvni tisk MCP (Multi Colour Process), ki ga je Drago Zorec sam razvijal. Dvanajstim barvam lahko doda tudi kovinske barve. Z nadaljnjimi poskusi pa želi do- dati še flourescentne barve. Za dvanajstbarvni tisk ne uporablja konvencionalnega rastra, pač pa frekvenčnega. Za boljšo ponazo- ritev detajlov in senc,še posebej v svetlih tonih, ter za intenzivnejše barve pa priporoča uporabo su- blimacijskega rastra (kombinaci- ja frekvenčnega in konvencional- nega rastra). Pri vpeljavi tega ra- stra v proizvodnjo Zorec sodelu- je s podjetjem Agfa. Uporaba številnih, tudi kovin- skih barv v tisku nam lahko po- ve, kdo so navadno naročniki Zorčevih storitev: proizvajalci avtomobilov (na primer: BMW, Chrysler), kozmetična industri- ja, draguljarji, urarji, reklamne agencije (na primer Saatchi & Saatchi). Njegove stranke so ve- činoma iz Avstralije in Združe- nih držav Amerike. Draga Zorca sem vprašala, kdaj bodo kakovo- stne fotografije, ki so značilne, na primer za revijo National Geo- graphic, tiskane po »njegovi« me- todi. Pravi, da se o tem resnično dogovarja. Hkrati pove, da je imel ponudbo za tisk avstralske izdaje modne revije Vogue, ven- Slika zgoraj, zgradba podjetja D&D Global Group v Melbournu. Slika spodaj, notranji del nagrajene brošure. BENNY ­ GRAFIČARSKI OSKAR 8 dar jo je moral zavrniti zaradi ča- sovnih omejitev. Drago Zorec se je rodil leta 1945 na Ptuju. Grafično šolo je začel obiskovati v Mariboru, končal pa leta 1964 v Ljubljani. Po končanem šolanju ga je čaka- la učna doba v Mariborskem ti- sku, nato pa je tri leta delal kot ti- skar v Ptujski tiskarni. Z ženo Danico sta se odločila, da gresta iskat boljši kruh v daljno Avstra- lijo. Prvotno sta nameravala ostati samo tri leta. Odšla sta brez predhodnih zagotovil o službi ali stanovanju.Že prvi dan sta dobila zaposlitev: Drago kot tiskar na dvobarvnem tiskarskem stroju, Danica pa začasno v knji- goveznici. Drago je v tiskarni, kjer je začel, ostal deset let. Dani- ca, diplomantka višje admini- strativnešole, pa ježe po letu dni dobila delo s svojega področja. Drago Zorec pove, da sta imela začetne težave z jezikom, vendar sta jih hitro odpravila, ker sta se takoj vpisala v jezikovni tečaj. Prav tako se je Drago izobraževal na univerzi RMIT v Melbournu. Leta 1977 je ustanovil lastno ti- skarsko podjetje z imenom D&D Printing. Jasno, D&D sta začetnici imen slovenskih zakon- cev Zorec. Podjetje se je širilo in navkljub nasprotnim napovedim in priporočilom ustanovilo v podjetju še oblikovalski in foto- grafski oddelek (Studio 101). Le- ta 2001 se je podjetje preimeno- valo v D&D Global Group. Drago Zorec pravi, da ga ne obravnava več kot samo »tiskar- sko« podjetje, pač pa multime- dijsko podjetje. Saj pokriva vse, od ideje in oblikovanja prek teh- nične izvedbe (priprava za tisk, tisk in dodelava) do distribucije. Vse to združuje tako imenovana rdeča tabletka (red pill), ki se po- javlja v predstavitvenem materia- lu podjetja. Rdeča tabletka (tako kot v filmu Matrix) ponazarja napredek in tudi tveganje podje- tja v nenehnem razvoju. Sedež D&D Global Group je v Richmondu, vzhodnem predelu Melbourna, zastopništvo (pro- daja) pa je tudi v središču Sydne- jya. V podjetju je danes zaposle- nih okrog petdeset ljudi. Zorec pravi, da je že po letu delovanja lastne tiskarne zaposlil prvega ti- skarja. Hkrati se spominja, da je za odobritev posojila za nakup prvega tiskarskega stroja moral predložiti plan potencialnih strank. Avstralija je dežela števil- nih priseljencev in tudi v Zorče- vem podjetju so zaposleni različ- nih, kar dvajsetih nacionalnosti. Pravi, da je eden njegovih naj- boljših tiskarjev Miran Fideršek, sicer Mariborčan, ki dela v pod- jetjužeštirinajst let. Vprašam ga, kaj pričakuje od svojih zaposle- nih. Razloži, da je nepisano pra- vilo biti na voljo sedem dni v te- dnu celih štiriindvajset ur, in hkrati doda, da je temu primer- no tudi plačilo. Vsekakor pa so dobre delovne navade, izkušnje, natančnost in inovativnost zaže- lene značilnosti zaposlenih. Spo- minja se, da se je točnosti, reda in discipline naučil že v srednji šoli, pa tudi kasneje v tiskarni v Mari- boru. Pravi, da so k temu pripo- mogli tudi treningi nogometa, najprej v Kidričevem in pozneje v Ljubljani. Drago Zorec je še danes pove- zan z univerzo RMIT: študen- tom omogoča praktično usposa- bljanje. Pa ne samo avstralskim študentom, v njegovem podjetju se usposabljajo študentje grafič- ne tehnologije iz Stuttgarta in Los Angelesa. Sodeluje tudi z Royal Melbourne Institute. Ve- lja omeniti, da je za kakovost ti- skarskih izdelkov dobil tudi naci- onalna avstralska tiskarska pri- znanja (National Printing Awards). Ko sem komunicirala z Dra- gom Zorcom (po e-pošti in v po- govoru v Ljubljani), sem dobila vtis, da je intenzivno, natančno in inovativno delo, ki je okrona- no tudi z nagradami, zanj kot ne- kakšna droga ­ nenenehna spodbuda za nadaljnje delo. No, da ne bo »droga« prehud izraz, pa naj bo »viagra«. Klementina MOŽINA Univerza v Ljubljani LITERATURA IN VIRI Agfa screening technology – Improving the Power of Print 3. 6. 2004 D&D Global Group 23. 4. 2004 Graphic Arts Information Network 11. 5. 2004 Kipphan, H. Handbook of Print Media Berlin: Springer, 2001 Možina, K. Knjižna tipografija Ljubljana: Filozofska fakulteta in Naravoslovnotehniška fakulteta, 2003 RMIT University , 3. 6. 2004 Romano, F. J., Romano, R. M. Encyclopedia of Graphic Communications Upper Saddle River: GATF, 1998 :Sublima XM , 3. 6. 2004 Naslovnica nagrajene brošure.