Pottnlna plačana V (rotovtnl Leto Xm, št. 264 Ljubljana, petek 13* novembra 1936 Cena 2 Din o pravuficvo; Ljunguna, r.nttfijeva Ulica & — felefon šL 8122, 3123» 3124, 3126, 3126T Lnseratnl oddelek; ujuDljana, Selen« ourgova ol i. — Cel i'692 8492. Podružnica Maribor; Gosposka ulica 4t U_ — telefon »t 2455. Hoaiiižnlca Celje: tiocenova ulica št L — relefoc 5t 190 ttačuni pn pode delt- zavoditt: Ljubljana St. 11.842. Praga čisto 78.180. -vi pn <*t_ 105.241. Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina zaada mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din iO.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. ftarlbor, Gosposka ulica 11. relefon ev 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica 1, Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo V dveh smereh Srednja, vzhodna in jugovzhodna Evropa so spet v središču mednarodnih razgovorov, spet so predmet važnih političnih konferenc in značilne izmenjave diplomatskih obiskov ki si v zadnjem času kar nenehoma slede. Že Horthyje-vemu obisku v Avstriji in Berchtesgadnu ie sledila cela vrsta medsebojnih obiskov državnikov, grupiranih na osi, Rim-Berlin, ki jo je kot nov moment tudi v splošni evropski politiki nakazal šef italijanske vlade Mussolini v svojem znanem milanskem govoru. Obisk avstrijskega zunanjega ministra dr. Schmidta v Rimu, nemška reakcija na ta obisk z Goringovim in Neurathovim obiskom v Budimpešti ter Gobbelsov obisk v Atenah in Budimpešti spadajo v niz teh no-vih dogodkov, katerih višek pa je ne-dvomino pomenil obisk italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Berlinu in Berchtesgadnu. Med te značilne srednjeevropske dogodke se je med tem uvrstila tudi bratislavska konferenca Male antante, kateri so nato sledili še obiski rumunskega vladarja v Pragi ter. dr. Stojadinoviča v Turčiji in Bolgariji. Po drugi strani je tudi poljska diplomacija pokazala v zadnjem času izredno aktivest. Izmenjavi obiskov šefa francoskega generalnega štaba Gamelina v Varšavi in poljskega maršala Rydz-Smiglyja v Parizu, na katera je bilo navezano tudi potovanje poljskega zunanjega ministra Becka v Pariz, sledi sedai še Beckov obisk v Londorn. Tako vidimo, da je povečala aktivnonst italijanske in nemške diplomacije v srednji, jugovzhodni Evropi izzvala razumljiv odmev tudi izven osi Rim-Berlin in prisilila tudi ostale srednjeevropske, vzhodne in balkanske države k povečani izmenjavi mHi nan>rei med seboj, potem pa še z zainteresiranimi zapadni-mi velesilami. V ta značilni diplomatski razmah v podunavskem bazenu in ostalih evropskih sektorjih, ki so nanj več ali manj neposredno navezani, vpada, seda.i še dunajska konferenca držav tako zvane-ga rimskega bloka. Italije. Avstrije in Madžarske. Te države so že od marca 1934. politično in gospodarsko med seboj povezane na osnovi znanih rimskih protokolov, ki so se letos v marcu izpopolnili z nevimi dodatki po vzgledu bloka Male antante, tako da .je bil ustvarjen med njimi stalen organ, sestavljen iz zunanjih ministrov vseh treh držav. Dunajska konferenca je bila najprej napovedana že v oktobru, takoj po obisku avstrijskega zunanjega ministra dr. Schmidta v Rimu. Tedaj je oficiozni italijanski list ?Giornal« d'Italia« zapisal, da je prišel čas »za večjo aktivnost italijanske politike v srednji Evropi«, in pri tem napovedal, da utegine pomeniti konferenca rimskega trikota pomemben mejnik v srednjeevropskih odnošajih, ker zbližanje držav rimskega bloka z državami Male antante sedaj ni več izključeno. Tej začetni nanovedi dunajske konference pa je sledila značilna reakcija s strani Madžarske, ki se brez gotovih predhodnih jamstev ni hotela zanjo ogreti. 2e napovedano potovanje madžarskega ministrskega predsednika Daranyija in zunanjega ministra Kanve v Rim, kjer naj bi prišlo do de-finitivne odločitve glede datuma te konference, se je v zelo otipljivi zvezi z obiskom nemškega zunanjega ministra Neuratha v Budimpešti odložilo, ž niim pa tudi dunajska konferenca sama. Oči-vidno je v italijansko podunavsko igro odločno posegla Nemčija, ki je hote'a najprej svoje odnošaje z Italijo spraviti na čisto. Tako je pred dunajskim sestankom držav rimskega bloka prišlo do Cianovega obiska v Berlinu in itali-jansko-nerrškega sporazuma, ki ga je Mussolini v svojem milanskem ekspoze-ju označil kot novo osišče evropske politike. Po tem sporazumu ni sedaj več dvoma, da se dunajske konference držav rimskega bloka udeležuje v ozadju tudi Nemčija, ki je bila o vseh italijanskih namerah v tem predelu Evrope neposredno obveščena po zunanjem ministru Cianu. Tako se je ozračj« dovolj razčistilo in spričo tesnega italijansko-nem-škega sodelovanja tudi Avstriji in Madžarski ni preostalo nič drugega, kakor da se predata svojima zaveznikoma in jima sledita v vseh njunih načrtih glede srednje Evrope. V kolikor bi dunajska konferenca držav rimskega trikota utegnila karkoli pozitivnega doprinesti k resničnemu po-mirjenju v tem predelu Evrope, za kar so že sedaj dani mnogi pogoji, bi seveda njene sklene z zares odkritim veseljem pozdravili, ker smo prepričani, da bi bil -s tem storjen velik korak naprej tudi k splošnemu evropskemu pomirje- SKLEPI DUNAJSKE KONFERENCE Potrditev sporazuma med Italijo in Nemčijo — Italija priznala enakopravnost Avstrije in Madžarske v oboroževanju - Avstrija in Madžarska priznali italijansko aneksijo Abesinije Dunaj, 12. novembra. w. Posvetovanja zunanjifa ministrov Avstrije. Italije in Madžarske so bila popoldne končana. 0 rezultatu posvetovanj je bil izdan naslednji uradni komunike: Na konferenci zastopnikov Avstrije, Italije in Madžarske se je ponovno pokazala popolna soglasnost vseh treh držav o problemih splošnega zanimanja, kakor tudi o problemih, ki se zlasti t čejo nj.1i samih. Zastopniki vseli treh vlad so potrdili svoj sklep, da bodo uredili gospodarske odnošaje z drugimi državami z dvostranskimi pogodbami Avstrijski zvezni kancelar in madžarski zunanji minister sta ob tej priliki v imenu svojih vlad izrazila svojo hvaležno zadovoljstvo nad rezultati, doseženimi z učinkovito podporo, ki jo je tudi v zadnjem času nudilo italijansko gospodarstvo gospodarstvu Avstrije in Madžarske. Zastopniki vseh treh vlad so z zadovoljstvom poudarjali harmonično funkcioniranje rimskih protokolov in njihovo popolno primernost za obnovo Pcdunavja. Zunanja ministra Itnlije in Madžarske sta z zadovoljstvom sprejela na znanje sporočilo avstrijske vlade o razvoju odnošajev med Avstrijo in Nemčijo na podlagi dogovora od 11. julija. Italijanski zunanji minister je obvest'1 zastopnike Avstrije in Madžarske o svojih razgovorih z nemškim kan-cetorjem Hitlerjem in nemškim zunaniim ministrom. Zastopnika Madžarske fn Av-striia sti izmviln svoje živo zadovoljstvo nad s; lepem italiianske in nemške vlade, dn bosta v duhu priiatel?s'-egn sodelovanja razpravljali o problemih, ki se tičejo Podti-navja, in da hodo nri tem za vse tri države merodnine določbe dodatnega rimskega protokola iz I. 1936. Zastopnici treh vlad so ugotovili svojo popolno soglasnost v tem. da je treba sta-lifčn avstrijske In madžarske vlade glede enakih pravic na polju oboroževanja prizna- ti upravičenost in da ustreza ta enakopravnost načelu pravice. Avstrijski zvezni kancelar in madžarski zunanji minister sta italijanskemu zunanjemu ministru v imenu svojih vlad sporočila, da priznavata formalno obe državi italijanski imperij nad Etijopijo. Italijanska vlada bo na primeren način upoštevala želje avstrijske in madžarske vlade po sodelovanju njunih gospodarstev pri gospodarski eksploataciji Abesinije. Vprašanja, o katerih so razpravljali, in doseženi rezultati so bili fiksirani v protokolu. Zastopniki treh vlad so sklenil;, da bodo imeli svoj prihodnji sestanek v Budimpešti. Rok tega sestanka bo še določen. Ciano pride danes v Budimpešto Budimpešta, 12. novembra. w. Italijanski zunanji minister grof Ciano bo prispel v Budimpešto jutri ob 13.11. Madžarsko glavno mesto bo na čast italijanskega gosta in v znak hvaležnosti madžarskega naroda na zadnji Mussolinijev govor v Milanu v zastavah. Po cestah, kjer se bo vozil Ciano, bodo postavili špalir člani revizionistične lige Varnostno službo bo opravljalo 1.600 policistov. 200 detektivov in 157 policijskih častnikov Madžarska ne bo odpove" dala trianonske pogodbe Budimpešta, 12. novembra, o. ;>Pe;ter Lloyd« piše, da glede revizionističnega vprašanja na dunajski konferenci rimskega blOka ni prišlo do nobenega sklepa, ker seda jni aktualno. Prav tako niso resnič-ne ve ti, da bi Madžarska nameravala že sedaj ni aktualno. Prav tako niso resnič-nonske mirovne pogodbe, zlasti one, ki se tičejo razorožitve Madžarske. Vloga rimskega bloka v Podunavju Pomembne napitnice na Dunaju — Rimski blok samo osnova za stabilizacijo položaja v Srednji Evropi Dunaj, 12. novembra, b. Snoči je zvezni kancelar dr. Schuschnigg priredil v veliki galeriji v Schonbrunnu večerjo na čast diplomatskim predstavnikom Italije in Madžarske. Goste je najprej pozdravil dr. Schuschnigg, ki je v svoji zdravici poudaril med drugim: Duh rimskih protokolov vodi tudi to konferenco, katere namen je okrepiti praktične osnove našega sodelovanja in zagotoviti življenske možnosti za bodočnost. Po velikih besedah so nam potrebna de.anja. ki jih mora voditi zaupanje v našo moč in volja po uresničenju naše višje naloge v in- ešna obramba Madrida Doslej so bili odbiti vsi poizkusi Francovih čet, da bi vdrle v mesto — Nacionalisti še niso uri*« ©reko reke Manzanares Poslanik Rauf Ficc premeščen v Tiratrc .eograd, 12. novembra, p. Albanski poslanik Rauf Ficoj premeščen v albansko zunanje ministrstvo. Poslanik bo zapustil Beograd prihodnjo sredo. Madrid, 12. novembra d. Borba pred vrati Madrida se nadaljuje z vso srditostjo. Doslej se četam generala Franca še ni posrečilo prodreti obrambne črte vladne vojske. Miličniki še vedno branijo segovijski in to-ledski most ter ni še nihče izmed Francovih vojakov prekoračil reke Manzanares. Prav tako tudi ni res, da bi Francovi vojaki že zasedli kraljevo palačo, univerzo in več kolodvorov. Do najhujših bojev je prišlo v parku Časa de Campo, ki obsega zelo veliko ozemlje. Tu se bore predvsem z ročnimi granatami, bodali in bajoneti in sicer skoro za vsako posamezno drevo in grm. Usmiljenja ne poznajo na nobeni strani. Ranjencev skoro ni. Kai se dodaja tu. .je skoro težko ugotoviti. V parku je prišlo do srditih bojev na nc-ž med maroškimi četami in miličniki. V nekem odseku leže celi kupi maroških vojakov, ki so iih pri naskoku pokosile strojnice vladnih čet. Snoči so nacionalisti ponovno obstreljevali mesto iz topov ter iz letal. Merili so predvsem na javna poslopja, miučniške baterije in vojašnice. Med poškodovanimi poslopji sta tudi neka velka banka in parlament. Na mnogih krajih so nastali požari. V plamenih je tudi severni kolodvor. Včeraj so nacionalistične baterije sestrelile iz znatne višine neko vladno letalo za bombardiranje. Pilota sta skočila iz letala s padali, ostali štirje letalci pa so treščili z letalom na zemljo ter se ubili. Eden izmed pilotov, ki je prispel s padalom na zemljo, se je spustil v dvoboj z revolverjem z nekim šoferjem nacionalističnega tovornega avtomobila ter je končno obležal zadet od mnogih krogel mrtev. Prebivalstvo v Madridu je bilo preskrbljeno s petrolejem in bencinom ter mu je bilo ukazano, naj zažge vse hiše kakor hitro hi vkorakale nacionalistične čete v mesto. Zato ni izključeno, da bo prišlo do velikanskega požara, če bodo ljudje le delno izvršil: ta ukaz. Granate zažigajo mesto Nacionalisti so tudi v pretekli noči skušali s koncentričnimi napadi vdreti v mesto. Madrid se je več ur tresel zaradi eksplozij granat. Neka granata je ubila soprogo generala Galeme. glavnega poveljnika na fronti pri Somosierri. Več granat je udarilo v blok hiš za vojašnico Montana. tako da je v njem nastal večji požar. Tudi v okraju Rosares je pričelo goreti več poslopij in bli7.ii segovijskega mostu je več hiš v plamenih Nekaj časa so nacionalisti z vso intenzivnostjo obstreljevali tudi postojanke braniteljev Miličniki so se morali zičnsno umakniti iz svojih rovov, ko pa je obstre- ljevanje ponehalo, so jili takoj zopet zasedli, še preden so prišli do njih Maročani Več sto granat je padlo na obširne vrtove Časa de Campo. Tudi vladne baterije so bile neprestano v akciji. Davi so nacionalist! skušali z novim napadom predreti fronto na jugu in na zapadu, pa so bili v obeh odsekih odbiti. Imeli so precejšnje izgube. Tudi v vseučiliškem okraju so republikanci odbili nacionalistične napade, prešli sami v protinapad in pognali nasprotnike za 3 km nazaj proti Coninu. Vlada govori o polomu nacionalistične ofenzive Odbor za cbrambo mesta je opoldne izdal naslednji komunike: Ofenziva, ki so jo začeli nacionalisti v vseh odsekih madridske fronte, da se poia-ste dostopov k mostovom čez reko Manzanares, je včeraj proti večeru doživela popoln polom. Vsi napadi maroških čet in tujske legije, podprti z močnimi motoriziranimi oddelki, so se razbili ob trdovratnem odporu madridskih čet. Naša vojska se ni umaknila niti za ped. Še več, prodrla je za poldrag kilometer na toledski cesti proti Villa verdi. Dež, ki se je ponoči začel, je znatno otežkočil gibanje pehote. Nacionalisti so davi ponovno izvršili napad na toledski most, a smo jih odbili. Glasovi o zavzetju severne železniške postaje in o tem, da bi jo bili nacionalisti zažgali, so iz trte izviti. Del Vayo: Mi zmagujemo Zunanji minister španske vlade Del Va-vo je imel brezžični razgovor z londonskim poslanikom, kateremu je sporočil. da je sedanji položaj na madridski fronti tak. da ni treba biti v skrbeh. Morala in hrabrost delavskih miličnikov, ki sedaj razpolagajo z modernim orožjem, sta zelo odlični. Miličniki so ne samo izboljšali svoj položaj temveč dosegli včeraj in danes celo zelo povoljne uspehe. »Mi zmagujemo«, je dejal Del Vayo ob zaključku svojega razgovora. Racionalizacija živil Obrambni odbor je izdal povelje, naj se vsa živila, ki prihajajo v Madrid, zaplenijo za državo. Živila bo razdeljeval odbor sam in ne več kakor doslej delavske organizacije. Vsa zaloga zlata v Franciji Zaloga zlata, ki predstavlja vrednost 50 milijonov funtov, je sedaj v celoti prenesena v Francijo. Zadnji transport je bil največji ter je znašal petino zlata španske Narodne banke. Zlato pa ne bo deponirano v Francoski banki, temveč ga bodo francoske in švicarske banke zamenjale v dolarje in funte. teresu skupnega Kulturnega ideala, da tako poleg gospodarskih potreb ne pozabimo tudi naše duševne potrebe. Našega bloka nismo nikdar smatrali za blok, ki bi bil naperjen proti komurkoli, temveč smo vedno zastopali stališče, da je naša skupina jedro, okoli katerega bi se zbrale tudi vse ostale sile v našem področju. Nato je dr. Schuschnigg napil najprej italijanskemu kralju in cesarju Abesinije Viktorju Emanuelu, čegar rojstni dan so včeraj slavili v Italiji. Ob koncu svojih na-pitnic je nazdravil tudi »srečnemu in mirnemu razvoju ozemlja, za čegar vodstvo smo odgovorni«. Nato je povzel besedo madžarski zunanji minister Kanya, ki je zlasti poudarjal, da tvori rimski blok samo nekako »krista-lizacijsko jedro«, ki krije v sebi dragocene pogoje za razvoj v bodočnosti. Nato je « posebnim poudarkom naznanil, da bo regent Horthy italijanskemu kralju osebno sporočil madžarsko priznanje rimskega imperija. Zadnji je govoril italijanski zunanji minister Ciano, ki je poudarjal, da pomenijo tradicijonalne prijateljske vezi med Italijo in Avstrijo najboljše jamstvo za stabilizacijo srednje Evrope. Italija, Avstrija in Madžarska so najbolj dokazale, kako si države lahko medsebojno priznajo svoje interese in se združijo v konstruktivnem delu. Praktične obrambe evropske kulture se ne da braniti z besedami, temveč samo na ta način, da se doprinesejo otipljivi dokazi za čut pravičnosti med narodi tako, da lahko z zaupanjem in solidarnostjo gledajo na svoje sosede, ne pa z nezaupanjem, kajti nezaupanje more povzročiti samo trenja in sovraštva med narodi. Rimski protokoli, ki so bili že doslej najboljše sredstvo za zagotovitev sodelovanja med našimi tremi državami, postajajo sedaj osnova za zbližanje in stabilizacijo v vsej srednji Evropi. Njih namen nikakor ni ustanavljanje novih blokov v tem evropskemm predelu, tudi ne razdvajanje Interesov posameznih podunavskih držav, temveč samo podpiranje in okrepitev dobrih odnošajev z vsemi srednjeevropskimi državami. S tem tudi mi doprinašamo svoje k skupnemu sodelovanju in k skupnim naporom za mir. Zadovoljstvo v Italiji Rim, 12. novembra, o. Listi beležijo % zadovoljstvom, da sta avstrijski kancelar dr. Schuschnigg in madžarski zunanji minister Kanya snoči na banketu na Dunaju v svojih zdravicah naslovila italijanskega kralja in cesarjem Abesinije, kakor tudi da bo madžarski regent Horthy ob fvojem skorajšnjem obisku v Rimu osebno izročil listine, s katerim bo Madžarska priznala rim iki imperij. »Stamrpa« piše, da pomeni to velik uspeh Italije, ker sedaj ni dvema, da bodo morale priznati aneksijo Abesinije in proglasitev rimskega imperija tudi druge države. V rimskih krogih predvsem računajo na to, da bo sedaj tudi Anglija priznala izvršeno dejstvo, namjiževnik 0'Neil po rodu Irec, rojen 1888. v Newyorku, ki je napisal mnogo romanov in gledaliških dram. Trije novi člani francoske akademije Pariz, 12. novembra. w. Francoska akademija je izvolila za svoje člane admirala Lacaceala kot naslednika Julesa Cambona, škofa v Le Mansu Grentea kot naslednika Pierra de Nolhaca ter Jacque»a de Lacretella kot naslednika Henry de Regnierja. Izvolitev četrtega člana na me®to pokojnega Henry Roberta je bila odgodena. ker na nihče izmed kandidatov dobil večine. Aretacije komunistov v Budimpešti Budimpešta, 12. novembra, g. Policija je te dni aretirala zaradi komunistične propagande dva inženierja in 20 vi«?oko5olcev, erednjeSolcev. uradnikov itd. Tudi ženi obeh inženjerjev sta bih aretirani. Pri hiSnih preiskavah aretirancev eo našli mnogo propagandnega komunističnega mat ©rajala Okrog restavracije habsburške dinastije Obnova monarhije v Avstriji le na podlagi suverenega akta avstrijskega naroda — Legitimisti rovarijo dalje Pariz, 12- novembra, b. Dunajski poročevalec agencije Havas ima naslednje informacije o vprašanju restavracije Habsburža-nov, ki je dvignilo te dni, v zvezi zasedanjem rimskega trikota na Dunaju, toliko prahu: Dejstvo, da habsburško vprašanje ni di-rektuo postavljeno na dnevni red dunajskega zasedanja še ne pomeni, da bi se bila Avstrija temu vprašanju odrekla. Dokazuje kvečjemu, da so avstrijski vladni krogi nasprotni politiki izvršenih dejstev in improvizacij v pogledu oblike vladavine. Zato ponavljajo tudi v tem vprašanju znane izjave kancclarja dr. Scliuscibnigga, da more priti do obnove monarhije le na podlagi »suverenega akta avstrijskega naroda«, ki naj sam odloči, kadar 1» to potrebno, o monarhiji ali proti nj*-j. Z drugimi besedami: ponavlja se priljubljena teza, da je vprašanje restavracije izrazito notranje vprašanje sosedne republike, o katerem kadarkoli odloči avstrijski narod sam. Havasov dopisnik je zaradi teh okoliščin mnenja, da navzlic demantijem Wiesnerje-vo potovanje v Rim ni prav nič izgubilo na svoji aktualnosti in resnosti. Dasi je gotovo. da so bile pretirane vesti nekaterih listov, ki so v tej zvezi napovedovali po-vratek Habsburžanov že v najbližji bodočnosti. se mora vendarle reči. da je šlo Wiesnerju za resen poizkus pridobitve rimskih krogov za idejo restavracije vsaj za primer, ako bi se italijanska diplomatska aktivnost v srednji Evropi znova pokazala v vsem svojem nekdanjem razmalbu. V tem pogledu dobe mnogo na vrednosti nedavne izjave \Viesnerja samega, ki je izrecno poudaril, da prinaša iz Rima najboljša zagotovila za tak primer. Sam Mussolini mu je baje izrazil svoje simpatije glede le-gitimističnega gibanja v Avstriji in tudi na Madžarskem. V najnovejšem italijanskem zbliževanju z Jugoslavijo vidijo avstrijski legitimisti nadaljnji ugodni znak za razvoj njih ideje v srednji Evropi. Domnevajo namreč, da bi se Jugoslavija v primeru konkretne ureditve razmerja z Italijo mnogo manj protivila morebitni restavraciji Habsburžanov na avstrijskem prestolu zaradi zagotovil iz Rima in Dunaja, da avstrijski legitimizem nikakor nc pomeni revi-zionizma napram Jugoslaviji. Iz vseh navedenih razlogov je Havasov dopisnik še nadalje mnenja, da se avstrijski legitimisti svoji ideji o povratku Habsburžanov nikakor še niso odrekli in da je je-gitimistična propaganda v Avstriji dobila z Wiesnerjevim potovanjem v Rim samo novega netiva, kar se bo v ostalem pokazalo že 10. t. m., na 24. rojstni dan pretenden-ta Otona, ko je napovedana velika manifestacija avstrijskih legitimistov na Dunaju. pri kateri bo kot glavni govornik nastopil sam vodja Wiesner. Kardinal Pacelli pojde v Berlin Pogajanja za končno ureditev spora med državo in katoliško cerkvijo v Nemčiji Berlin, 12. novembra, b. Iz povsem zanesljivega vira se doznava, da bo vatikanski državni tajnik kardinal Pacelli v zvezi s svojim potovanjem v London obiskal tudi Berlin. Spričo te vesti se zdi zelo verjetno. da bo Vatikan izrabil Pacellijevo potovanje v Berlin za važne stike z voditelji tretjega rajha zaradi definitivne ureditve spora med državo in katoliško cerkvijo v Nemčiji Razgovori se bodo verjetno sukali okoli znanega vprašanja konkordata. pri čemer utegne priti do sporazuma na osnovi izločitve nekaterih spornik točk in vneše-nja nekaterih novih določil, ki bi z obeh strani poudarila večjo pripravljenost za sporazum. O teh vprašanjih se dejansko že nekaj mesecev vodijo pogajanja med ofi-ciclnimi predstavniki rajha in katoliške cerkve. Ker je nuncij Orsenigo slabega zdravja, bo skušal namesto njega kardinal Pacelli definitivno urediti vsa viseča vprašanja. ki se pojavljajo v zvezi s konko-rda-tom. Hitler bo sprejel kardinala Pacellija v po>ebni avdienci. Doznava se nadalje, da je kardinal Faulhaber obvestil Vatikan o svojih razgovorih s Hitlerjem s posebno spomenico, ki jo bila v kopijah razposlana tudi vsem nemškim škofom. Spomenica označa sicer sedanji položaj katoliške cerkve v Nemčiji za neiz-premenjen. izraža pa upanje, da bodo razgovori s Hitlerjem nedvomno doprinesli h kulturnemu sporazumu med držaVb in cerkvijo, kar bo samo po sebi odprlo možnost sodelovanja tudi v drugih smereh. Faulha-berjev razgovor s Hitlerjem je trajal, kakor se doznava iz povsem zanesljive strani, tri dobre ure. Kardinal je Hitlerja opozoril na vse dosedanje kršitve konkordata in pri tem na posledice takega postopanja za nacionalni socializem. Na koncu je ponovno prosil Hitlerja, naj bi sam podvzel pobudo za izboljšanje sedanjega položaja in za ureditev vseh spomin vprašanj. Teh pa se posamezno Faulhaber in Hitler nista dotaknila. V tukajšnjih katoliških krogih so prepričani. da se bo papež takoj po povratku kardinala Pacellija iz Amerike podrobno pogovoril ž njim o poteh, ki bi jSh bilo glede na Faulhaberjevo spomenico o razgovorih s Hitlerjem potrebno podvzeti. Važne Edenove izjave v spodnji zbornici Angleško-nemško sodelovanje — Interesi ob Tanskem jezeru — Politika kolektivne varnosti London, 12. novembra, b. Včeraj je Fdcn odgovarjal na vprašanja poslancev. Njegovi odgovori so zbudili veliko pozornost zlasti v nekaterih perečih vprašanjih. Tako je n. pr. glede angleško-nemškega sodelovanja izjavil, da ni prejela angleška vlada doslej nobenega predloga nemške vlade o kakem ožjem sodelovanju med obema državama v pogledu pobijanja ruskih groženj. Na vprašanje o italijanskih in angleških interesih v Afriki in v Sredozemlju je izjavil, da nima angleška vlada nobenega povoda za domnevo, da hoče italijanska vlada škoditi njenim ali egiptskim interesom ob [ Tanskem jezeru v Abesiniji. Nasprotno, Ita- j lija je prav zadnje čase ponovno zagotav- j ljala London, da hoče te angleške in egipt-ske interese v polnem obsegu spoštovati. Na vprašanje, ali Foreign office šc vedno vztraja pri politiki, ki jo je v zvezi z Ede-novim obiskom v Moskvi proklamiral komunike sovjetske vlade z dne 31. marca 1935, je Eden jasno in odločno odgovoril: Da! V navedenem komunikeju sta Velika Britanija in Rusija poudarili, da želita na prijateljski način sodelovati pri izvajanju politike kolektivne varnosti. Iz zanesljivega vira se doznava, da jc prišlo že do prvih diplomatskih stikov med Italijo in Anglijo glede ureditve visečih vprašanj, pogajanja sama pa se do sedaj še niso pričela. Novi proračun sestavljen Beograd, 12. novembra, o. V proračunskem oddelku finančnega ministrstva so končno sestavili predlog državnega prara-čuna za poslovno dobo 1937/1938. Načrt novega proračuna je bil izdelan po posebnih navodilih in pod nadzorstvom finančnega ministra Dušana Letice Te dni bodo o njem razpravljali tudi na seji vlade Tako bo proračun v smislu ustave do 20 novembra predložen narodni skupščini. Ko bo izročen predsedstvu narodne skupščine. bo podal finančni minister obširne izjave za javnost. Narodna skupščina bo na prihodnjem zasedanju poleg drugih važnih problemov razpravljala tudi o konkordatu z Vatikanom, ki je bi' sklenjen preteklo leto. Titulescu imenovan za dosmrtnega senatorja Bukarešta, 12. novembta. o. Kasacijsko sodišče je potrdilo imenovanje 7 novih dosmrtnih senatorjev, med katerimi sta tudi Titulescu in sedanji zunanji minister Anto-nesec iz prometne službe Beograd. 12. novembra, p. Prometnik Anton Anžičefc je oremeSf.er iz Logatca v Pleternieo na Hrvatskem, Iz Pleternice pa je premeščen v Logatec Andrej Posedelj. Vatikan In USA Rim, 12. novembra, b. O uspehu potovanja kardinala Pacellija v Ameriki se iz zanesljivega vira doznava. da bo v kratkem prišlo predvsem do obnove odnošajev med J Vatikanom in Belo hišo. Dosedanji apostolski odposlanec v VVashingtonu, ki ni imel , doslej nobenih posebnih diplomatskih funk-| cij. bo zamenjan s pravim apostolskim nuncijem z diplomatskimi polnomočji. obenem pa bodo tudi Zedinjene države imenovale svojega uradnega zastopnika pri Vatikanu. Pogajanja med Anglijo in Italijo London. 12. novembra, o. Po informacijah »Daily Maila« so se med Anglijo in Italijo že pričela pogajanja na osnovi najnovejših angleških predlogov, ki so bili poslani Mussoliniju v obliki spomenice po italijanskem poslaniku v Londonu. Prepis ! spomenice je bil dostavljen tudi angleškemu poslaniku v Rimu. ki je prejel obenem nalogo, naj prične z neposrednimi pogaja: nji. Splošno pričakujejo da se bodo pogajanja pospešila, čim se vrne v Rim zunanji minister Ciano. ki naj bi baje že prihodnji teden odpotoval v London, da jih osebno tudi zaključi. Beležke [*JNS pri občinskih voUtvah v Dalmaciji Splitska »Nova doba« prinaša izjavo predsednika banovinske organizacije JNS dr Grge Andjelinoviča o nastopu stranke pri občinskih volitvah, ki bodo v nedeljo v primorski banovini. V dalmatinskih sre-zih banovine bo volilo 60 občin. V 22 občinah so strankini pristaši postavili svoje liste, v nadaljnjih 10 občinah nastopajo skupaj z drugimi skupinami. Za ostale občine je prepustila stranka lokalnim vodstvom. da v sporazumu s pristaši določijo, katere liste bodo podprli. V treh od teh občin so bile od strankinih pristašev vložene liste razveljavljene. V bosanskih in hercegovskih srezih primorske banovine bo volilo 36 občin. Od teh bodo pristaši JNS nastopili s svojimi listami v 9 občinah, v 7 občinah bodo šli za kompromisne liste, v ostalih 20 pa jc odločitev prepuščena tudi lokalnim vodstvom. Za soboto 21. t. m. jc sklicana v Split seja banovinskega odbora, da bo razpravljal o situaciji in o delu po izvršenih občinskih volitvah. Zanimiva okrožnica Pred volitvami jc kranjski dekan g. Matija Skrbeč v svojem lističu objavil neko okrožnico, ki jo je takrat tako slovito »sračje gnezdo« baje razpošiljalo svojim pristašem. V okrožnici so bila dana volil-ccm naslednja navodila: »Nikar še nc govorite nič čez boga in v ccrkcv saj saj en čas šc hodite... Slišali smo, da hočete vse otroke iz šole, kadar bo krščanski nauk. Prosim vas, da sedaj šc nc storite tega. Polagoma bomo že vrgli vse farje, ampak počasi, zelo počasi, pa gotovo. Jevtič bo žc pokazal vsem farjem.« Po vsebini, slogu in dikciji spominja ta »okrožnica« močno na mnoge druge sestavke v kranjskem svetovnem listu. Kljub temu se nam ni zdelo vredno pisati o njej, ker smo jo imeli pač za neroden volilni šla-gcr. Toda v zadnji številki je to očividno potvorjeno in podtaknjeno okrožnico prinesel tudi mariborski »Slovenski gospodar«, tako da sc zdi. kakor da je okrožnica nastopila svojo pot po političnem tisku katoliške akcije. V Ljubljani so gospodje postali sicer nekoliko previdnejši, kar sc tiče okrožnic, vendar pa se ne bomo nič čudili, ako bo lepega dne tudi tukaj zagledala beli dan. Preklic preklica občinskih volitev Za občino Sedlarjevo v šmarskem in Log v ljubljanskem srezu so bile razpisane občinske volitve za 29. t. m., odnosno za 15. t. m. Volitve v teh dveh občinah so bile kasneje preklicanc in odgodcnc. Včerajšnji »Službeni list« banske uprave pa priobču-jc razglasa, s katerima sc preložitev volitev prcklicujc in sc za izvedbo volitev določajo zopet prvotni datumi. Občina Sedlarjevo bo torej volila v nedeljo 29. t. m., občina Log pa v nedeljo 15. t. m. Polemika o volitvah v vrbaski banovini Muslimanski pristaši politike dr. Mačka imajo svoje glasilo »Muslimanska svijest«, dočim jc glasilo muslimanov JRZ »Pravda«. Po volitvah v vrbaski banovini je »Muslimanska svijest« objavila daljši članek, v katerem je med drugim pisala, koiiko muslimanov je volilo za to ali ono stranko. Objavila je tudi statistiko ter prišla na njeni osnovi do zaključka, da je 57.5% muslimanov v vrbaski banovini glasovalo za opozicijske liste. Glavni organ JRZ »Samouprava« odgovarja sedaj »Muslimanski svijesti« in zatrjuje, da je velilo v vrbaski banovini 45.067 muslimanov, od tega 36.846, torej preko dve tretjini za liste JRZ. Za liste bivše HSS je po računih »Samouprave« glasovalo samo 285 muslimanov, dočim jc ostalih 8.000 glasovalo za razne kompromisne ali politične neopredeljene liste. Trditvi obeh glasil si tako nasprotujeta, a sta pri tem vsaka po svoje na tak način podprti s številkami, da se politična jovnost upravičeno sprašuje, kdo ima prav. Zaradi pritiska razveljavljene volitve Beograjski in zagrebški listi poročajo, da jc upravno sodišče v Sarajevu, v katerega področje spada tudi vrbaska banovina, razveljavilo občinske volitve v dveh občinah sanskega sreza vrbaske banovine. Proti volitvam so se pritožili nekateri kandidati, ki so v utemeljevanju pritožbe navedli med drugim, da se je na volilcc vršil nedovoljen pritisk. Kakšne vrste je ta pritisk bil, iz časopisnih poročil ni razvidno. Volilna koalicija v dunavski banovini Kakor je znano, so tudi v dunavski banovini razpisane splošne občinske volitve. Pristaši združene opozicije so v Vojvodini razdeljeni na tri skupine: prvi se priznavajo k beograjskemu krilu, drugi k zagrebškemu, tretji pa, ki so baje najštevilnejši, tvorijo samostojno skupino, takozvano vojvodinsko opozicijo. Za njihovega voditelja velja na dr. Mačkovi listi izvoljeni poslanec dr. Duda Boškovič. Novosadski --Dan« poroča sedaj, da se je skupina dr. Boškovi-ča sporazumela za skupni nastop pri volitvah z bivšimi socialnimi demokrati, ki imajo v Vojvodini razmeroma močne pozicije. Formalni sporazum sta podpisala dr. živko Topalovič za socialiste in dr. Duda Boškovič za svojo skupino. V skupnem volilnem proglasu sporočata, da je koalicija storjena za uspešnejšo borbo za demokracijo v splošnem in posebej še za demokracijo občin v dunavski banovini. Razprava o dveh shodih Službeno glasilo dr. Mačka »Scljački dom« je nedavno poročal o shodu finančnega ministra Dušana Letice v Glini in je trdil da je g. minister v svojem govoru napadal dr. Mačka. »Samouprava« odgovarja na ta članek in poziva »Scljački dom«, naj s pričami dokaže svojo trditev, da je minister Letica napadal dr. Mačka ali vsaj mirno poslušal proti dr Mačku ali njegovim pristašem naperjene klice. »Samouprava« se vprašuje, kako more organ dr. Mačka priobčevati taka izmišljena poročila, ko vendar vedno naglaša, da se bori za pravico in resnico. Ne vemo, kako je potekel shod g. mini- l Kaj je dosegel Beck AngUja In Poljska proti snovanju blokov v Evropi London, 12. novembra, o. Tukajšnji politični krogi priznavajo, da postaja položaj Poljske zaradi naraščajočega spora med Rusijo in Nemčijo čim dalje bolj težaven. Poljska, ki je sredi cned obema velesilama, se ne more in ne sme orientirati ne na eno niti na drugo stran, če hoče poleg vsega ohraniti tudi svoj Lastni prestiž velike sile. Med Poljsko in Nemčijo je še mnogo vprašanj nerešenih. V prvi vrsti prihaja pri tem v peštev Gdansk. Poljska mora pač računati s tem, da bo Gdansk nekega dne priključen Nemčiji- Poizkusov ja to je bilo že dovolj. Beck si je zato v Londonu prizadeval, da bi od Ede-na dobil jamstva, po katerih bi bil Poljski prej ko slej zagotovljen prost izhod na morje; kakor vse kaže, pa Eden takih jamstev ni hotel dati. Pristal je le na to, da se bo pri Društvu narodov zavzel, da bodo v Ženevi vselej upoštevali poljske interese in da bo tudi v Berlinu vplivaj na Hitlerja. naj gdanskega vprašanja ne reši po svojih metodah dovršenih dejstev. Anglija v nobenem primeru na morebilno tako ureditev gdanskega vprašanja ne bo pristala, že zaradi svojih prijateljskih odnošajev s Poljsko. Uradni komunike London, 12. novembra. Snoči objavljeni komunike o razgovorih poljskega zunanjega ministra Becka z angleškim zunanjim ministrom Edenom poudarja, da sta se ministra sporazumela v vseh vprašanjih, ki so bila predmet razgovorov, in dodaja; Pri tej priliki sta razmotrivala različna vprašanja, ki so v zvezi z nameravanim zapadlim paktom, v kolikor ta vprašanja zanimajo tudi Poljsko. Poudarjeno je bilo, da bo treba na vsak način najti sredstva, s katerimi naj se v tem vprašanju zaščitijo poljski interesi. Komunike se zaključuje z vero v načela DN in z ugotovitvijo, da bi Evropi nič ne moglo bolj škodovati kakor njen razcep v dva sovražna ideološka tabora, kar bi nujno dovedlo do vojne. Odhod iz Londona London. 12. novembra. AA. Poljski minister Beck se je ob 14. odpeljal v Varšavo. Na postaji s0 se od njega poslovili zunanii minister Eden, poljski poslanik v Londonu in druge ugledne osebnosti. Eden ie priredil snoči na čast Beoku večerjo ki so «e je udeležili tudi mnogi člani vlade, predsednik odbora za nevnr^šavamje k>rd Plvmout, voditelj opozicije major Alee, guverner Angleške barake Montague Norman. Japonsko veleposlaništvo v Varšavi Tokio, 12. novembra. AA. Na pristojnem mestu izjavljajo, da bo Japonska v kratkem povišala svoje varšavsko poslaništvo v veleposlaništvo. Agencija Domej pravi, da je Poljska kot soseda Nemčije in Rudije za Japonsko zelo važen č-Vvitelj zunanje politika. Japonska pričakuje, da bo ta njen ukrep poglobil stike med obema deželama. Stalin brezobzirno čisti Senzacionalne aretacije uglednih inozemcev v Moskvi in drugih mestih Rusije Pariz, 12. novembra, a- Po poročilih i z Moskve, ki jih tudi sovjetske oblasti prav nič ne zanikajo, je bila v zadnjih dneh aretirana ccla vrsta uglednih inozemskih emigrantov, posebno Nemcev, Avstrijcev in rincev, ki So vsi osumljeni, da so zapleteni v zaroto trockistov proti sedanjemu režimu v Rusiji. Istočasno jc bilo aretiranih tudi mnogo Rusov. Med prvimi so prijeLi znanega poljskega komunista Snoskovvskeco, ki je bil prej visok funkcionar GPU. Proti njemu se jc takoj vršil proces po skrajšanem postopku; bi! je obsojen na smrt in čez nekaj ur ustreljen.. Veliko senzacijo jc izrvala zlasti ves?, da je bil aretiran tudi znani nemški znanstve- nik. profesor Hoeisch, ki doslej veljal za pristaša političnega zbližanja med Rusijo in Nemčijo. Med aretiranimi Nemci je nadalje ravnatelj draždanske tovarne ženske kozmetike Honinghaus. čšm je nemški poslanik, ki se je mudil na oddihu v Kavkazu, zvedel za aretacije, sp je takoj vrnil v Moskvo in pričel posredovati v korist osumljenim nemškim državljanom. Že včeraj je bil v Kremlju in energično zahteval pojasnil. Pristojne sovjetske oblasti bo* vale pri blagoslovitvi skupne grobnice naših padlih bojevnikov v Zejtinliku. Zagrebški stadion Beograd, 12. novembra. AA. Ministrstvo za telesno vzgojo je izdalo tale komunike: V zvezi z vlogo, ki jo je poslal ministrstvu za telesno vzgojo športni klub Hašk in v kateri je predlagal sklicanje konference vseh zainteresiranih za ureditev -vprašanja sokolskega stadiona kralja Aleksandra I. v Zagrebu, je minister dr. Rogič imel 11. t. m. v Zagrebu konferenco, ki so se je udeležili zastopniki Sokolstva, mestne občine, tiadškofije in kaptola ter predstavniki športnih klubov. Konferenca je bila bolj informativnega značaja. Hašk jc dal konkretni predlog, po katerem bi Hašk prevzel sokolski stadion z obvezmostjo, da ga priredi za najvažnejše panoge našega športa, Sokolstvo bi pa na njem tudi lahko imelo svoje prireditve. Ker je pa na ta predlog Haška nastalo več različnih mnenj zlasti tudi glede terena, kjer stoji stadion, in glede lastninske pravice in razpolaganja s tem stadionom, ni prišlo na konferenci do končnega rezultata. Razgovori za definitivno ureditev tega vprašanja se bodo nadaljc- Polovična voznina na brivski kongres Beograd, 12. novembra, p. Prometni minister je dovolil udeležencem XII. kongresa brivcev in lasuljarjev polovično ceno na železnicah za potovanje z vlaki in ladjami v državni eksploata-ciji. stra Letice v Glini in kaj sc je tam govorilo in dogajalo. Čudimo pa se ogorčenju »Samouprave«, saj še ni dolgo, ko je bilo v Valjcvu zborovanje JNS in so nekateri listi prinesli o njem povsem netočna in izmišljena poročila. Ko pa so skušali takrat oklevetani politiki na enak način, kakor sedaj g. minister Letica. pojasniti javnosti, kako je shod potekel, njihova pojasnila in njihovi popravki niso zagledali dneva »Samoupravi« mora biti to znano, pa se nam zato njeno zgražanje nad »Scljačkim domom« ne zdi razumljivo. Naš rimski poslanik pri predsedniku vlade Boegrad. 12- novembra, p. Minisbraki predsednik in zunanii minister dr. Stoja-dinovič je danes sprejel Jugoslovensketza poslanika v Rimu Jovana Duciea. Obisk zastopnika tajništva ON Beograd. 12. novembra. A A. Vlada Vu-kičevič, član tajn-ištva Društva narodom ▼ Ženevi, je prispel uradno v Beograd, kjer bo ostal kakih 10 dni. Na povratku v Žie-nevo se bo ustavil v Zagrebu in Ljubljani- Napredovanja Beograd, 12. novembra, p. V poSfcnl službi so napredovali: za inšpektorja v 5. poležajni skupini Anton Kogoj pri direkciji v Ljubljani in Miroslav Bernard pri pošti Maribor H, za višjega pristava v 7. položajni Skupini dr. Vilko Vujičič in Jer. nej šturm pri poštni direkciji v Ljubljani, za kontrolCTja v 7- položajni skupim pa Frančiška Zgonc v Celju. V višjo položajno skupino sta napredovala tudi profesorja na državnih trgorvtorkih akademijah dr. Josip ©elar v Mariboru in Bruno Gambač v Ljubljani. Iz gozdarske službe Beograd. 12. novembra. AA. Premeščena sta za uradniškega pripravnika pri gozdarskem odseku banske uprave v Ljubljani inž. Martin Čoki. doslej pri gozdarskem ravnateljstvu v Ljubljani, in za uradniškega pripravnika pri gozdarskem ravnateljstvu v Ljubljani Vo ji slav Jovanovič doslej pr,i gozdarskem odseku banske uprave v Ljubljani. Nova katastrska uprava v Dol. Lendavi Beograd, 12. novembra. AA. Finančni minister je odredil, naj se iz področja katastrske uprave v Murski Soboti irioči področje sreza dolnjelendavskega in ustSTKrvi nova katastrska uprava s sedežem v Dolnji Lendavi. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo. Vedro po vsej državi, le v okolici Sušaka. in v Gorskem Kotarju oblačno in deževno, ponekod jutranje megle. Minimalna temperatura Varaždin —1, maksimalna Mostar 20 stopinj. Zemunska vremenska napoved za. danes; Toplo vreme, nove pooblačitve zlasti v za-padni polovici, kjer bo najbrže tudi deževalo. Prevladoval bo južni veter, ki bo ponekod precej močan. Solnce vzhaja ob 6.32 in zahaja ob 16.12. Zagrebška vremenska napoved: Precej stalno, zmerno toplo, slabo, prehodno deževje morda v severnih gorskih krajih. Dunajska vremenska napoved: Milo vreme, v dolinah severnih Alp južni vetrovi, v prostih legah osvežujoči južnozapadni vetrovi. Maši kraji in l|u«l|e'ALBUS MILO ZA UMIVANJE Kaj je s sladkorno boleznijo pri nas Dobro obiskano predavanje primarija dr. Matka v Ljudski univerzi 9 Ljubljana, 12. novembra. V mali dvorani filharmonije Je imel sinoči docent na naši univerzi in primarij internega oddelka državne bolnišnice nad vse zanimivo predavanje o pojavu slad-fccrne bolezni pri človeku, ki je privabilo V malo dvorano okrog dvesto hvaležnih poslušalcev iz vseh krogov ljubljan-ke (družbe. Sam predavatelj se je začudil nad tako lepim odzivom, kar je bilo ponoven vrenčičevi gostilni, 135 korakov od državne ceste, do tistega mesta, kjer je opravil svoj krvavi posel. Ko so prispeli do kraja zločina, so se v približnem tempu Govedičeve ponedeljkove hoje vrnili nazaj po Koroški cesti do Glavnega trga. kamor se je podal Govedič po zločinu in v glavni trafiki bral časopise. Označeno pot je premerila policijska komisija v uri in četrt. Po takem bi bilo verjetno, da je Bruno Govedič umoril Branka Pušaverja v navedenem času. to je že v dopoldanskih urah, saj je Govedič. kakor sam pravi, po izvršenem zločinu skoro tekoč prehodil to pot in si jo s tem skrajšal za približno četrt ure. Izvabi j en v past •. • Mariborska policija je skušala v teku dopoldneva še rešiti vprašanje: ali je Branko Pušaver zares bil domenjen z Brunom Go-vedičem. da si poneverjeni znesek 5400 Din razdelita? Po nekaterih okoliščinah se namreč zdi, da je mogla biti zadeva nekoliko drugačna. Poraja se domneva, da je Govedič - najbrže Pušaverja izvabil v past takole: Branku je dejal, da je bil pri njegovem šefu g. Kotniku na Grajskem trgu, ki mu je naročil, naj mu (Pušaverju) pove, da poprej kasira še neki znesek pri drugI stranki, in da šele potem izroči g. Preacu vsoto 5400 Din. Na tej osnovi naj bi bil Govedič peljal svojo žrtev Branka do do-lične »stranke« po že označeni poti. dokler nista prispela na usodni kraj. ki si ga je Govedič že vnaprej izbral za svoj zločin. V koliko odgovarja ta kombinacija resnici, se bo pokazalo v nadaljnji preiskavi. Bruna Govediča je mariborska policija zasliševala do poldneva, nakar ga je izročila sodišču. V poročilih o Govediču so nekateri listi dovolj neokusno in nelojalno hiteli zatrjevati, da je bil Bruno Govedič akviziter »Večernika« in »Jutra«. Ugotavljamo: Bruno Govedič se je preživljal, kakor se je vedel in znal in se ponujal raznim upravam listov. In povsod je dobil odgovor, da prejme običajno provizijo, kadarkoli dostavi oglas. Ta pot je vsakomur svobodna. Uprava »Večernika« in »Jutra« ni bila z Govedičetn vezana po nikakšnem dogovoru. Ali je bilo tako tudi pri drugih upravah, nas seveda ne briga. Stanje regulacijskih del v Ljubljanici Oporna škarpa ob Trnovskem pristanu dograjena dno do mosta — Usad brežine pod prulsko šolo - Kamnarji pokrili strugino Pogled na nekdanje Prale. Ljubljana, 9. novembra. • Neprikladno vreme* zadnjih dveh mese- i cev je precej vplivalo na potek regulacijskih del v Ljubljanici. Sprva so kamnarji še v polnem razmahu hiteli z oblogo ploščadi po strugi. Dne 6. oktobra so pa morali za več dni prenehati z deli. V prejšnjem mesecu je kar za deset dni nastopila d:;ževna doba, ki je prepodila več deseua pridnih in spretnih kamnarjev domov v Hrvatsko Primorje, saj brez zaslužka niso megli rok držati križem. Voda je nekaj tednov stala v strugi in onemogočila vsakršno delo. Delovale so tri črpalke: dve na e tktrični in ena na ročni pogon. Poleg teh c. eh so pripe ,ali še iovo največjo od dosedanjih, in jo namestili v posebni utlci pred zatvornico na gpici. Tamkaj silovito brizga zbirajočo se vodo in jo odvaja naravnost v Gruberjev kanal. V teku osmih dni so osušili Ljubljaničino dno, kjer so kamnarji lahko nastopili v suhi strugi. Prišlo je vanjo nekaj nad 40 kamnarjev, ki so vnovič dne 26 oktobra pričeli s tlakovanjem korita. Zaradi večje odpornosti in zmanjšanja vodnega pritiska so zgradili v manjših razdaljah pet betonskih »reber« v šir. Te dni bo Ljubljanica v vsej širini popločena tik do prulskega mosta ln bo znašala dolžina dosedaj tlakovanega dna okrog 450 metrov. Celotno betonsko oporno zidovje, segajoče od izliva Gradaščice in ki bo nosilq dolgo stopnišče, Je pravkar dograjeno tja do začrtanega konca, to je preko prulskega mosta. Zadnji predel tega opornika — okrog deset metrov širine — je položen ob zemlji in je podoben onemu zaključnemu betonskemu oporniku, ki prehaja na bre-žinsko ploščad ob Grudnovem nabrežju. Ta končni opornik se spenja na doslej še manjkajoči del popločene brežine pod velikim jarkom, ki se izteka od Opekarske ceste. Od prulskega mosta dalje je brežina s ploščadjo delno že obložena v dolžini kakih 50 metrov. Tod so zbili in vstavili dolgo leseno korito za odvajanje vode. Ker bodo kamnarji že prihodnje dni prekoračili prulski most, naj omenimo Se katero o tem mostu, zgrajenem ob prvotni gradnji tramvajske proge in starem že 30 let. Sprva je bil določen za tramvajski promet pri tedanjem lesenem šentpeterskem mostu, a so ga 1. 1919. prestavili na Prule. Njegovo trhlo tramovje so izmenjali v letu 1932. z novim. Čeprav ta most nosi le nekaj nad 3000 kg teže in komaj ustreza čimbolj naraščajočemu prometu, ne moremo kmalu pričakovati novega. Finance ... Kopači in naklada« struginega materi-jala so med tem marljivo odkrili korito že zgoraj mosta. Pri tem so našli nekaj zarjavelih vojaških sabelj ln nožev ter več starih novcev brez posebne vrednosti. Pozabiti ne smemo, da je obstojalo malo nad mostom dolgo let v Ljubljanici vojaško ko« pališče, ki so ga opustili po potresu. Kot ostanek tega kopališča štrli še vrh Trnovskega pristana par napol obsekanih dreves, ki ne predstavljajo prav nikake lepote za ondotno okolico. Ker je nekaj delavcev razrešenih pri delu dogotovljene oporne škarpe, opravlja ena skupina službo pri gradnji novih betonskih »reber« na gosto zgor mosta, druga skupina pa je zaposlena pri zadnjih popravilih ob gradaškem mostu. Zalokarjev kanal že dograjen in razopažen. V švabičevi ulici, kamor so iz struge na-vozili dolgo skladovnico odvišnjega drobirja in srednjevelikih kosov za ploičad nerabnega podpeškega kamna, so montirali poseben drobilni stroj na električni pogon. Ondi že nekaj časa ž njim drobe to kamenje, dnevno po deset kubikov. Pravijo, da je namenjeno za posipanje Tržaške ceste. Na Grudnovem nabrežju so končno podrli vzpenjačo in z njo vso napravo za vla-čilno vrv, ki jo je gnala elektrika. Ostal je edino Se nakladalni oder. Izginili sta tudi kovačnica in pisarna, ki so ju preselili na Trnovski pristan tik zatvornice ob Špici. Vse ostalo prulsko nabrežje so deloma tudi že očistili raznovrstne kamnite navlake skoro preko prulske šole. Istotako so od Grudnovega nabrežja dalje nad defini-tivno urejeno brežinsko ploščadjo vnovič utirali pešpot ln obenem uredili Se zgornjo brežino, na katero bo položena travnata ruSevlna. Janežičeva cesta, kamor je treba navo-ziti za njeno nlvellranje nekaj nad 4000 kubičnih metrov materijala, bi bila že lahko nasuta, a zaradi vremenskih in voznih ne-prilik ni bilo mogoče. Dne 20. oktobra se je pri vožnji v Janežičevi ulici ponesrečil konj nekega posestnika iz okolice Višnje gore, vreden 2000 Din. S kopitom je prišel med ozke tirnice in si zlomil nogo, da so ga morali pobiti. Mesar je dal zanj 400 Din. Tudi tvrdka Dukič je posestniku menda naklonila par sto dinarjev. Nesreča seveda nikdar ne praznuje. In tako je dne 6. novembra v jutro vnovič za-grmela obširna plast sicer še ne popločene, vendar že povsem postrgane brežine in se sesedla. Na desni strani pod prulsko šolo poleg mosta je že enkrat pred meseci zdrknil malo manjši, a takrat do polovice že tlakovani breg in zazijala je široka špranja skoro do vozne ceste. To pot pa je doletela ista usoda vso brežino, Se nepokrito, a splanirano tudi na levi strani prulskega mosta. Usad zemlje na tej strani je zapustil tem vidnejše znake, ker se je teren v izmeri okrog 50 metrov ponižal v sredini kar nad dva metra. Na obeh straneh je izpodrknil ondod postavljeni brzojavni drog z vsemi žicami in s cestno ograjo vred. Neraben Je tudi tir za odvoz materijala na Janežičevo cesto. Komisija strokovnjakov Je takoj ugotovila dejanski položaj in iz varnostnih ozi-rov dala zapreti prulski most za vsak vo-zovni promet. Ves breg so znova uredili, v posamenzih presledkih podaljšali betonska »rebra« navzgor po vsej njeni brežini, Jih napolnili s precej debelim kamenjem, po sredi celo v loku, da so s tem dali morebitnemu vodnemu pritisku duška, in posuli s srednje debelim peskom. Na to plast pride obloga s ploščadjo. 2e večletne izkušnje uče strokovnjake-hidrotehnike, da so največje težave ravno pri mostovih. Tako so imeli hude skrbi pri frančiškanskem in šentpeterskem mostu. V spominu vsem je pomladna nezgoda ob gradaškem mostu, zdaj pa še ta na Pru-lah. Praktično delo in raznolikost terena ustvarjata sproti nove probleme. Mnogi ne vedo, kako je bilo na Prulah pred polstoletjem. Pri Koširjevem kopališču ob sedanjem Grudnovem nabrežju je vodila ozka pot za pešce in si prišel skozi njo na Prule. Nemci so to nazivali »Am Briihl«. Tod so se razprostirale njive in pašniki ter se je na njih pasla živina raznih posestnikov, kakor Ko-renove Nežke, ljubljanskega trgovca Sou-vana itd. Za vozovni promet je bil edini izhod na Gruberjevo nabrežje. Otroci in Šolarji so se igrali na Prulah vsakovrstne igre, kakor: Bili so svinjko in z loparjem žogo; fantje so frnikolali ali se šli skrivalnice, trden most in »štupo ramo«; deklice so se kamenčkale ali pa se šle »zlate farbce«. Pomladi in jeseni se je razlegalo ob bregu Ljubljanice veselo petie in ukanje koscev, naznanjajoč uspelo košnjo. Prvo hišo pred približno 50 leti je postavil v Sokolski ulici št. 11 (prej Sredina) pokojni gradbeni podjetnik Filip Supančič. Niej nasproti je stala pozneje hišica nekega branjevca. Ti dve hiši sta dolgo časa samevali, toda po prevratu so se tudi Prule iz-premenile v tiho in prijazno naselje številnih vil z ličnimi vrtovi. Proti Ljubljanici pa se ozira ponosna šolska palača- ~ ače Testi * Vsem bivšim komandantom iz koroške Uome. legija koioaMij Ooicev v Ljubljani .juiiuaiiu Zveza legijonarjev kraljevi-ut- Jugoslavije je prevzeia nalogo, da or-guuizuu vat Div.št- Koroške borce in dobro-voljtt- v močno m euotuo organizacijo i namenom da doseže in izposluje članstvu pn/.uanje dobrovoljstva. da ščiti njih eksistenco in pravične koristi in da se bori za njihove prednosti in pravice Da zainore Zveza legionarjev uspešno zastopati upravičene želje iu zahteve včlanjenih borcev tn dobrovoljcev. so ji potrebni dokazi in podatki o vseh vojaških akcijah za osvoboditev slovenske Koroške, o formaciji in organizaciji posameznih odredov, o jačini posameznih odsekov, o njihovih nalogah in dejanjih. Zato vse komandante — tovariše vljudno naprošamo, da nam o tem predmetu izčrpno poročajo ali po možnosti odstopijo Legiji svoje vojaške zapiske in dnevnike v svrho točne dopolnitve dokaz-nt-ga gradiva. Posamezna poročila bomo objavili v našem glabilu »Legijonar«, celotno gradivo pa se bo zbiralo za Spominsko knjigo, ki jo namerava izdati Legija koroških borcev ob priliki dvajsetletnice in v posvetilo našim padlim tovarišem. Iz v poslanih podatkov in poročil bo Zveza legijonar je v sestavila spomenico ter jo predložila na merodajna mesta. Vse prispevke je v poslati na tajništvo Legije koroških borcev v Ljubljani, Tavčarjeva ul. 2 _ Zveza legijonarjev kraljevine Jugoslavije naj bo ogrodje za ustanovitev vse-slovanske Zveze legijonarjev. Češkoslovaška in Poljska že danes štejeta vsaka nad 100.000 članov. podoben pokret se snuje tudi na Bolgarskem in to moramo doseči tudi mi. To so mogočna dejstva, ki se ne dajo in ne smejo podcenjevati. Tajnišr tvo legije. * Ban danes ne sprejema. Kr. banska uprava poroča: Ban g. dr. Natlačen danes v petek 13. t. m. ne bo sprejemal strank, ker bo službeno zadržan. * Lep življenjski praznik na Pohi»r.'u. Iz Skomarja, sloveče domovine ljudskega pevca Jurija Vodovnika, nam pišejo, da je nedavno praznoval 60-letnico župnik g. Jože Skvarč, ki službuje v skemarski župniji že celih 22 let. Župnik Skvarč je vzoren, vesten duhovnik, izvanredno priljubljen v pohorskih kmetskih domovih, saj je svojim dragim Pohorcem večji de! edini dobri svetovalec. Posebno ga odlikuje velika dobrotljivost, izredna popustljivost in skromnost. Zaradi odkritega značaja in nevmešavtinja v politiko je močno popularen. Pozaia ga velik del slovenske nacionalne javnosti. Ob lepem življenjskem prazniku so mu prisrčno čestitali vsi fara-ni, znanci in prijatelji, ne glede na politično prepričanje. Tako je bil njegov jubilej prava manifestacija njegove pri'1'ub-ljenosti- Uglednemu vzornemu duhovniku želimo, da bi še mnogo let čil in zdrav prebival v skomarski fari. Zaradi težke stolice, pokaže uporaba naravne »Franz-Josefove« grenčice, užite zjutraj in zvečer po četrt čaše, dobre uspehe. Tudi občutljivejše pacijentke uživajo rade »Franz-Josefovo« vodo, ker se že v kratkem času pokaže prijeten UČinek. 0f?l. reg. 8. tw 16485/36 * Diplomiran je bil na pravni fakulteti beograjske univerze g. Tugomir Prekorlek, sin narodnega poslanca g. Ivana Prekoiška iz Celja. Naše iskrene čestitke! * Zaslužni grški zdravnik - dobrovoljec srbske vojske dr. Anastas Duvaras je umrl v Beogradu. Z njim izgubi naša država velikega in iskrenega prijatelja, zdravniški stan pa vestnega, izkušenega in požrtvovalnega člana. Ko so bili leta 1915. zdravniki v Srbiji najbolj potrebni, je dr. Duvaras zapustil svoje ugledno mesto asistenta atenske univerze ter se podal v Srbijo, da bi pomagal maloštevilnim srbskim zdravnikom pri pobijanju nevarne epidemije pe-gavega tifusa, ki je uničevala srbsko vojsko. Tudi sam je postal žrtev nevarne bolezni, pozneje, ko je ozdravil, pa je z največjim požrtvovanjem vršil kot vojaški zdravnik-dobrovoljee srbske vojske svojo službo. Po osvobojenju se ni vrnil v svojo domovino. Oženil se je s Srbkinjo, službo- val je kot okrožni zdravnik v Tetovu, kot sreski zdravnik v Despotovcu, od leta 1932. pa v Beogradu kot zdravnik okiožnega urada za zavarovanje delavcev. * 1'rvo razstavo arhitekture v Sarajevu je otvoril te dni zagrebški arhitekt Jurij Neid-iiardt pod okriljem društva »Cvijete Zuzoric Razstavo je organiziral njegov prijateij Slovenec. arhitekt D. Gabrijan. Neidhardt je razstavo posvetil svojemu učitelju francoskemu modernistu Le Corbusieru, pri katerem je bil asistent, dokler se ni lani vrnil v Zagreb- Ob otvoritvi razstave je arh. Grab-i-jan napisal v sarajevskem »Jugoslovenskem l®tu« članek »Le Corbusier in Sarajevo«. V članku ie opozoril na nekatere muslimanske stavbe in njihove posebnosti ter odkril zvezo med Corbu&ierovo iin islamsko arhitekturo. V urbanistikj zastopa Neidhardt stališče mesta v parku, stavb na stebrih in plastč, nih trgov. Njegova glavna urbanistična dela so: urbanizacija Zagreba, regulacija trga Kralja Petra v Sarajevu, pri čemer je bil njegov sodelavec arhitekt M Sever iz Ljubljane, in regulacija Sušaka. za kate ro je prejel drugo nagrado Arh. Neidhardt je v ozkih zvezah z nekaterimi Plečnikovimi učenci in bi morda kazalo, da bi se njegova razstava prenesla iz Sarajeva v Ljubljano. količina odpadkov in s tem olajša odvoz. Zlasti je pa sežiganje potrebno iz zdravstvenih ozirov. Tudi pri najskrbnejšem nakladanju smeti se vzdigne nekaj prahu v zrak ter se pasantje upravičeno boje, da se s takim prahom, ki izhaja morebiti iz stanovanja, kjer je kaka nalezljiva bolezen, ne prenašajo kužne kali. Kolilko možnost okužbe preti ubogim zbiralcem starega železja, pločevine in drugih negorljivih odpadkov, ki kljub prepovedi br.-ikajo po kupih odloženih smeti, da si s tem pridobijo najbednejši zaslužek. Ne samo sebe, svojo družino ln vso okolico morejo okužiti z nalezljivimi kalmi, a^o izhajajo smeti iz okuženih hiš. S sežiganjem se uničijo v.-e kali. Oddajajte smetarju v zaboju samo pepel, odnosno morebitne negorljive predmete. Pobiralci smet; imajo nalog naznaniti vse one stranke, ki se ne bodo hotele pokoravati odreibi in sodelovati v delu za procvit me ta in podvig zdravja prebivalstva Ljubljane. u— Skrlatinka in davica. ki sta se že pred meseci razširili po me8*!! Po nekaterih soreni^kih okrajih, kar ne pojenjata. Bolnišnica ima največ dotoka malih pacientov iz okolice Tržiča iin Krania ter z Iga in Vrhnike, pogosti pa so primeri tudi po ljubljanskih predmestjih in po najbližji oko-'ici. November je za ti dve epidemiji še najnevarnejši ča«. ker r>rrna5a največ ob- OD 6. X. ZNIŽANE CENE ! Odgofa in prehrana sta ozko povezani. Zdravo in pravilno hranjeno dete je bolj poslušno in se rajši uči. Ovomaltine za predjužnek ali malico dela telo sposobno za posebne napore kakor so izpiti in športna tekmovanja. Čuvajte se, če vam kdo reče, da je gotov izdelek isto kot Ovomaltine. Ovomaltine je naravna, koncentrirana krepilna hrana, ki je po posebnem znanstvenem postopku pripravljena samo iz najžlahtnejših sestavin, ki se nahajajo v svežem mleku, svežih jajcih in sladu, docim so vse nepotrebne sestavine izločene. Kakao mu je pridjan samo zaradi boljše arome. Samo z Ovomaltino doseže te Ovomaltinske uspehe! Zavojčki: ljudski Din 6.50, mali Din 10.50. srednji Din 24.—, veliki Din 43.—, stekleni Din 47.—, rodbinski Din 76.—. * Toča v pozni jeseni. V Radovcu v kri-žovlian&ki občini je v torek popoldne kakih 10 minut padala precej debela toča. ki pa ni povzročila nobene škode, ker so pridelki že pospravljeni in tudi vinogradi že obra ni Še v nekaterih drugih krajih v varaždin-sik okolici eo bile tedaj prave poletne nevihte. Stari prebivalci ne pomnijo močne to če v tako pozpi jeseni in jo smatrajo za napoved dolge in ostre zime. Tudi v okolici Virovitice so bile v sredo, ko «e je temperatura močno dvignila, nev-hte, med katerimi je padala tudi toča. Nad Šiben ikoni pa se je v sredo dopoldine utrgal oblak, proti večeru pa ie strela udarila v električni kabel v zgornjem delu mesta. Zaradi tega je bito mesto dobro uro brez luči. * Najdeni skladi premoga. V Kninu se je mudil naš znani arheolog Lujo Marun, ki je l nekaterimi mineralogi vršil minerološka raziskavanja blizu Ervenika Znastveniki so našli sklade črnega premoga, ki ležijo v globočini dveh metrov ter «e razitegajo na precejšnjo razdaljo in širino. * Tovarna J OS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Lfubljane u— Sežiga j te smeti. Zdravstvemopolicij-dka navodila in pojasnila mestnega poglavarstva v Ljubljani določajo v 5. točki, da se morajo smeti, ki so določene za odvez kolikor so gorljive, najprej v štedilniku ali peči .režgati in šele potem ohlajene ^(praviti v zaboje ter postaviti v določenem času v veže poslopij, odkoder jih strese smetar v vozove za smeti. Puščati zaboje za i imeti v vežah in pred hišami je prepovedano. S sežiganjem se zmanjša čutnejših vremenskih sprememb in »o otroci med šolo in domom Izpostavljeni prehla dom. Dobršen del krivde, da se tako naglo širita, pa pripada marsikaterim staršem, ki ob prvem pojavu bolezni ne upajo klicati zdravnika- češ da bo moral otrok v bolnišnico; s tem po malem okužuiejo še druge, ki prihajajo z bolnikom v »tik. Mestni fizikat pripravlja v tem pogledu precej silrožje odredbe in bodo starši in vzgojitelji ki v bodoče ne bodo takoj prijavili vsakega obolenja, občutno kaznovani. KINO IDEAL Premiera! Premiera.' WARNER OLAND v velikem detektivskem filmu »CHARLIE CHAN V LONDONU" Danes ob 16., 19. in 21.15 uri. u— Natančen spored velikega koncerta ljubljanskih pevskih zborov dobite v Matični knjigarni, ki ima na razpolago še vse vrste sedežev v parterju in na balkonu. Hitite takoj z nabavo vstopnic. V prvem delu koncerta nastopijo naslednji pevski zbori: Ljubljanski Zvon, Sattnar — Moste pevski zbor poštnih uslužbencev in pevski zbor nar. žel. glasb. dr. Sloga. V drugem delu pa Slovenski vokalni kvintet. Sava — Ljubljana. Bežigrajski pevski zbor in pevski zbor Glasbene Matice. Vstopnice prodajajo tudi člani pevskih društev. Naj ne bo nikogar, ki ne bi prisostvoval temu koncertu in tako počastil 701etn'ce Mateja Hubada. ki je pravi oče slovenske vokalne glasbe. Nekemu gospodu smo prodali blago za zimski plašč« Teden kasneje nam je pripeljal tri svoje prijatelje. Tako se jim je blago dopadlo. In cena tudi! „Manufaktura" k. d. trgovina, ki vas želi boljše postreči Mestni trg 17. Za*edanje Jngoslovenske unije za /.aščito v Ljubljani. Zasedanje banovknskeza -veta dravske banovineke sekcije Jugo^lo-.enske unije za zaščito dece v Ljubljani bo .' nedeljo 15. t. m- ob pol 10. dopoldne na iosposNet-ski cesti 2. II. Udeležilo se ga bo '4 včlanjenih organizacij, ki bodo po svojih lelegatih razpravljale o vprašanjih zaščite nladiiie v Sloveniji. To bo prvo zasedanje, ki se ga bodo udeležile v®e organizacije katerih program je delo na vsestranski zaščiti slovenskih otrok. — Dravska banovinska sekcija te unije javlja vsem organizacijam, ki se baviio direktno ali indirektno z zaščito dece in ki že niso članice te unije, da 6e včlanijo pred za^edanjen sveta v pisarni na Gosposvet6ki cesti št. 2. II. u_ Nag odlični Slovenski vokalni krintet (gg. štibernik, Jug, brata Petrovčiča in Šulc) bo sodeloval na liubadovem koncertu v ponedeljek 16. t. in. z dvema skladbama. Njegov nastop je zelo privlačna komorna pevska točka med številnejšimi ljubljanskimi zbori. Ne odlajšate z nabavo vstopnic, ki jih prodajajo knjigarna Glasbene Matice in člani po edinih pevskih društev. Cene eo izredno nlr/ke u — Jugoslovensko profesorsko društvo, sekcija Ljubljana priredi v letošnjem šolskem letu naslednja predavanja: 18. t. m. dr. J. golar o kulturi jezika v šoli, 16. decembra Srečko Brodar o arheoloških izkopaninah pri nas. '20 januarja isti predavatelj b slovenski historiografiji, 17. februarja prof. Sovrč o vplivu klasicizma, 17. marca dr. St. Gogala o liku profesorja, 14. aprila prof. Etbin Boječ o pedagoškem problemu srednje šole. 28. aprila dr. J- šolar o šoli in knjigi. Predavanja bodo v dvorani OUZD vsakokrat ob 20. brez vstopnine. u— Jutri bo veselo, — prav gotovo ste že vsi uganil', kje! Nikjer drugje kakor pri Zupančiču na Jegličevi cesti kjer bosta letos martinovali obe šemtpetrski podružnici CMD Tiskarski škrat je včeTaj izredno nagajivo zamtšal novico, ki je obetala najrazličnejše atrakcije na tem mar tinovanju. Zato je treba še enkrat povedati: prirejen bo velik srečolov, na ponudbo bo orjaška Martinova gos, proste zabave pa bo vsakomur do poljubne meTe. Šentpetrani zanesljivo pričakujejo, da se bodo jutrišnjega prijetnega večera udeležili mnogi Ljubljančani. u_ Novi grobovi. Na Vožarski poti 3. je umrla gospa Elizabeta Tomšičeva v starosti 82 let K večnemu počitku jo bodo spremili iutri, v soboto ob 14. — Na Sv. Petra cesti 09. je umrl v starosti 67 let. g. Franc Beber, reprezentant in komercijalni vodja delniške družbe za kemično industrijo v Ljubljani. Svojo zadnjo pot bo nastopil jutri ob pol 16. _ Uglednima pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! u— Društvo »Soča« naznanja svojim članom in prijateljem, da bo v soboto 14. t. m. ob pol 21. v salonu »Zvezdi« pritličje predavanje našega večletnega predavatelja g. prof. dr. Vinka šarabona. Predavatelj bo govoril o vplivu človeka na naravo in kako je človek lice nekaterih kontinentov popolnoma predrugačil. Predavanje se bo vršilo na podlagi gospodarskega zemljevida, s čemer bo mogoče predmetu tem laže slediti Kakor vsako leto, počastite tudi letos našega poliudnega in izvrstnega predavatelja z mnogo b roj no udeležbo. Vstop vsem prost! u_ JNAD Jadran. Drevi točno ob 20. bo v lokalu predavanje g. Barskega o agrarnem položaju v Rusiji do revolucije. Po pre-davaniu debata Udeležba obvezna. *— Koneert komornega krarte*« iiDresde- na bo drevi ob pol 8. v veliki Fbhannoničui dvorani. Člani kvarteta so naši dobri in visoko spoštovani znanci; Gustav Fritsche (i. violina). Fric Schneider (II. violina) Gotfred Hoffman-SDrl (viola) in Georg Buk>w <č*; lo). Izvajali bodo emega najlepših, pa tudi najtežiih komorno koncerinih 6porpdov: Beethovnov kvartet v es-duru op. 127 m Smetanov godalna kvartet »Iz mojega živ-lienja«, iz naše domače literature pa £kf>r-jančev kvartet IV- Dresdenski aodal-ni kvartet uživa svetovni sloves. Stalno so na koncertnih turnejah ter imajo povsod najlepše in najboljše kritike. V Ljubl>anii so ze parkral nastopili in vselej navdušili poslušalce. Ponovno opozarjamo, da je začetek koncerta ob pol 20. uri. Prodaja vstopnic od 30 Din navzdol v knjigarni Giasbne Matice. KINO* MMUiMMM Leharjeva »>Vo die Lerche s:ngt« SKRJANCEK POJE - ŽVRGOLI MARTHA EGGERTH. H. SOEHNKER, LUCIE ENGL1SCH Predstava ob 19.15 ari odpade danes veled koocerta SLOGA 27-30 Gangboferjev roman SAMO 2 DOT GRAD HUBERTUS TEL. 22 21 UNION Dmes D«|>rekIieiK> po6i«dnj:7S! Veseloigra ABECEDA LJUBEZNI LUISE ULRICH, PAUL HORBIGER, THEO UNOKS ,<7W4icM>e o&:. 16., 19.15 oi 2LlbW - Večer francoske violinske glasb« bomo imeli v mali filharmoniČni dvorani v to, rek 17. t. m. Ta večer nastopi znand francoski violinist Robert Soetens, ki jamči za avtentičnost in pristnost načina izvedbe del. ki si jih je izbral iz vrste francoskih glasbenih odličnikov. Zaigral nam bo klaeicma pa tudi moderna dela, vsa pa taka, ki morajo ugajati bodici zaradi lepe melodije ali pa zaradi tehničnih efektov koncertnemu občinstvu. Prodaja vstopnic je že v knjigarni Glasbene Matice. Cene od 20 Din navzdol. u— Angleško društvo v Ljubljani je priredilo dne 11. t m. v društvenih prostorih skromno spominsko svečanost ob priliki lSletnice premirja s priložnostnim nagovorom društvenega tajnika g. Kennaunerja- n_I. prosvetni več^r Brazde ki bi se mer ral vršiti danes ob 20. uri v Delavski zbornici, je zaradi nenadnih zaprek odpovedaa in preložen na začetek meseca decembra. Odbor. u_ Predavanje v Sokolskem domu ▼ šiški. Danes v petek ob 20. uri bo v Sokolskem domu predaval br. Urbamčič o tema »Ob obletnici rapalskega dogovora«. Predavanju bo sledil film* Zlato jezero< Prosvetni odsek. u_ Občnj zbor društva slušateljev jnri- dične fakultete se bo vršil v Soboto 14. t m. ob lo. v zbornici na univerzi. Odbor. u— Za .'»20 Din na Dunaj in nazaj z Gori-čanovim avtobusom. Odhod v nedeljo ob .5. zjutraj, povratek v četrtek zvečer. Prijave pri «Lustra«, Gosposvetska cesta. u— Jutri zvečer vabljeni vsi na »Martinov večer«, ki ga priredita šentpetroki CM podružnici v gostilni Zupančič na Jegličevi c. 15. Vstopnine ni Družabna zabava pijača iin jedača pri nizkih cenah. Iz Trbovelj t— Radijske motnje. 2e dalje ča®a &e pritožujejo radio naročniki na Vodah v bližini poštnega urada o nevzdržnih motnjah, ki jih povzročajo razne električne naprave. Ker trajajo te motnje nepretrgano preko celega dne, tudi ob nedeljah, ter so tako močne, da onemogočajo vsak sprejem oddajnih postaj, prosimo poštno direkcijo, ds odpošlje k nam svojega strokovnjaka, ki naj izsledi te motilce, lastnike pa pozove, da take naprave predp'-ano blokirajo. Matineja ZJC.D. ljubki in prekrasni film za vse male in velike mamice! »MALA MAMICA" _____ Frančiška Gaal ■ OTTO WALLBURG in ERNST VEREBEŠ Predstave v Elitnem kinu Matici v petek in soboto ob 14.15 in v nedeljo ob 10.30. Cene prostorov Din 3.50 in 5.50. Grobovi v Zejtinliku Iz obroča armad štirih držav se je ne-premagana srbska vojska morala umakniti leta 1915. in vso pot njenega umika preko albanskih gora v Grčijo označujejo grobovi. Tudi ko je bila izmučena vojaka na cilju svoje tragične poti, se žetev smrti ni zmanjšala in tako je nastalo v Zejtinliku blizu Soluna veliko pokopališče borcev za jugoslovensko svobodo. V torek 11. novembra, na dan, ki je posvečen ideji svetovnega miru, je bila v Zejtinliku posvečena velika vojaška grobnica, katero .-o pričeli graditi že pred leti. Regale štirih sten te grobnice so napolnili s kostmi kakih 6000 jugoslovenskih borcev in junakov. Dolga pot od Beograda do Soluna bi bila obdana od grobov najboljših naših sinov, če bi bili ti grobovi razvrščeni v tajki obliki, -lakor so bili izkopani nekdaj pred dolgimi leti. Dane- po 20 letih pa predstavljajo zemski ostanki naših junakov svežnje kosti, težke komaj kak kilogram. Nova grobnica v Zejtinliku je polna takih malih svežnjev kosti. Nekdanji daleč na "-krog raztreseni grobovi .-o dobili novo obliko, za soborce pa so vsi mrtvi tovariši ne glede na tc kje in kako počivajo, še vedno ljudje, normalni ljudje 1'akrSnl so živeli, trpeli in umrli pred dolgimi leti. Nihče ne ve. kdo od junakov s strašne kote 1050 je zdaj v novi grobnici. Svečanost v Zejtinliku pa je na kote zbudila žive -ipomlne. četa je ponoči do simrti utrujena prispela v razstreljene jarke na hribu. Vojaki so popadal) na zemljo ln Čakali na povelje. Od do mož? je Sel Šepet: iSorednfl jarki so podminlrani. Pri sosednjem bataljonu so uiell nekega Nem- ca, ki je to povedal«. — Vojaki potem Ča):ajo na povelje; Naprej! in razmišljajo ali bodo šli oni sami najprej na mine oni ali pa kak drug oddelek od de;ne ali leve. Povelje je prišlo, četa se je dvignila, odjeknilo je nekaj strelov, potem pa — pekel. S strašnim gromom se je odprl vulkan, minirano zemljiške se je dvignilo in razletelo in vsa četa je legla v svoj grob. Potem ni bilo več, druga četa je izvršila napad in vrgla Nemce iz njihovih postojank. Go:ta odeja november-skega snega je vse pokrila in šele pozno spomladi, ko ie sneg skopnel, so lah'ko pokopali celo četo x bataljona, x polka, ki je bila na mah uničena in ki je v em ortala v spominu pod imenom »prva parcela«. Razgovor med živimi in mrtvimi V »Vremenu« je nekdo takole obudil spomin na tovariše v zejtinliški grobnici in v znanih in neznanih grobovih daleč na okrog: Dragi tovariši! Vsi ste nam znani. Z vami smo delili zadnjo cigareto, zadnji košček kruha, zadnji požirek vode, dragocene vode. Ali se spominjate na strašno žejo, ki .jno jo 10 dni trpeli v Ostrovskih vinogradih? Ali se spominjate na one, ki so blaznell od žeje7 Od žeje je umrl pred našimi očmi Jokslm Jakovlje-vič. Ali se .-ipominjate, kako se mu je vlila kri iz ust, nosa ln ušesa? On je zdaj tam nekje med vami. Ali se spominjate, kaVo so bile naše ustnice črne, razkopane kakor >korja sežganega kruha, kako nam je kri tekla med zobmi in kako je solnce strašno žgalo? Ali ae spominjate, da je bil edini studenec pri bolganiki postojanki in da so ga Bolgari -tražili s celo baterijo. In potem se je zgodil čudež! Radisav Vučkovič, »budalo« smo ga imenovali, je neke noči prignal dva Bolgara ln je vsak noal kakih 20 čutar polnih bistre, hladne vode. Samo »budala« Radisav je mogel kaj takega napraviti. Ni .=e niti potrudil, da bi nam razložil, kako se je med hudim ognjem prilazil do bolgarske postojanke in kako je od tam prignal dva ujetnika, obložena z dragoceno vodo, ki je mnogim rešila življenje. Ali se spominjate, da smo naisledmji dan v naskoku zavzeli bolgar ko pozicijo s studencem ? Spominjamo se! Spominjamo se, mi odgovarjajo vaše koščiee in zdi se mi, da so prepričane, da je na vsakem studencu tam v svobodni domovini vklesano ime Radislav Vučkovič, imenovan >budala«. Motite se naivne koščiee! Vučkovič je sicer živ, a zdaj prosjači. In da bi bila ironija še večja, se tudi vode ne more pošteno napiti. Pri preboju fronte leta 1918. vi dragi tovariši ste bili takrat že mrtvi — mu je bolgar ka granata odtrgala obe r obvezna šele po vplačilu prvega obroka. Položnice homo poslali vsem prijavljencem takoj po prejemu pismene ali ustne prijave Interesenti, ki so neobvezno prijavili svojo udele/ho prcd prejemom prospekta, morajo poshiti sedaj ponovno obvezno prijavo,. Zahtevajte prospekte! Vse okrožne prosvetne odbore ZKD naprošamo, da nam sporoče v smislu sklepa šir^e seje Zveze, ki se je vršila 4. oktobra t. i.. svoj minimalni program za bodoče ponovno leto. Stojimo pred občnim zi>oroni Z\ezp in 50 nam ti podatki nujno potrebni, da m lahko ustvarimo sliko o celotnem delovanju vseh naših okrožnih odborov. Odgovore pričakujemo čimpreje. Propagandni odsf k. Posečajte kino predstave ZKD, ki se vršijo v petkih, sobotah in nedeljah. Iz Celja e— Moška in ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Celju sta povabili za soboto 5. decembra ob 15.30 sv. Miklavža v veliko dvorano Narodnega doma, da obdari našo deco. Glede obdarovanja in sprejemanja darov za obdaritev dece bomo še podrobnejše poročali. Sodeluje tudi Dramatično društvo z originalno mladinsko igrico, ki je za prihod sv. Miklavža posebej prirejena. e— Mestni ubožni svet izreka tvrdki V. Wog§ v Celju iskreno zahvalo za dar 100 Din. ki jih je tvrdka poklonila mestnemu ubožnemu skladu namesto venca na krsto umrlega g. Avgusta Kregaua. e— Otrok — živa bakla. Na Zg. Ponikvi pri Veliki Pirešici se je v sredo težko ponesrečila dninarjeva hčerka Marija Arn-škova. Ko se je doma preveč približala zakurjenemu štedilniku se ji je vnela obleka. Deklica je bila v hipu vsa v plamenih. Domači so sicer hitro pogasili obleko, kljub temu pa je dobila deklica težke opekline po vsem telesu. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico. e— Napad pri avtobusu. Na notico pod tem naslovom smo prejeli pojasnilo: Dne 4. t. m. zvečer je Kovačič Avgust šel skozi trg Šmarje in se srečal z Mlakarjem Rudolfom, posestnikovim sinom iz Vinskega vrha, in Peckom Antonom, posestnikovim sinom iz Zadrž. Brez vsakega povoda je Pecko rekel Kovačiču: »Kozamurnik«, kar pa zadnjemu ni bilo po volji. Kovačič je zato stopil proti Mlakarju in Pecku ter ju vprašal, kaj hočeta. V tem pa je Mlakar že potesmil žepni nož. Ko je Kovačič opazil. da mu preti nevarnost, je skušal zbe-žati po trgu. pa g a je Mlakar dohitel. Kovačič je hotel udarec z nožem prestreči z roko. a Mlakar je v tem zamahnil in zadel Kovačiča v roko. pri čemer mu ie prerezal dlan in prste. Kovačiču je nudil prvo pomoč zdravnik -z št Jurija ob južni železnici. Napadalca so prijeli orožniki in ju shranili v zapore a sta bila kmalu izpuščena. Z zadevo se bo bavilo sodišče. e Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Cesarska pot« s KSthe v. Nagy in zvočni tednik. KINO METROPOL. Danes veseli film »ŽENE ZAPOVEDUJEJO«. — Ob 16 uri matineja »FATA MORGANA«. Iz Maribora a— Proslava poljskega narodnega praznika bo v Mariboru v soboto 14. t. m. v dvorani ljudske univerze na Slomškovem trgu in sicer ob 4. uri popoldne, da se je more 11 ieležiti v čim večjem številu tudi dijaštvo. Na sporedu je desetniiinutno predavanje o obnovitvi poljske države, desetminutno predavanje o najnovejši poljski književnosti in polurno skioptično predavanje s krasnima slikami o Poljski. Vstopnina za dijake 1 Din. za ostale 2 do 4 Din, Prijatelji Poljske in vsi slovansko misleči ljiudie iskreno vabljeni. a— Telefonski promet med Mariborom in Wieselburgom an der Eriauf v Avstriji je otvorjen. Pristojbina za navaden razgovor 3.45 zl. fr. a— Davčue zadeve. Odmera zgradari- ne za 1 1936 je v smislu razglasa davčne uprave podaljšana za leto 1937- Davčni zavezanci se pozivajo, da prijavijo dohodke od zgradb za 1937 v roku od 16. t. m. do 15 decembra. a— Strašna smrt pod težo 30C0 kg. V gozdu ^Lore« med St. lijem in Lipjem se je pripetila grozna nesreča, katere žrtev je postal marljivi delavec Anton Gril. ki ga je doletela smrt v najlepši moški dobi, v 34. letu starosti. Anton Gril je žagal veliko bukev. Pri padanju drevesa pa se je pri umikanju spodrsni! na mokri travi in pndei na tla. Tedaj je kakih 3000 kg težka bukev z^rmela na ubogega Grila. ki je obležal mrtev s polomljenimi udi. zmečkanim prsnim košem in popolnoma razbito glavo. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico in je njegova usoda zbudila splošno sočutja. Zapušča ženo in dva nepreskrbljena Ofrnki Iz Tržiča č— Kino predvaja danes in v ponedeljek obakrat ob 20.15 krasen film -»Lju-bav v troje« po znižanih cenah, v soboto in nedeljo po velefilm Ivan Kicnurc »Daj mi to noč«, lz Ptafa j— Otvoritev gledališke spzouc bo drevi 1 'Ostuje mariborsko Narolno gledališče, ki uprizori v proslavo 60 letnice rojstva Ivana Cankarja njegovo izvrstno in v Mariboru pravkar z največjim uspehom igrano farso Pohujšanje v dolini šentflorjanski« v režiji J. Kovica. Sodelujejo Rasbergerjeva. Starčeva. Kraljeva. Zakraižkova, Sav'no-va, Xakrst, (ioritišak. Kovic P, Košuta, Košič, Kovič J., Blaž, Ra?berger, Verdonii' Š»an-deker in Malep. j— Trgovski uamešcencj otvorijo v nedeljo 15. t m v prostorih Društv«nega doma razstavo trgovskih izložbenih oken. Vstop je svoboden 'n zlasti opozarjajo na to prireditev trgovski krogi. Amater—Hermes in zadnji IL razred V ljubljanskem I. razredu se bosta v nedeljo ob 14. na igrišču Hennesa srečala domači Hermes in trboveljski Amater. Hermes bo zaradi 6vojih zadnjih neuspehov za to nedeljo popolnoma pcegrupiral svoje moštvo, in sicer z novimi mlajšimi silami. Amater je vztrajen borec v vrsti prvorazrednih klubov in bo gotovo napel vse sile, da se mu postavi krepko v bran. V predtekmi bo nastopila druga garnitura Hennesa proti rezervi Ljubljane. Dalje se to nedeljo zaključujejo jesenske prvenstvene tekme II. razreda. Situacija je precej nejasna, ker so klubi skoraj enako močni in imajo približno enake izglede za prvo mesto v tabeli. Med vrhunske klube tega razreda moramo prištevati kar tri, in sicer kot najresnejšega kandidata s točko naskoka pred Mrasom in Jadranom Svobodo. Ta klub pa mora prestati še težko preizkušnjo z Grafiko, ki se bo gotovo tudi potrudila za ugoden place-ment. Ce Svobodi ne bo uspelo dobiti obe točki, bosta ostala edina tekmeca za prvo mesto Jadran in Mars z enakim številom točk ter skoraj enako razliko golov. Ta dva kandidata imata v nedeljo lahka nasprotnika in bo samo število ustreljenih golov odločilo o njunem placementu. Ooe te tekmi se vršita na igrišču SK Jadrana s pričetkom ob 13: Slavija—-Mars in ob 14.30 Jadran—Moste. Svoboda bo v zadnji letošnji tekmi nar-stopila proti Grafiki na igrišču Primorja ob 10. dopoldne. Mladika in Korotan pa bosta. pomerila moči ob 10.30 na igrišču Mladike. Službeno iz S. O. Za nedeljske tekme so določeni sledeči sodniki: Reka jun. - Svoboda jun. Cim-perman. Hermes jun. - Ljubljana jun. Be-tetto, Hermes rez- - Ljubljana rez. Božič, Hermes - Amater Pečar. Slavija - Mars Kušar. Jadran - Moste Šketelj. Mladika -Korotan Erlah, Slovan jun - Korotan jun. Skerlj. Svoboda - Grafika Dorčec, Olimp-Slovan Veble, Atletiki - Maribor Rein-precbt, Korotan - Reka Deržaj, Savica -Bratstvo Jordan, Dask - Sloga ing. Jesih. Ostale tekme delegirajo poverjeništva. — Kaznuje se ss Ramovž po § 62 z ukorom ter se ponovno in poslednjič poziva na zaslišanje v ponedeljek 16. t. m. ob 19. pri SlamiSu. — Zaslišanje sodniikov v zvezi s soienjem ss. MMnariča in glede na protest SK Ljubi iane sc odstopi L>NP v nadaljnjo uporabo. — Plenarni sestanek ljubljanskih .sodnikov bo v ponedeljek 16. t. m. ob 19-30 pri Slamiču. Lov na fisico Moto Hennesa. Moto Hermes priredi to nedeljo lov na lisico z odhodom ob pol 14. izpred Narodnega doma. Loviš"e: levi bre« Save — Črnuče — Trziin — Mengeš — Moste — Vodice — Smlednik — levi breg Save. Pravico do udeležbe ima vsak motocikfist. Zbirališče bo ob pol 13. pred Narodnim demom. Pridite v čim večjem številu- Gozdni tek za smučarje. Smučarski klub Ljubljana priredi v nedeljo gozdni tek za smučarje v treh kategorijah. Start ob 10. uri na strelišču pod Rožnikom. Vse tekmovalce opozarjamo, da prineseio s seboj rezervno perilo. Prijave ie oddati najkasneje do 9.30 na startu, odno?ino do sobote v trgovini Spori-Kmet odn. pri g. Kurnerju, v trgovini Goreč. GZSP (službeno). Ponovno pozivamo vse naše klube, da takoj izvedejo zdravniški pregled za svoje člane tekmovalce-Vsi jeseniški klubi naj t. z. tiskovine zahtevajo pri tajništvu. Pripominjamo, da bomo letos strogo pazili pri tekmovalcih na potrjene ver. izkaznice ter bo h tekmovanju pripuščen le tekmovalec, ki bo imel svojo ver. izkaznico popolnoma v redu.' — Prosimo vse klube, da prijavijo kandidate za stnuSko-sodniški tečaj, ki ga nameravamo organizirati, če bo dovolj prijav. — Vsi klubi, ki imajo v programu izvedbo medklubskega slaloma ali alpske kombinacije, nam morajo najkasneje 10 dn-i pred tekmo poslati načrt tekmovalne proge, na progi sami pa zabraniti vsak trening. Prav tako je treba pravočasno prijavljati tudi vsa ostala tekmovanja. — Prosimo vse zainteresirane klube, naj stavijo predloge glede trenerjev in specialnih smuških tečajev, da bcino stopili v stik z JZSS. — Vsi klubi GZS/P se dalje pozivajo, da nam pošljejo podaflke o svojih mladinskih odsekih s točnim pregledom delovanja. — Vsi klubi, ki so pripravljeni izvesti razna poučna športna predavanja, naj to pismeno javi:o podsavezu. — Opozarjajo se vsi kubi, da se dopisi na JZSS pošiljajo samo preko p dsaveza. SK. Ljubljana. Danes ob 20. v tajništvu strogo obvezen sestanek moštva, ki potuje v Beograd. Postava na oknu v tajništvu. Sodniški zbor JLAS. (Službeno.) Za miting ASK Primorja v soboto, dne 14. t. m. ob 15.30 na igrišču Primorja se določi naslednja jurija: vrhovni sodnik: g Vidic. vodja tekmovanja: g. Cuderm-m, starter: g. Sancin Savo, sodniki in čascmerilci gg. Gorjanc. Kermavner, Polajnar. Megušar, dr. Aiujcvič, Premrl, Kahm. Stropnik. Naprošajo se, naj pridejo na igrišče najpozneje ob 15. ASK Primorje. (Lahkoatletska sekcija). Za klubovo lahko a tlet »ko prireditev v soboto, 14. t. m ob 15.30 na klubovem igrišču. ki ima program: tek 100 m jun. in seniorji« skok v dalj jun. in sen-, tek 1000 m jun. in sen., štafeta 4X400 m. met krogle jun- in sen., balkanska štafeta in štafeta 4X1500 m. se na predzadnji klubov nastop v letošnji sezoni (zadnji nastop v nedeljo. 15. t m. na Jesenicah, Celju in Kranju) pozivajo vsi aktivni klubov i člani. Popraviti je treba listo 50 najboljših Prijavite se najpozmeje ob 15. v slačilnici pri tehn vodji g. Sancinu LZSP (Službeno). Drevi ob 20. v dam-skem salonu kavarne Emone seja upravnega odbora Turistično-sportni odbor. Odborova se-ia drevi ob 20.30 v restavraciji Slamič. STK Moste. Drevj ob 20. važen sestanek nogometašev. Po sestanku seja sek-cijekega odbora. Zakaj ne bi tudi VI bili zadovoljni ko lahko za mai denar dobite dofcro fo elegantno obleko iz našega blaga Cene tujega blaga ca obleke ao od 120,— do 180^— dinarjev po metru VLADA TEOKAROVIČ S KOMP. P A R A Č I M Tkanine za vsak žep ln vsak okus. Tovarniške prodajalne: LJUBLJANA, Gradišče 4 in v vsakem večjem mestu Jugoslavije. Gospodarstvo Pred znatnim povečanjem izvoza v Francijo V naši trgovinski politiki se je letos marsikaj bistveno spremenilo. Medtem ko prejšnja leta od drugih držav uieo mogli dobiti ^koro nikakih koncesij za izvoz na Jih kmetijskih pridelkov, je sedaj položaj tak, da bi v nekaterih predmetih lahko prodali mnogo več nego Lmamo na razpolago za izvoz. To velja zlasti za pšenico, glede katere je danes položaj tak, da raznim državam. ki se zanimajo za našo pšenico, ne moremo za jamčiti niti onih količin, ki jih sam j zahtevajo. Popom j>reokret opažamo tudi pn izvozu svinj Ln goveje živine. Izvoz svinj se je tako dvignil, na nam doma že primanjkuje blaga. Za izvoz goveje živine pa se obogato farmarievo ženo z Jave« in je to seveda takoj aretirala. Lažna vzgojiteljica in farmarka ni imela niti pojma o tem, da je bila policija med tem izsledila eno njenih najnovejših žrtev ki se je iz Prage na poti domov prebila do Bratislave. Bratislavska policija je stopila potem še v stik z dunajsko in budimpeštan-sko policijo, ker sumi, da je imela zločinka tam svoje sodelavce. ,A . , n I.......IIIMIIHHIHIIIIIII to podmornico za vsako sprejemljivo ceno, kajti v drugačnem primeru bo prisiljena, da jo razdere in proda za staro železo. Kupci se morajo zglasiti čimprej. Pa zakaj prodajajo Angleži to orjaško podmornico s 3600 tonami, ki so jo pred desetimi leti, ko so jo zgradili, proslavljali v vseh durih in molih kot »podmorniški drednot«, kot »sivi nestvor globan« in »potapljaško križarko«? Stvar je v tem, da daje več manjših podmornic večjo korist nego ena sama velika, ki je veliko bolj neokretna in se težji skrije nego njene manjše sestre. X 1 so začeli graditi 1. 1921., v službo pa je stopila 1. 1925. V dolžino meri 107 m, v širino 9.1 m. Spočetka je imela štiri topove po 13.2 cm, dve strojnici in šest cevi za torpede. Pod površino morja se giblje lahko 2 in pol dneva, posadka ji šteje, kakor rečeno, 110 mož. Po prvih poskusnih vožnjah je podmornica velikanka opravljala svojo službo do 1. 1930 v Sredozemskem morju, potem so jo razkazovali kot posebnost v vojni luki Chatamu, dokler je niso spravili pred dvema letoma v ladjedelnico v Portsmouthu, kjer ždi še danes. Sedaj jo nameravajo razdreti ali prodati, ker se je izkazala za nepraktično. Ubog! milijoni... Pestani in ostani član Vodnikove družbe! Vojaška organizacija v italijanski Vzhodni Afriki Kako si misli Italija ohraniti svojo oblast v Abesiniji Italijanska vlada dela mrzlično, da bi organizirala samostojno kolonialno armado v Abesiniji. Ta »armata coloniale per 1'Africa Orientale« (kolonialna armada za Vzhodno Afriko) šteje v miru 60.000 mož, med temi 20.000 Italijanov in 40.000 domačinov. Ima 3500 častnikov, med temi je petina rezervnih častnikov, dalje 1800 podčastnikov. Častniki bodo po novem opravljali svojo službo izmenoma po pet let v Afriki in po dve leti v Italiji Podčastniki in moštvo bodo službovali po dve leti v Afriki. Podkralj v Adis Abebi ima na razpolago belo divizijo savojskih grenadirjev, ki sestoji is dveh grenadirskih polkov, polka topništva, oddelka tehničn&i čet in kolone fašističnih avtomobilistov. Razen tega obsega garnizija v Adis Abebi štiri bataljone črnih srajc in osem midičnih trdnjavsklh baterij. Vsak guverner dobi za svoje mejne predele poseben oddelek graničarjev, ki sestoji iz 9 bataljonov črnosrajčnikov z dvema stotnijama strojnic, enega oddelka oklopnih avtov in enega oddelka lahkis avtomobilov, dalje še h štirih oddelkov protiletalskih topov in sedmih oddelkov kolonialnega topništva. Barvnopolte koflonlalne edinice, ki jih vodijo bdi častniki in podčastniki domačini, imajo sedemnajst brigad, vsaka brigada Šteje Štiri bataljone pešcev s trem! stotnijami strelcev in eno stotnijo strojnic, dalje oddelek topništva s tremi baterijami, oddelek tehničnih čet in eno vojaško bolnico. Sest teh brigad ima namesto bataljona pešcev po dva eskadrona konjenice. Armada domačinov šteje v celem 62 bataljonov pešcev, 51 baterij, 12 eskadronov konjenice in 17 stotnij tehničnih ček Bombno letalo ubilo devet oseb Neko bombno letalo z italijanskega letališča v Ciampinu je med vežbalnim poletom presenetil vihar. Ker se je na instrumentih stvorila ledna skorja, je pilot izgubil oblast nad letalom, ki je treščilo sredi kraja Roccagorga v rimski provinci na tla. Od posadke sta bila ubita dva poročnika in dva mehanika, radiotelegrafist je bil težko ranjen, poveljnik, stotnik Ber-nini, pa se je mogel rešiti s padalom. Prebivalci so pritekli ponesrečenemu letalu na pomoč, toda nenadno je eksplodiral njegov bencinski tank in eksplozija je usmrtila pet civilistov. Mnogo drugih ljudi je bilo težje in lažje ranjenih. Buster Keaton — berač Pred kratkim smo poročali, da se je Buster Keaton ločil od svoje druge žene. Stvar je vse hujša. Pred dvema letoma je doživel slavni filmski komik, kakor znano; živčni polom in so ga morali oddati v neki sanatorij. od koder so ga pred kratkim izpustili. Potem so ga našli njegovi prijatelji v žalostnem stanju in popolnoma obubožanega v nekem majhnem hotelu, od koder ni mogel proč. ker ni imel niti centa, da bi plačal svoj račun. Uničili sta ga njegovi ženi, prva prav tako kakor druga. V obeh primerih je imel ločitveni tožbi, ki ju je izgubil in ki sta požrli vse njegovo imetje. Italijanska vlada namerava nadalje armado delavcev zvišati na 150.000 mož, Id bodo organizirani in oboroženi po vzorca fašistične milice. »Radijski duhovnik" pater C o □ g h 11 n, eden glavnih nasproti* nikov predsednika Roosevelta, ki se Jf proslavil posebno s svojimi hudimi napad|; na demokrate po radiu, je baje izjavil, dat se umakne iz političnega življenja, ker je bila zadnja Rooseveltova volilna zmaga-tako prepričljiva, da je vsak nadaljnji odpor zaman. V enem izmed svojih zadnjih govorov pred volitvami, pa je izjavil, da be sam pozval »milijone« svojih pristaše^ naj sežejo po orožju, če bo Roosevelt zmagal. ANEKDOTA Napoleon III. je napsal zgodovinsko knjigo o Juliju Cezarju. Preden jo je dal v tisk, se je posvetoval z raznimi učenjaki, med drugim s Theodorjem Mommsenom. Nekoč pozneje je neki prijatelj vprašal Mommse-na, da-li bi bilo vredno, da nabavi to knjigo za svojega sina. »Koliko let šteje vaš sin?« je vprašal Mommsen. — »Štirinajst let».— »Potem kupite knjigo prav kmalu, kajti v enem letu bo vaš sin zanjo že prestar«, je menil slavni zgodovinar. VSAK DAN ENA »Sedaj ste sedeli že petnajst let tu. Ali ne koprnite po tem. da bi končno spet videli svoje znance in prijatelje?« »Ne, saj jih vidim vendar vsak dan pri sprehodu oa dvorišču«. / ' (»Danak Famjlk Blad«) r Japonska reklama Tudi za oglase velja beseda: drugi krai» ji, druge navade. Na Japonskem morajo biti poslovni ljudje n. pr. zelo spretni a samohvalo in izbero besed, če hočejo imeti s svojimi oglasi kakšen uspeh. Tako zagotavlja ne"ki trgovec s papirjem, da bi se mogel njegov papir, 'kar se tiče trdnosti kosati s kožo kakšnega Slona, ln neki drogist trdi o svojem jesdhu, da je ostrejši nego najostrejši jezik kakšnega pravnika. Neki trgovec z ribam f pa krvi svoje fcliente po listih s tem, da jim je sposoben svoje blago pošiljati na dom z brzino krogle iz puške. , .................................i ^»Vseu&lSlBO mesto" v Madridu A. Poitzer; 44 Pot brez cilja Qoman Mlačen, žametast veter nama je boža] razgreta obraza. Občutek tihe sreče, kakršne že dolgo nisem pomnil, me je bil prevzel. Bolj ko sva se bližala pristanišču, bolj se je raz-gubljala nočna tišina in z njo vred tudi duševno stanje, ki je bilo tako polno sreče in tako brez želja, človek je čudna stvar. Komaj se je iznebil velike, »edine« skrbi, se že ne zna upreti novim skrbem, da se ga ne bi polastile. Takisto je, kakor da bi se ena skrb samo zato umaknila, da napravi prostor drugi »Zdaj si ti na vrsti, tovarišica.« Našla sva razmeroma mirno kavarniško teraso in sedla. Iz nekega bližnjega zabavišča so naju dosegali glasovi harmonike. Časih sva slišala, tako je pritegnilo hripavo moško grlo: »Une Jivi-Java...« Popila sva vsak svoj aperitif, eno tistih pijač, ki baje dražijo tek do jedd, v resnici ti pa vselej pokvarijo želodec. A po govejih roladah gospe Petitjeanove je bilo tako in tako vse eno. Ali je bila topla noč ali pijača kriva, da so se mi misli mahoma polenile? Silnega napora me je stalo, da sem se zbral in obširno povedal detektivu, ki me je pazljivo po- slušal, vso zgodbo o Boltonu in o draguljih, ki jih je bil Williams spravil v Evropo. Seveda sem Pe-titjeanu zamolčal domnevno skrivališče draguljev, ki ni bilo samo moja skrivnost. Ko sem končal pripovest, je Petitjean pripomnil: »Po vsem, kar ste mi povedali, mislim, da dokaj jasno vidim vlogo, ki jo je Boiton igral v tej zadevi — ali jo pa morebiti še igra. Mož je bil odposlanec tolpe, ki ji je VViliams nekdaj zapovedoval. Skoraj nobenega dvoma ni, da Williams ni pobegnil samo pred oblast vi, ampak tudi pred svojimi lastnimi ljudmi.« »Torej mislite, da je bil Boiton določen za .maščevalca'?« sem vzkliknil. Mahoma sem razumel, kaj je Milica mislila z besedami: »Hvala Bogu, da Williams več ne živi!« — takrat, ko sem ji odkril, kdo je prav za prav Boiton. »Mogoče in celo verjetno je, da je imel Boiton nalogo, spraviti Williamsa v kraj,« je Petitjean odgovoril na moje vprašanje. »Vsekako je prišel v Evropo zato, da bi odvzel nezvestemu poglavarju zaklade, ki jih je bil Williams odnesel. Kajti, čeprav imajo zločinci, kakršen je bil Williams, veliko oblast nad svojimi podložniki, so vendar hkratu v nekem zmislu ujetnici svojih lastnih ljudi. Poglavar gangsterjev se ne more umakniti v pokoj kakor obogatel tovarnar. Delavnost teh ljudi se konča — dovolj zgledov smo videli! — šele tisti mah, ko jih podere svinčenka. VVilliams gotovo ni bil prvi, ki ga je mahoma obšlo hrepenenje, da bi v kaki daljni deželi mirno uživa) sa- dove svojega dela. Ta želja se ni izpolnila skoraj nobenemu — tudi Williamsu ne.« »Williams je umri naravne smrti,« sem pripomnil. »Kolikor je smrt še naravna, ako človeka ob dramatičnem srečanju zadene srčna kap. William8 je gotovo vedel, da so mu bili na sledi. To, da je bil njegov zasledovalec Boiton, ga je moralo spraviti v brezumen strah. Morda sta bila že od prej sovražnika. Dokler je bil Williams kolovodja, je Boiton škripal z zobmi in ga poslušal. Po William-so-vi izdaji ni bilo za Boltona nobene ovire več, da se mu ne bi maščeval. Williams ni bil več mlad človek, in nenadno pojavljenje sovražnika, o katerem je moral vedeti, kako malo mu pomeni človeško življenje, ga je navdalo z grozo. Umrl je od strahu...« »Res usmiljen konec za človeka, kakršen je bil Williams!« sem pripomnil. Nato sva oba umolknila. Tudi v mornarski be-znici onkraj ceste je bilo vse potihnilo. S pobočij Libana je dihala proti morju topla sapa. Arabska noč je terjala svoje pravice ... 27. poglavje Čez tri dni sva se z Milico vkrcala na parnik. Dasi mi ni nikoli priznala, sem vendar vedel, da me je tudi po moji izpustitvi še imela za Lawren-ceovega morilca.. Stoprv ko so prijeli strežajko in je ta priznala svojo krivdo, se je odvalil Milici strašni kamen od srca. Pome je sem si dejal, da je morala Milico, dokler me je imela za krivca, nenehoma mučiti misel, da je bila ona vzrok tega dejanja. Vožnja s turškim parnikom, ki je plul proti Istambulu, se nama je obema kaj malo prilegala. Posebno naju je mučila zavest, da sva do nedavnega sumničila drug drugega. A mimo tega sem se čutil tudi krivega pred Marijano: tu sem se vozil z lepim dekletom, ki sem bil vanj še nedavno tega do ušes zaljubljen, ona pa, ki sem ji bil dolžnik za rešitev iz ječe, se je morala sama vrniti v Evropo. To novo, močnejše čuvstvo, ki me je izza bejrutskih doživljajev družilo z Marijano, me je delalo nasproti Milici negotovega. In tudi ona ni bila več takšna, kakršno se mi je kazala na jahti. Ure, ki sva jih skupaj prebila, so nama bile pogosto obema mučne. Zadnji dan svojega bivanja v Istambulu sem dobil brzojavko. Bila je od Marijane. Tik pred odhodom iz Bejruta sem ji bii brzojavno sporočil, kar se je bilo zgodilo. Ko sem prebral prisrčne besede, s katerimi mi je Marijana sporočala svojo radost nad mojim popolnim opravičenjem, me je obšel globok notranji nemir. Razločno sem čutil, da si poslej ne morem več misliti življenja brez Marijane. Od Istambula naprej sva se peljala z orien-skim ekspresom. Hotela sva čim hitreje priti na riviero. Do Budapešte sva bila sama. Tu je postala najina vožnja potovanje v treh. Kulturni pregled Albrehtov! „Zarecani" rARECA.NI. Spisal Ivan Albreht. (Tzdaia Vodnikova družba. Ljubljana 1936) Ime Ivana Albrehta je naši čitajoči puli ik i dobro znano, saj ga srečujemo v raznih iistili in revijah, posebno v onih, ki so namenjene širši čitateljski javnosti, kar ustreza tudi njegovi pripovedni umetnosti, ]Ti noče biti težka in zagonetna ne po jeziku ue po vsebini, ampak preprosta in naravna Ln je prav zato prijetna in priljubljena. Na našem književnem trgu predstavljajo Ivana Albreta pesniške zbirke, ki so globok odmev njegovega srca in življenja, vendar se zdi, da mu niso prinesle niti la-vorik, niti drugih za življenje važnih uspehov. Albrehtova proza je raztresena po revi-j.ih in časopisih tako, da nam v nobeni zbir ki ne nudi jasne slike svojega mojstra. »Za-rečani«, ki so letos izšli v Vodnikovi družbi. so prvi večji ttk>t, s katerim stopa pred svoje čitatelje. spoznali ga bodo takoj. saj se povest odlikuje po vseh tistih dobrih svojstvih, ki jiti ima Albrehtova proza: lahkotno pripovedovanje, naraven razvoj dogodkov, resnično življenje z vsemi svojimi dobrimi in slabimi stranmi, brez pretiravanja, a vendar zanimivo, ker čutimo. da je v?e to ros, da je tako na svetu, da se vse to godi pri nas, da so zemlja, ljudje, govorica tako pristno naši, da jih nehote vzljubimo in radi ostanemo z njimi do konca. Pisatelj, ki se ni nikjer krajevno zakortninil — rad se giblje po naših gorskih. posebno koroških krajih —, nas je v svoji povesti povabil na Kras, tja ob veliko cesarsko cesto, kjer še stoje ponosno domačije. kjer so se ustavljali vozniki na vožnji iz Ljubljane v Trst, in one stare gostilne z bogatimi hlevi in drugimi gospodarskimi poslopji, kjer se jc bujno razgibalo življenje na trdih sklanih tleh. Tu so se razpletale in prepletale povesti lastnikov ie njih sosedov, gostov in hlapcev, ki so množili premoženje mogočniib gospodarjev. Iz hiš. polnih življenja, pesmi in denarja, so postali pozneje oni »mrtvi domovi«, ki jih je Cankar tako omenjal na svojih potih. Ena takih mogočnih in bogatih notranjskih hiš je tudi posestvo JaTe- Umetnost na deželi Koncert ge. Gjuugjenac in g. Andrčea r Hrastniku Hrastniško Glasbeno društvo je priredilo zanimiv koncert, v toliko bolj značilen. ker je tudi v solistični obpki našel priznanja in razumevanja pred napolnjeno dvorano. Naša ljubljanska operna primadona Zla-ua Gjungjenac-Gavclla je zapela francoske pesmi iz XIII. stoletja (Jeune filette, Ber-gere legare, Venez agreable printemps in JNIaman dites moi), stilno zanimive in po pevski strani hvaležne dalje tri znane slo* venske (Lajovčevo; Pesem o tkalcu, dve štritofovi: Polžek leze in Micka bi rada Jur-ka dobila), s katerimi je že večkrat žela veliko odobravanja, ter njene znane operne specialitete (arijo iz Boheme in arijo ter ga votlo iz Manon.) Natančneje ne bom govo* r 1 o njeni pevski kvaliteti, saj «o se razni kritiki o njej že dovolj razpisali. Na tem koncertu je bila odlična; z doživetim petjem ie navdušila in razgibala poslušalce, ki so jo sprejela kar najbolj ugodno; dodala je še Stritofovo HoJi aa Minka. Adamičev Korotan in Gotovčevo 1'oljubi me. Ves ostali del programa je izpoln'1 miadi nadarjeni violinist S. Andree s sledečimi točkami: Schubert, Sonata v g-molu, op. 137 in Baletna muzika iz Rosamunde; Bach, Adagio in fuga iz gmol sonate; Paganini, IMarcia in Sonata; Tartini, Vražji trilček; Sarasate, španski ples. Andree izhaja iz znane Buscbeve violinske šole Izbral si je po večini težek program, ki zahteva vir-iuozno stopnjo, na kateri mladi violinist pač še ni. podane skladbe so se sicer precej verno približale svojemu izrazu, hkrati pa so pokazale nujno potrebo nadaljnega formalnega in vsebinskega sistematičnega študija ambicioznega violinista. Andree je pokazal « svojem koncertu zlasti smisel za Bacha (menda po svojem učitelju Buschu); že danes pa razpolaga z lepo tehniko, kaže velik smisel za interpretacijo,' ter je na stopnji, od katere mu ie ob danih pogoj'h možna uspešna umetniška rast navzgor. Trenutno obvlada osnove evoje rasti, ni pa in spričo »voje mladosti niti še ne more biti dozorel ln dovršen Vsekakor je začetek mladega violinista prav ugoden ln zadovoljiv ter obeta uspešen razvoj: svetujem tnu pa da se v bodočp pri izbiri programa ozira predvsem na svofo razvojno stopnjo, kar mu bo prinašalo le uspehov. PosluSalči so pjegova izvajanja sprejeli zelo ugodno. čanov. Pozna se jim vsem, da bo vzrastll iz preteklosti, ko je vladala v teh hišah vsemogočna volja gospodarjeva, ki je ku-pičil bogastvo ne glede na žrtve, ki so priznavale njegovo oblast. Toda tisti čast so minuli. Sedanji rod je bolj skromen. Živi sicer od dedščine preteklosti — a tudi ta dedščina živi v njem. Povsod se še poznajo sledovi nekdanjih krivic, iz katerih je vzrastlo bogastvo, a tudi posledice starih grehov se čutijo: zlo slutnjo vise v pol-temnero ozračju, ki ni nikoli popolnoma razčiščeno, dokler na koncu ne zagrmi usoda in katastrofa zaključi povest sedanjega rodu Zarečanov. Ako govorimo o t. zv. kmečkih povestih, moramo priznati, da je to tipična kmečka povest naše dobe, brez tiste prisiljene kmečke navlake, ki je včasih tako malo resnična. Zdi se nam. da je to najboljše Albrehtov o delo v prozi. Da ni iskal nemogočih in neverjetnih posebnosti, to je najboljša stran te povesti: s tem je povest ostala naravna in resnična. In ljudje v nji so taki. da smo jih lahko srečali povsod, kjer so take hiše. Dobri so ali vsaj hočejo dobri biti. »Toda kaj pomaga«, pravi pisatelj, »ko je življenje močnejše mimo nas. Samo igračko smo lahko, ničeve lutke, ki nas nevidna sila na nevidnih nitkah po svoji najboljši volji suče sem in tja«. In to je bistvo povesti. Prav tako naraven in domač je jezik v tej povesti, brez spakovanja in tiste iskane nenaravnosti. zaradi katere postaja poprečnemu čitatelju neprijeten in neirmljiv. Zato bo povest z užitkom čital kmet ln gospod, delavec in šolar, ker bo vsakemu po svoje pripovedovala o življenju Zarečanov, ki so nam vsi blizu. Izbira dobrih ljudskih povesti za naše knjižne družbe ni velika. Težko je ustreči desettisočem citateljev. Med dobrimi ljudskimi povestmi, ki jih je izdala naša Vodnikova družba, bomo lafako našteli Albrch-tove »Zarečane«. Citatclji Vodnikovih knjig nam bodo to gotovo potrdili, saj so knjige t« dni že med člani. L. Vse točke je diskretno •premija! rta klavirju N. štritof. Razveseljivo je, da Glasbeno društvo, ki je po svojem delovanju zelo agilno, prireja tudi takšne vrste koncertov, ki so zelo uspe-, šen činitelj ljudske muzikalne vzgoje in navajajo k pravilnemu gledanju in razumevanju umetnine. Tako ie društvo svojo nalogo pravilno pojmovalo, ko je najelo imenovanega solista, da ljudstvo čim bolj vzorno Spozna bistvo umetniške kvartete. Zato je «»mer delovanja Glasbenega društva v tem smislu povsem pozitivna. Ves koncert je bil kljub dvojnosti precej enoten, zelo primeren in po vtisu vsestrair eko sprejemljiv, kar zahteva nujno nadaljevanje začete linije. D. Cv. Dva spomina Pod naslovom »Iz memoriam Hermann Wendel« je izdal kulturni urednik »Pra-ger Presse« A-St Mdgr kot bibliofilski tisk pietetno publikacijo v spomin velikemu nemškemu jugoslavofilu. Ponatis Wendlo-vih feljtonov o Leonu Largu-ieru in Vladimiru Nazoru, prevod Laaguierovih elegantnih aleksandrincev iz zbarke »Les Om-bres« in topla zaključna beseda v kurzivi z značilnimi citati iz zasebne korespondence — to je vse. Malo in vendar mnogo. Po oitanju teh lepih strani ti ostajata v duhu svetla sled in mil spomin. Esejistično spisani članek o Larguieru poveličuje z vsemi odlikami Wendlovega sloga pesnikov »Bekenr.tnis zum Idh« in to, kar Francoza prav za prav stori Francoza«: »veliko dedščino latinske civilizacije, svetlovidno ratio. zdravi človeški razum, uživanje drobnih reči stvarstva«. In Čutiš, čemu je Francija »eden poslednjih otokov radostne človečnosti«. Članek o Nazoru poveličuje vi-talizem jugoslov. pesnika. Med temi visokimi pričevanji Wendlove življenske volje in simpatije do zdravja in radosti zveni članek »In memoriam* kakor marche fu-nčbre. trenuten zastoj življenskega toka. tiha misel na človekove poslednje reči Zares, malo stran! in vendar širna vsebina. Iz »Nove Evrope« in »Srpskega književnega glasnika« znani esejist in publicist Bogdan Radica je v spisu»Leo Ferrero Hi sudbina jedne generacije« (Zagreb 1036, 2 nobenim drugim re ttiamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka, liakoz t časopisnim jglasom. Cigar delokrog Je ne omejen. Časopis pride v vsako hišo in govori dnevno desettisočen čitateljev. Redno oglašanje v velikem dnev niku Je najuspešnejša investicija, ki prinese koristi trgovcu ln kupcu. DDODDCO^aCCO 100= nspehev na en oglas „JUTRU" . povsod Standard •. • samo Standard Okrog 5.000 emisijskih radijskih postaj širom vsega sveta, z energijo skupno 3.5 milijona kilovatov so izdelale tovarne STANDARD KONCERNA Angleži, znani strogi kritiki, so nam izkazali največje zaupanje. Ponos Anglije, največji in najhitrejši parobrod na svetu — imejitelj modrega traku — QUEEN MARY — ima: emisijsko radio-postajo STANDARD, vse radio-sprejemne aparate STANDARD, vse emisijske in sprejemne radio-elektronke STANDARD, celoten telefonski in signalni materijal STANDARD. Ali Vam je treba večje garancije za kvaliteto STANDARD-APARATOV l Tovarne STANDARD-koncerna: BELL (Anvers); KOLSTER BRANDES (London); STANDARD (\Vien, Ujpest); TEFAG (Berlin). Jugoslavensko Standard Electric Company a. d. BEOGRAD — KRALJA ALEKSANDRA nI. 17. Zastopnik: Radio Doberlet, LJUBLJANA KONGRESNI TRG 8. 28 str., ponatis iz «Obzora») posvetil tople strani pred tremi leti tragično poginulemu italijanskemu pisatelju Leu Ferreru. Vnuk C ee ara Lombrosa, sin znamenitega zgodovinarja in publicista Guglielma Ferrera, enega najlucidnejših duhov liberalne Italije (dandanes v emigraciji) je dobil že v krvi dragoceno dedščino ter je jel zgodaj opozarjati nase. Skupaj s svojim očetom je obdelal palingenezo Rima. Spisal je knjigo o Leonardu da Vinciju. ki jo je počastil 8 predgovorom Paul Valerv (reproduciran je v tretjem zvezku njegove zbirke »Varie-te, kjer pravi Valerv, da je bil Leo Ferrero eden najinteligentnejših mladeničev, kar jih je bil srečal v življenju). Njegovi nadaljnji spisi so: »Pariz, zadnji model Evrope«, satirična drama »Angelica«, ki sta jo pred dnevi uprizorila Ludmila in Geor-geg Pitocff v Parizu (glej Le6 nowelle& Lit-teraires« z dne 31. oktobra t. 1.) in postirm-no izišli roman »Espoirs« (b predgovorom njegovega očeta). Se prej sta izišli v posebni knjigi mladostni drami Lea Ferrera »La Chioma di Berenice« in »Le Campagnc senza Madonna«. Bogdan Radica je tazgibano življenje tega genialnega mladega moža (roj. 1. 1903, ponesrečil v Novi Mehiki 1. 1933) postavil v okvir njegove generacije, tistega rodu. ki je doraščaJ v vojnih letih in ki nosi v sebi »nekaj nesrečnega in tragičnega«. »Je-dan svijet u ruševinama otrag nas i jedan svijet, koji tek ima da se rodi i čije se konture još niti vide niti osječaju« (str. 5). Z odlično razčlembo pesniškega in idejnega razvoja Lea Ferrera je Bogdan Radica prikazal nemir in iskanje kot osnovno skupno potezo rodu, ki skuša med protislovji razmajanega sveta rešiti stare ideale človeštva in jim dati novo življensko vsebino. Študija Bogdana Radico je spisana z elegantnim stilom, kakor odlikuje romanske esejiste in kritike. Ni samo prva hrvatska počastitev spomina enega najnadarjonejših iz [»ovojno gcneracije, zavestnega člana evropske intelektualne elite, marveč je tudi psihološko tehten donesek k bodoči »biografiji povojnega rodu«. —o. Radio Petek 13. novembra Ljubljana 11; Šolska ura: Postanek in uporaba lesa, rast in razvoj drevesa, uporaba v papirni in kemična industriji. — 12: Odmevi iz naših krajev (plošče.). — 12.45: Vreme, poročila. _ 13: čas, spored, obvestila. _ 13.15; Radio orkester. — 14: Vreme, lK>rza. _ 18; Kateri .zakoni se .tičejo posebno žene (ga. dr. Donata Capuder). — 18.20: Klavirske točke (plošče). — 18.40: Francoščina 'dr. Stanko Leben). — 19; Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: V Skadru novembra 1915 (Mla-den Djuričič iz Beograda). _ 19.50: Zanimivosti. — 20; Koncert godalnega kvarteta iz Draždan (prenos iz Filharmonije). — 21: Zbor Praških učiteljev (plošče)—21.20; Citraški koncert (g. Me^goHls Emil). — 22: Čas, vreme, poročila, spored—22.30: Angleške plošče. Beograd 17.20: Pevski koncert. _ 18.45; Plošče. — 19.50: Orkestralna glasba—20.30: Narodne pesmi. — 21: Prenos iz Zagreba.— 22.20: Plošče. _ Zagreb 17.15: Orkester.— 20: Skladbe za čelo- — 20.30: Pesmi. — 21; Klavirske skladbe. —21.30: Pevski ko>n cert. — 22.20: Plesna muzika—Praga 19.25: Prenos Mozartove opere ičarobna piščalt. — Varšava 19.20; Pesmi. — 20: Orkestralen in klavirski koncert. — 22.45; Plesna muzika. _ Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16.05: Klavirski koncert na ploščah—17.30: Koncertna ura. — 19.35; Lahka glasba. — 21.10; Koncert dunajskih simfonikov.—22.20: Plošče. — 23.30: Dunajska glasba—Berlin 19.20: Koncert poljske glasbe. — 20; Koncert londonske filharmonije. — 22.30: Prenos iz Šluttgarta- _Miinelien 18: Plesni orkester. — 20.10: Orkestralen koncert. — 21: Prenos iz Berlma. — 23.30: Prenos iz Stutt-garta.—Stutigart 18: Slavni tenorji.—19.25: Plesni orkester. — 20-10; Zvočna igra. — Nase gledališče DRAMA Petek 13.: Zaprto. (Gostovanje v Celju). Sobota, 14: Na ledeni plošči. Izven. Nedelja, 15; Vedela božja pol Izven. Znižane cene, ob 20 Din navzdol. Repriza wernerjeve igre »Na ledeni Pl°-šči« bo v soboto 14. t. m. Premiera dela je doživela v sredo velik, spontan uspeli, ki ga je pripisovali umetniški vrednosti dela in izbornim kreacijam vseh sodelujočih. To delo je dalo znova dokaz, kako zanimajo aktualni življenjski problemi (pretfti v odrsko umetnino,,obiskovalce gledališča. Sodelujejo: Kralj, Šaričeva, Jan, Mileva Boltar-jeva. Vida Juvanova, Gabriielčičeva, Grego-rin. Skrbinšek, Jerman, Potokar, Rakarjeva. Režiser Ciril Debevec. OPERA Petek 13.: Zaprto- Sobota 14.: Lucia di Lammermoor. Gostovanje g. Josipa Rijavca. Nedelja, 15; ob 15. Pod to goro zeleno..-Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol, ob 20. Hoffmannove pripovedke. Izven. Tenorist, g. Josip Rijavee bo gostoval v Donizzettijeri operi »Lucia di Lammermoor« v soboto 14. t. m. Občinstvo opozarjamo, da je to enkratno gostovanje in da razen v tej partiji ne bo nastopil g. Rijavee v nobeni drugi. Zato naj sj v«i ljubitelji Rijavčeve umetnosti pravočasno preskrbe vstopnice. Lucio bo pela Zupevčeva, nadalje nastopijo: Betetto, Janko, Franci, Spanova in Jelnikar. Dirigira ravnatelj Polič. Predstava bo izven abonmana. Šentjakobski gledališki oder Sobota, 14: Janez Sonce vitez z vrtnico. Nedelja, 15: Janez Sonce vitez z vrtnico. MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Petek. 13; Zaprto. (Gostovanje v Ptuju). Sobota, 14; Ukročena trmoglavka. C. Nedelja. 15: ob 15. uri Ciganski primaš. Ob 20. Prva legija Gostuje Milan Skrbin" šek v proslavo 25-letnice svojega odrskega delovanja. PTUJSKO GLEDALIŠČE Pe4ek. 13: Pohujšanje v dolini šentflnrjan-ski. Gostovanje Narodnega gledališč-v Mariboru. CENE MALIM OGLASOM Ho 50 pur za besedo. Din 3— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, U ftčejo služb. NajmanjSI znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ženitve s« zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka ta vsak ogias ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje c as lovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo. Din S.— davka ta vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— sa Šifro aH dajanje oaslovov NajmanjSI znesek ca enkratno objavo oglasa Din 17«-^ Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« T>Sm X » « odgovor, priložite ~ Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po požtni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer SS zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinamše manipulacijska pristojbina Din 5.—. ▼sa naročila in vprašanfa, tičoča se malih oglasov, )e naslavljati na: Oglasni oddelek „JntraM, Ljubi)ana. B<*1 »Prijazna«. 33S4S-1 Žensko moč »p-r ;mem za izdelovanje i piv-nih kro.;.-i5l:'h del. gumb- I n:<; IM. Tomšič. Sl-.mSko-v« ulica C. 30818-1 "-"Mi V*ak» r»e«ed* JF >ar: 4avek i Din a tajanje jh!o'« ? Din oajroaniS' rs oic Plačilna natakarica zmožna slovenskega, srbohrvaškega in nemškftga jezika z vrč !"tn'm; spričevali, želi stalno službo. Ponudb- na ogl. odd. Jntra pod »Plačilna*. i}®!-2 : Du> larek S Dtn 'j- 5itrri U: iajanit imIot« V« jmanjfti Din zne-sek 17 [Xn Šivalni stroj i malo rabljen. »,iiamke 3:o-ger. frocenj naprodaj Nov« i trgovna Tvrševa fio. | 367 lil 29 Prave pečenice j sveže, se dobe vsako sre-j do in soboto pri M. 1'rbas, j Slomškova ulica št. .13. po-, le.g Mest. elektrarne in ! Stori trg št. 15. 36.14.%33 Din lavek S Dti. '.» Slfrr tli lajanje iaslovs Din S'« jmin r.n »se b 17 Din Drobitec '» lesta ^»»mot u.>uliraD uiutorjem nn voz. za pre 701 s konjem Vapiit me -.■n n .urovr cilj, »i: -arijo* i'in nJi oosa nemo iajr> irob.lec. il! «an> notor Krivec Ivan >->*®*tnik Loče J676S7 (D u en.-t. i>U. UVta .o- Zi šifre idi tajanj' aslo*-f Din VfliTnnnj-,* Tiguvskega »-ajenca iprejicem Ponu it*«- -g. «M Jntra :«orf .P-1-r u l>ošt-p« 36704 jj Spalnico jeiezno blasuno. Tricrkelj, poceni prodim. Komerc. Slomškova al 11 26642-6 Beseda i Dtn. lave* 8 Din i.a Sifrn lli lajanje naslova ' Din JJujmaii&i zne*el 17 Din Hranilne vloge kupite ali progaste najboljše ootom moje osame Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12 Telefon 38-10. _67;S-16 Vloge Ljubljanske kreditne banke vsako »šoto bnp.m takoj Piača.m najboljSe. Ponudbe na podružnico Jutra Min bo« :>od »Drava« •261-Ifi Hranilne vloge vset vrst -cunoje p<> najvišj; cen takoj v gotovini Al Planinšek LJubljana. Beethovnovi al 14/1 Teleron 15 10 ŽH-I6 G rh llothman : • V d Kazaniiirisife m !etovanffi VV Lokali Beseda 1 Din, lavek 3 Dio za žifro »li tajanje slov« S IVn tfa imanl&t Din Najmanjši 17 Din eneaek Dve sobi v visokem pritličju sposobni za p'?arno ali poslovne prostore, oddam. Beethovnova ul. 15. 30843-19 ; Dtn lavek i l>u i» Šifro tli lajanj«- »alovs f Din VujmaniS* 17 Din Javna dražba V Prevaljah. Mežiška dolina, na ,edeiu vseh jbla«t: oa najprometnejšt točki pro limo i4 novembra .936 -nana lstropno Di^o go stilno ;n trgovino I^ecr liki prost-ori »obe za »njce n letoviSčarje. veliko oo vo dvoraoo za razne prire iitve lep vrt :n gosf>odar -ko poslopje Vnilepša [>r jžnost za pc«ljetneg» go f li ' 1 ■, o nilna vrednosi Din 72.oO<' Najmanjši ponadek Dir. 213.iK.ltl. PlačMn rx)goJ m zdraž:telja jakn agivln' Vsn |«o-)robna pojasnila ta je: Hran lnica iB posojiln ca Prevalje 255-ŽC Stavbno parcelo v Ljubljani, Tomšičeva ul., v izmerj 8'<5 kv. m. prodam. Poizve se: Ljubljana, Ganeva ul. 5, vrata V.7- 2G851-20 Učinkuje z bliskovite naglico ^ . . ° v 3 dneh snežno beli zobje s penečo se pasto G3 Gospa Špehkova se je zvijala in skakala kakor neumna. Nato se je ozrla kvišku. Aha, tam gori je stal hudobnež, ki ji jo je bil nagodii! Kozamurnik je namreč gledal čez ograjo, da bi videl, k.ij je s sladoledom. Ko je zagledal besni obraz gospe Špehkove, mu je bilo mahoma vse jasno, in z jecljajočim glasom se je jel opravičevati. Beseda 1 Din, davek 3 Din z» šifro al; dajanje naslova P Din Najmanjši znesel 17 Din Lepo stanovanje treh sob. kopalnica. prit,:-kline. T. nad. takoi i»ddam v vil:. Rožna dolin« c. XVII'.-;. -&S29-2.1 Enosob. stanovanje l^po, čisto oddam zakonskemu paru bre? otrok točnemu plačniku. Naslov v vseli posl. Jutra. 30791 -3! Beseda 1 Dtn lav-k 3 Du. m Sifrc tli tajanje ia*)ov» ' Dir Najmanjš' tne^et 17 Din 2 krasni opremljeni sobi ■ Mam boljšemu gospodu, gospodičnam ali pa zakon eema. Cent a!na kurjava, kopaln ia, lift. V bližin- po Naslov v vseh posl. SKAUm LDUBLIA^A JCNAFL3E - A 5 IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN NAJCENEJE iER SE PRI hO hO C A Vsako fBiro mlajša! Drevi Uporabite rožnato kremo Tokalon, hranilo za kožo. ki vsebuje biocel, senzacionalno odkritje dr. Stejskala, profesorja dunajskega vseučilišča. Ta vitalna hrana za kožno tkivo se pridobiva iz skrbno izbranih mladih živali Znanost je ugotovila, da baš zaradi izgube tega naravnega elementa iz kože nastajajo gube. Krema Tokalon, hranilo za kožo, z Bio-celom vrača koži ta element v času počitka ter tapravi kožo spet gladko, čvrsto in mlado. iDlri zfnfraf Poglejte, v koliki meri je koža boH sveža in gladka že po prvi uporabi. V nekaj dneb začno gube izginjati. V tednu dni Bte videti za leta mlajša. Uporabljajte zjutraj belo kremo Tokalon (ki ni mastna). Ona razkraja zajedalce ter napravi kožo mehko gladko in belo. 2ene 50 let lahko dobijo očarljivo polt, s katero bi se lahko ponašala vsaka mladenka. Uspešni rezultati so zajamčeni, ali pa se denar vrne. BREZPLAČNI VZOREC: Vsak čitatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto - kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite Din 5.— v poštnih znamkah za poštnino, omot in druge stroške na naslov: Hinko Mayer i drog, Odio 9 E, Zagreb, Praška ul. 6. Beseda Din. lavek 8 Dio za Šifro «11 lajanjt islova f Din N«jmanj51 tnesei 17 Din Hubertus aepremcKilJiv temnosiv ln v različnih oarvah I po Din 250.— ter vsa druga obla-| čila po neverjetno j nizkih cenah pri PRESKEK-JL. Ljubljana. Sv Petra c. 14 K St-e. .Jutra. 3fMt>i-33 Scparirano sobico z vso prehrano oddam mirni gos[«od.ien; aii gujpodu počen'. Žibertov« :>V i. Opremljene sobe s posebnim \ hodom, svetle, zračne z i ali -2 posteljama 140—:5».- event. z vso . • « i.r. M: kaih ■ ia. Sp Sieka. Cernetova ul. 31. 368S3-3S Poleg sodnije v novi moderni hiši oddam takoj flega.nt.rKi n-ovo opremljeno sobo boljšemu gospodu. Kopalnica, telefon na razpolago. Več M' klošieeva 14. trafiki. \ »glasnem oddelku »Jutra« naj dvignejo: Ana. Agilen fotograf. B.ez otrok. Duša. Dom l>ani-.. a. Dobra kuharica. IVbra moč. Grobnica. Getov denar. Gorenjsko. Gostilna, Hladna jesen. Hiš« Ljubljana. Hišnik. Kupee, Kotel.'ev. i - !'r žiga .i, K n ii ž.na ualožlia. Ljubljana G-'. Mo-Icrn.-i obrt. Marljivo, Mia-da. Ne nad Hi let. uo-vimber. Okolic« Ljubljane, Osamljena s rota. Prvov:st-na. Proti gotovini. Prepro-.-ta. Petdeset. Primerna polnoč, Retab lni sojir-edn.et. Samo resni. Sam-osto; na !.uharica. Same. Samostojna in čista. Trc&nr. Takojšen r!»ivar. 'I i'".mir. I"ff...l-na (ird'kn Vrt. Vei k promet, V vs h me.-t h K-^ie. zaiies!.'; -. a. i 4. ,0, ?iK<.r.0rt. 8p07jrito 2 Jugoslovanska knjigarna, r. z. z o. z. v Ljubljani opozarja, da je svojima akviziterjema c. Požeku Ferdinandu in g. Zemljiču Makfiu odvzela pooblastilo nabiranje naročil. Izjavlja. da od sedaj naprej ne pridna nikakih naročil, seveda tudi ne naplačil, ki bi jih kdorkoli izročil imenovanima akviziterjema. V LJUBLJANI, dne 10. XI. 1936. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA r. z. z o. z. V LJUBLJANI. »Često imitirano — a nedosegljivo!« i Beseda ; t>Ui lav»k .-, .J • za Silro tli lajanje naslovi f. Din NajmanjS" 17 Din Prazno sobo rimsko, s posebnim vho d-om iščem za december. ! Ponudbe z navedbo najem- j nna poslat: na ogl. odd. Jutra pod 'Dec-fnmbe.-.. -3iS 7-33a Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu nudi I. Pogačnik, trg. s kurivom BOHORIČEVA 5., Telef. 20-59. f Umrla nam je v starosti 82 let, po prejemu svetih zakramentov, naša ljubljena soproga, zlata mama, stara mama, tašča, sestra, teta in svakinja, gospa Elizabeta Tomšič Pogreb se bo vršil v soboto, dne 14. t. m., ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Vožarski pot 3, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 12. novembra 1936- Žalujoči soprog. ANA, MICI poročena VTVODA, hčerki, JANKO VIVODA, zet, MARJAN, vnuk, in ostalo sorodstvo. PROSIMO TIHEGA SOŽAI^JA. ZAHVALA Ob težki izgubi našega ljubljenega in preskrbnega papana, gospoda FRIDERIKA REPOVŠA šol. upravitelja v pokoju in rez. peš. kapetana I. ki., odlikovanega z redi sv. Save in Jugoslovanske krone V. reda. izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo za vse izraze iskrenega sočutja, za darovano cvetje in krasne vence. — Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, g. dr. Brandstatterju za njegovo požrtvovalnost v pokojnikovi dolgotrajni bolezni, vojaščini za častno spremstvo na njegovi zadnji poti, Učiteljskemu pevskemu društvu za ganljivo petje, pokojnikovim stanovskim tovarišem, ter deci I. drž. deš. osnovne šole na Ledini in Zvezi lovskih društev za častno spremstvo, dalje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako polnem številu spremili na njegovi zadnji poti. V LJUBLJANI, dne 12. novembra 1936. Žalujoči rodbini: REPOVŠ — ZADNIK. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je dne 11. novembra 1936., v starosti 67 let, previden s tolažili svete vere za vedno zapustil naš ljubljeni in predobri papa. s*ari papa, stric, tast, svak. gospod BEBER FRANC reprezentant in komercijalni vodja Akcijske družbe za kemično industrijo v Ljubljani v pokoju Blagega pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti v soboto, dne 14. novembra 1936, ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra c. 69, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica za blagopokojnim se bo brala v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani v sredo, dne 18. novembra 1936 ob 7. uri zjutraj. V LJUBLJANI, dne 11. novembra 1936. Globoko žalujoči: JOSIP, sin; MIRA poroč. BAJUK, ADELA poroč. ZDEŠAR, hčerki; rodbine: BAJUK, ZDESAR, SEME, WEBER, LEPŠINA, ter ostalo sorodstvo Urejuje DavoriiJ Ravljen, Vsi v Ljubljani,