SVOBODO LAHKO PRINESEJO SAMO BAJONETI osvo ZOPET N4 OtLIl Poitnlna platina v gotovini SREDA, 24. JUNIJA 1953 10 dinarje' JUSI leto vl UST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH - IZHAJA VSAKO SREDt, . i £V, SS OLEPŠEVALNO DRUŠTVO V BERLINU MAHLZEIT! Na Koroškem Je lepo. Imajo Vsega, celo Pristnega »naprednegai voditelja koroških kotriin-tormistov, gospoda Andreja Haderlapa imajo, ki vodi izredno močno stranko, ka-J^i pripada Skoro ena tretjina njegovih ožjih so- , r°dnikovi Med temi je Predvsem gnSdlge Frau Haderlap in njegova pet- ' ietna punčka, katero do- ^ . sledno »najnaprednejšim da prihaja iz vzhoda vso nazorpm°' razen tega zelo duhovit, ga je Grock vendarle vpraša*' »Oprostite, morda ste tudi vi gledališki igralec a1’ komik?« »O ne!« Je odgovoril ta. °Jaz samo tako tieutnn0 (zgleda ni!« MEHKO IN TRDO Dvorna kapela Ludvl- ludi vsi ostali ka XIV. Je zaigrala nekoč Po koncertu je kralj de' na dvorni prireditvi novo }al vojvodi de Gra«1' skladbo takratnega mod- mountu! . nega skladatelja Lull.vja: »Kako se val* J* t<|e prev vse je: telečja jetra, dunajski ml je ljubše, če si prinesem pipo »Miserere«. Kralj, ki Je Miscrere1?«. zrezek, prekajeno ribo. jajčno jed.sam! ljubil teatralične stvari, je »Sire, izredno mehak *. ob Igranju pokleknil in za uho. toda neverjetno tr "Jim so morali poklekniti za kolena!« BESEDARJU TRESKU (optiku) Kot vidim, ljubiš optične primere, »ato dovoli mi, naj -* brez. zamero — I« Jaz primero eno ti postavim, morda v »Besedi« s tem se Se proslavim. Ce bi za pamet kdaj nosili »tekla, (to misel tvoja pamet Je izrekla) bi ti, ki bil sl vedno kratkoviden, postal s predlogom svojim le previden. Po tem predlogu, ki Je bistroumen, prej kratkoviden, bil bi — kratkoumen! VSAK PO SVOJE dem ČASTNA BESEDA Nekoč zaradi nje so se dvobAjevall, zdaj * njo sam6 zabavajo se v puhli Sati. KOLESA TEME PoSastno kolesa temč se vrtijo, a mnogi gledalci kljub hrupu le — spljol NASVET Ce zmanjka ti invencije, prijatelj, sam6 s diskusijo ne boš postal pts^elj! SREČA No, k sreči je umetnost našla novega mecena! Mecen velikodušni njen — reklama je cenena. -ečko Pep Jun tez: SATANAS ACADEMICUS (Mojstru dr. Alojziju Gradniku) Spet nekaj je ljudi med blažene prištetih; med njimi iščemo zastonj Vas, ki' ste peli ln po mnogih letih dobili — komaj božji Ion. PESNIKU Z Raztrgane! in Hudo uro Je začel, se pri Blažono.vih je streznil, nato o Vesni in Jezovih je zapel, nazadnje pa vse vkup v Tem6 pogreznil. DARILO Besedarjem za pasje dni, Odoustke krepke Bor deli. Slabi f»ri|atelii in dobre knjige — Ail ne moreš tako kot ostali možje, priti prepozno b kosilu? EDMOND ROSTAND IN BOGATAŠ Neki novopečeni bnrort, ki je bil zelo bogat, se Je spoznal s francoskim pisateljem Edmondom Rostan-dom in ga povabil na svoj dom. V njem je bilo vse dragoceno in razkošno. Vsa palača Je blestela v zlatu in marmorju. Bogatin je pokazal Rostandu vse sobe in naposled rekel: »Vse to sem ustvaril t šestimi milijoni frankov.« Rostand je molčal in se kmalu od njega poslovil. Cez nekaj dni Je bila krstna predstava njegovega »Cyrana de Bergeraca«. Uspeh je bil neverjeten, nepopisen. Med drugimi Je prihitel k njemu tudi njegov bogati znanec in mu čestital k uspehu. Tedaj se mu je Rostand zahvalil in z nasmeškom dejal: »Vidite, jaz pa sem prav vse to ustvaril s štiriindvajsetimi črkami.« — Jaz pa te mislim, da si nehaj morala zamešati...! Kdor ima mnogo Knjig, ima tudi mnogo prijateljev — takšnih, ki sl te knjige sposojajo. TO je dejstvol Nekoč sem odkril v antikvariatu knjigo, ki sem si jo Ce dolgo dolgo želeL Ves srečen sem jo prinesel domov. Pol ure kasneje je pozvonil moj stari prijatelj Peter. Z risjlm očesom Je opazil komaj kupljeno In tako dolgo zaželeno knjigo: »Krasno! Ze dolgo si želim dobiti to knjigoI Ml jo posodiS? Seveda! Jutri tl jo vrnem!« In ga že ni bilo več — navzlic vsem mojim ugovorom, da S« sam knjige nisem prečiti)! in da sem jo komaj kupili Cez Trl dnl sem ga srečal: »VeS, nepredviden obisk sem Imel, saj rauumeS! Toda danes zvečer Jo preberem, Odpovedal sem samo zaradi tega partijo taroka, bogami!« Ko pa sem po šestih tednih prišel h njemu, ml Je padel okrog vratu: »Prijatelj — bodi človek! Jutri s« ■peljem na dopust — ali ml lahko pokvariš dopust s tem, da ne bom prebral te krasno knjige? Ne, seveda ne! Hvala tl!« Tako Je Sel Petet na dopust z mojo knjigo vred. Z dopusta Je prišel sam, brez knjige. Na dopustu Je srečal neko tovarišico Marijo — zelo čedno, brez dvoma — no in ona sl Je tako zaželela prav to knjigo! Ali Je mogoče odreči na dopustu željo tako čedni tovarišici? Ne, kajne da ne! Poiskal sem to tovarišico Marijo. Res je bila čedna — zelo čedna celo! In tudi zelo ljubezniva Je bila z menoj Sla sva v kino, potem Se v kavarno — sploh je bilo zelo prijetno. Toda — moje knjige ni Imela več Posodila jo je svojemu šefu, doktorju Janku. Saj veste — šefu se pač težko kaj odreče! Ce2 nekaj dn! sem obiskal doktorja Janka. Bil je prijazen človek, Povabil me je zvečer na partijo šaha v kavarno in za izgubljene partije sem moral plačati sedem kav, štiri brizgance, škatlico cigaret in garderobo. Drugače pa je bil doktor Janko zelo zabaven človek — zlata duša. Le knjige ni imel več. »Poznate našega slavnega književnika Silvestra Lima? Ne? No, potem vam verujem!« NI povedal, kaj mi veruje — le knjigo Je posodil njemu. Slavnemu književniku Silvestru Limu! Da! Stanuje tam in tam in je silno izobražen človekl Brez skrbi da sem lahko, mi Je dejal doktor Janko, brez skrbi In jo za slovo pobral še moje vžigalice. V meni pa se Je nabrala nekakšna čudovita trma. Trmasta misel, da moram in moram priti na vsak način do te svoje knjige! Na vsa.lt način! Kmalu nato sem se oglasil pri slavnem književniku Silvestru Limu. Tudi on me je prijazno 6prejel, me peljal v sobo in najprej sem moral štiri ure in pol poslušati, kako ml je bral nekaj svojih zadnjih pesmi. Objavil še ni sicer nobene — žal mu Je zanje, kot otroci so mu, je dejal in preden sem lahko omenil svojo knjigo, Je minilo pet ur in tri četrt. Končno ml Je uspelo, da sem mu skočil v besedo in povprašal po moji knjigi I »Ohl .Saj sem slutil! Moja teta — moja teta!« Kaj Je slutil, nisem zvedel nikoli. Toda meni je bilo glavno, da sem zvedel, kdo Ima knjigo — dokler pa sem zvedel še za naslov te literarne tete, sem potreboval vendarle še poldrugo uro. Potem sem. lahko odšel/ Toda ko sem čez nekaj dni obiskal to literarno teto, mi je odprl vrata neki v črno oblečen zmaj. »Oprostite, prihajam zaradi neke Izposojene knjige ..« • Nisem imel časa povedali kaj več »Tukaj ni izposojevalnica knjig, mladi mož! Ce si hočete izposoditi kakšno knjigo. pojdite v knjižnico!« Burns — ln vrata so se zaprla tako, da so se zamajali temelji! Tokrat sem obupal. Nad knjigo, nad svetom, nad prijateljil Tako Je bilo. Po dobrem letu dni sem našel slučajno v mestu starega znanca, ki sem, ga poznal Se Iz Sole. Povabil me Je na kavo domov — pred kratkim se je priselil iz Bosne, kjer Je delal več let. Ponosen ml Je pokazal svojo knjižnico. In prav na vrhu, nad knjigami, je ležala moja tako dolgo Iskana in tako zaželena knjiga. V trenutku mi je Sla vsa kri v glavo. Mir, moj fant, sem si dejal, ne Izgubi živcev! S trepetajočimi rokami sem Jo tako, kot mimogrede, prijel ln pogledal. Da, bila je tista, spoznal sem jo po vezavi — še cena je bila na njej in Izrezan Ogel tam, kjer se Je podpisal eden od njenih nesrečnih bivših lastnikov. Znanec Je pogledal knjigo: »No, da! Nekakšna dolgočasna zadevščina! Ce bi Jo rad, ti Jo posodim! Tudi sam sem sl jo nekoč nekje od nekoga sposodil, pa ne vem več od koga: tam v Bosni, saj veš! Sicer pa, veš, če jo hočeš, tl jo sploh podarim! Prav zares tl jo podarim!« Kako sem takrat prišel domov, ne vem. Vem samo to, da sem prijatelja Ivana, ki Je prišel tisti dan k meni ln si hotel to knjigo sposoditi, vrgel skozi vrata Z glavo naprej. No, pa ni takšna škoda. Imam sicer enega slabega prijatelja manj — pafi pa eno dobro knjigo več! VPRAŠANJE — Oprostite, tovariš, ali berete časopis, na katerem sedite? NEPREDVIDENE NEVARNOSTI Gledališkega igralca in kritika Kurta Gotza ja vprašal mlad skladatelj: — Kako vam je ugajala moja nova opera? — Zelo! Samo v zadnjem dejanju je ena vaša lastna melodija, ki ograža ves uspeh! « » » Raziskovalec se Je vrnil z dolgega potovanja po. lju-' dožrskih krajih. 'Pri slavnostnem kosilu so ga posadili poleg, zelo odlične, toda Se bolj vsiljive dame, ki ga Je ves čas vpraševala v9e mogoče stvari: — Ali je res, da ko potovanja h kanibalom tako zelo nevarna? — O, gospa, seveda, pri njih ste z eno nogo vedno na jedilnem listu! ZGODI SE A © fA sili J_rLeJ & 18 ccriiEt« ..» ft^JKarfbo.rafcev^i Razmere na celjskem .rgu so se v zadnjem času popolnoma amerikanlzirale. Cene so sicer res še nekoliko višje od ameriških, zato pa je bilo v nedeljo prav zabavno gledati, kako je neko podjetje na ameriški način Odpeljalo več košar češenj, ki so zaradi neameriških cen zgnile ter postale neužitne. Živela konkurenca! Dela pri prezidavi mrtvašnice na našem pokopališču so še vedno v svojem elementu, to se pravi — v polnem mrtvilu, kar se z ozirom na blagoslovljeno okolje pravzaprav tudi spodobi, saj bi utegnili zaradi prevelikega hrupa na gradbišču nekateri mrliči izgubiti živce. Celjska bolnica je pa že tako prenatrpana! Zadnjič, ko sem navijal svoj stari radio, sem zaslišal lz Laškega obupne SOS klice na, pomoč. Laščani so nujno zahtevali, naj jim kdo vendarle zgradi javno stranišče, sicer se bodo še tisti maloštevilni gostje, ki so sploh prišli, izgubili Ceflzelj, 1. r. MODERNE SOJENICE Rodil se mi je sin. Srčkan, krepak sinko, veselje ga je pogledati. In ker sem bil radoveden, kaj bo z njim, sem prisluhnil sojenicam, ki so prišle na njegovo zibel, da bi mu prerokovale bodočnost. — Dečko je čeden in tudi pameten bo. Ko odraste, naj bo učitelji — je dejala prva, — Dečko je čeden ln tudi pameten bo. Skoda ga je za učitelja, kajti po dvanajstih letih učenja bo dobil komaj 6800 din plače. Zdravnik naj bo! — je dejala druga, bolj simpatična. — Dečko Jo čeden in tudi pameten bo! — je dejala tretja, najbolj simpatična. — Skoda bi ga bilo za zdravnika, ker bi po 17 letih študija zaslužil komaj 7200 din plače. Zato naj postane kaj boljšega, da bo zaslužil vsaj kakšnih 30 do 40 jurčkov na mesec. Postane naj — snažilec čevljev! UGANKA — Lojzek, ali veš, kaj ja pri nas v Mariboru najtežje uganiti? —71 — Kdaj bo »Povrtnina« prodajala češnje? Vzroki in posledice MARip$RŠi rf\ ODPRTO It — Poslušajte, tovarišica! Kaj bi bilo, če bi vi Izobesili tablico: »ZAPRTO« — morda bi pa potem bilo lepo vreme...? Ogorčeno pismo »Totemu« iz Ljubljane: UMAZANE ASOCIACIJE na čisto »Asociacijsko liriko« iz naše št. 24. Je v Mariboru nekaj grdih gobcev, ki gol .slučaj v kleveto spremenijo z lažjo, pobrano iz čistih, lirskih drobcev, n«dolžnemu naškoditl želijo. Klevetnike vprašujem javno zdaj: Zakaj? Zakaj potvarjate v bolni fantaziji in uživate v izmišljeni umazaniji, ko le nedolžno pesem je napisal Stef Bezlaj 7 ANTIKULTURNIK Poznam mož&, ki proti vsaki je kulturi, ki vse, kar je s kulturo v zvezi, ga razburi. »Saj ta kultura,« pravi, »ni za mase!« Ko toil: »Masa ne razume,« misli nase. KAJ JE SMOLA? Smola je, če neko podjetje izplačuje 80-odstotne plače zato, ker takrat, ko ono prodaja češnje 'po 48 dinarjev, prodajajo kmetje svoje češnje po 40 ali 45 dinarjev. Kadar pa podjetje nima češenj, takrat pa jih kmetje prodajajo po 50 ali tudi 60 dinarjev! OTtm« '•»«!* ,*c n Slika Kaže čevlje. Čevljem pravijo ponekod tudi Skarpeti. Našemu paru čevljev na sliki pa pravijo: »corpus delicti«. Posnetek smo napravili prav na tihem, kajti ti čevlji, tako močno obrabljeni ln pošve-drani, so last nekega zelo odgovornega moža v. nekem zelo znanem podjetju. In ta mož so boji, da ne bi pričelo zaudarjati okrog njega po gospodarskem kriminalu, zato se je podal na dolgo pot od Poncija do Pilata, od znanca do znanca, če bi se stvar le ne dala kako »ž&tušati«... In na tej poti se je ta naš »corpus delicti« tako zelo obrabil, čevlji so šli v franže, upajmo da tudi vsi upi, naj bi se zadevice »zatušale« ... Pravne posvetovalnica Obupana jezičnlcA 1953: Pišete nam, da vas zato, ker Imate hud jezik, pogosto tožijo zaradi razža-ljenja časti. — Kadar boste koga zmerjali, napnite vse sile in ga zmerjajte tako dolgo in tako temeljito, da ga spravite do tega, da mu jeza prekipi. Potem bo ozmerjal tudi on vas in vi lahko tožite takoj tudi njega! Ce Imate srečo, vas bo celo udaril in potem-pravdo gotovo'dobite — ali pa jo vsaj izgubita oba, kar je gotovo bolj sladko, kot pa če jo Izgubite samo vl_. Vlomilcu 556-443: Pritožujete se, da se vlomi dandanes ne splačajo več In nič ne nesejo — kazni pa da so za tako slab zaslužek neprimerno previsoke! — Priznavamo, da je tako, zato vam svetujemo, da se posvetite raje gospodarskemu kriminalu, kajti potem lahko vsako lumparijo kvalificirate pred sodiščem kot »prijateljsko uslugo«, »majhno nepravilnost v službi«, »pomoto v knjiže- FESTINA LENTE (ali »Hiti počasi«!} — Čestitam, prijatelj, rodil se ti je sin. Kaj pa boš z njim? — Dal ga bom lr železnici — lam ima krasno bodočnosti — Kako vraga — od kdaj pa? r— Do takrat, ko bo on napredoval do postajena-čelnika, bo mogoče gotov tudi že mariborski kolodvor, pa bo imel lepo službeno mesto... POVPREČNI CAS — Oprostite, koliko Je ura? — Povprečno od' pet minut pred sedmo do triče-trt na osem. — Kako7 — No, to je pafi povpre-ček mariborskih Javnih ur... V MARIBORSKEM AKVARIJU »Vidiš, Milanček, kako znajo ribico lepo plavati!« »Seveda, mamica, njim je lahko, ko imajo pokrit basen? Kje pa se naj jaz naučim, ko kar naprej deluje?« TUDI KAJ TAKEGA SE ZGODI! Po dolgem času se zopet oglašam. Povedati vam namreč moram, kako lep praznik so praznovali vaščani v Brezovcih takrat, ko jih je prišel obiskat Z milostjo božjo nagačen gospod S. S. iz ravenske Železarne. S seboj je pripeljal kar cel avtobus (najbrž tovarniškega, ker lastnega no poseduje)! Vanj je stlačil vaščane ter odbrzel z njimi k službi božji v Puconce. Izvedeli smo, da Brezovčani sedaj nestrpno čakajo, kdaj bo S. S. zopet prišel, saj jih bo morda zapeljal na kakšno gasilsko veselico, združeno z mokro vajo, ki jih v okoliških vaseh nikoli ne primanjkuje (bolj primanjkuje nekaterim gasilskim društvom oprema). Nič nam pa ni znanega o tem, če je res, da ima Železarna Ravno toliko dobička, da lahko finansira versko vnemo svojega uslužbenca S. S. ter njegovih rojakov Iz Brezovcev. Kacfaf je ljudem — saj bo za podpis premirja še več obletnici Pa počakajmo! MOSKOVSKO ZAČUDENJE / m Matenkov: Kako, k čortu, — kdo se pa spio.i v Vzhodnem Berlinu še upira? Saj so vendar že vsi pobegnili?!? KAM DO NEDELJE? Največ razvedrila boste našli na sindikalnih odbojkarskih tekmah v Ljudskem vrtu v Mariboru od 19. do 28. junija, na katerih nastopajo vaši poklicni tovariši in. prijatelji v nič manj kot 28 moštvih! V nedeljo, 28. junija od 10. ure dopoldne dalje pa sta prav tako v mariborskem Ljudskem vrtu na sporedu zadnji dve tekmi spomladanskega dela zahodne zvezne odbojkarske lige: ženske: LOKOMOTIVA (Zagreb) : BRANIK moški: LOKOMOTIVA (Zagreb) : BRANIK Bo mariborskima odbojkarskima vrstama uspelo ostati nepremagani? imata Novinarsko druitva *!ovenl|e. PovorlenlStvo Maribor — urtja uredntikl odbor — Odtotornt urednik Orajan FU«ar — Uto* narojuliu.400 dloaileT, .J®?- 100 dtnarlev — UredntMvo te uorava: Maribor. RopalUka 2 — Telefon 28-78 — Cek. rta. NB B401-T-180 — Poštni predal 52 — Rokopisov tn risb ne nntamo Tlak Mariborske rtokarn* TEHNIČNI K. O. HUMOR k.,la pp MAŠČEVANJE Pepe Lajna je kupil ra-dlo-gramofon. In samo eno ploščo: Žogica — nogica. Posledica: Pepe Lajna bo moral prebiti ostanek svojega življenja v prisilnem jopiču. ŽRTEV POKLICA Tine Vodopivec je inka-sant Mestnega vodovoda. Posledica: Tine Vodopivec pije v gostilni samo žganje. TALENT Janez Pomota ima velike težave s seštevanjem. Posledica: Janez Pomota Je'napredoval v plačilnega. KORISTOLOVEC Gospodična Irma ima noge polne kurjih oči. Posledica: Gospodična Irma se bo poročila z znanim vremenoslovcem. DEFICIT Petrčkova mama Je zaposlena pri »Povrtnini«. Posledica: Petrček je dobil za god za 20 odstotkov prekratke hlače. PACIFIST Miha se hrani v menzi. Posledica: Miha je član »Društva prijateljev koloradskega hrošča«. SKEČA Cenetu so močno potijo noge. Posledica: Cene ni še nikoli staknil v kinu nobene bolhe- »ves, Luiiuau raje se vozim med tednom, ko vrakl niso tako nabito polni!« SLADKO VINCE PITI... JETRA Peter |a dober človek — Is pije preveč in to mu je udarilo na zdravje. Zdravnik ga je pregledal: — Dragi moj, preveč pije-tel Kam naj to prepelje? Vaše srce je že zanič, vaše ledvice so zanič... Peter se je zbal, da bi mu zdravnik ne prepovedal pijače, zato je rekel; — Gospod doktor, pa saj Imam jetra tudi le... ZA ZAČETEK Pavel ni nič boljši od Petra — in tudi njega si je moral zdravnik dobro ogledati! — Tako Jel Vse življenje so vam šle ženske, petje in pitje po glavi! Sedaj pa se čudite! S tem bo treba ne-hatil Odločno nehati! Pavel je doktorja milo pogledal: — Gospod doktor, vse naenkrat? — Kaj ko bi začeli za enkrat s petjem .. .7 SLABI ČASI V gostilno »Pri Terezinki« je vstopil gost: — Eno osminko vina, prosim! Terezinka je natočila eno osminko. Pri tem pa je grdo gledala in dejala sosedovemu Tinču, ki je žulil že svoj tretji »četrt«; -» Ejejej — slabi so česil Ljudje vina sploh ne prenesejo več! Svoj Čas so ga več polili, kot ga danes popijejol SKROMNA ŽELJA Boštjanov Tona je ležal * bolnišnici na operacijski mizi Operirati bi ga morali zaradi čira na želodcu in zlobni ljudje so pravili, da mu je vino udarilo na želodec, ker ga je preveč zalival. Doktor mu je dejal: — Nič ne pomaga, Tona, kos želodca bomo morali izrezati! Tona je zastokal, potem pa dejal: — Ljubi gospod doktor — tisočkrat vas prosim — ne odrežite mi vsega, vsaj za kakih pet brizgancev mi ga še pustite — vsaj za pet,.. DVOUMNO »Ti krava jerihonska, ali pozabljaš, da sem to, kar sl, napravil iz tebe samo jazi« V LEKARNI »Rad bi nekaj proti glistam...« »Za odrasle?« »Tega vam ne vem povedati. Toda nekaj decimetrov so pa že dolge.« DEFINICIJA OB UREDBI O AVTORSKIH HONORARJIH »Kaj Je ep, Frnlkula?« »Ep je pesniška oblika, ki nudi pesniku največ možnosti za udobno življenje...« PO OVINKIH »Ali Je ta ljubek dečko vaš?« »Da. Zakaj pa vprašate?« »Veste, rada bi mu vrnila žogo,, ki mu je včeraj oh tičala v mojem oknu!« DOPUSTNIŠKE KONCESIJE »Očka, ali naj rečem gospodični, da sem tvoja sestrična?« SUMLJIVO »No, Janez, kako je bilo na'izpitu?« »Hm, bojim se, da se je profesorica zaljubila vame.* »Nemogoče, saj je že poročena!« »Ne vem. Rekla ml je popolnoma razločno: ,Ali bi se lahko videla morda še kdaj drugič?!« Ugodna prilika »Jaz grem v jedilni voz. Ce me rabiš, me pokliči!« Psiho.oglja hibica Ce bi delali stavčno analizo, bi bila besedica »kibic« atribut k besedici »tekma«. Lahko bi . bila tudi prislov-no določilo kraja, časa, načina in vzroka, ker vsak kibic prav natančno ve, kje in kdaj bo tekma, kako bo igralo »njegovo« moštvo in kako nasprotniki, ter zakaj je njegovo moštvo zmagalo ali zgubilo. Psihologija razlikuje pri kibicu tri stadije in sicer stadij pred tekmo, med 'tekmo in po tekmi. Pred tekmo je kibic sangvinik. Ce ga iščeš v Uradu, je navadno na terenu. Ko ga najdeš na terenu, se na ulici ali v kavarni pogovarja z vsemi mogočimi znanci in neznanci, kakšen bo rezultat tekme. Doma pri kosilu zamišljeno gleda skozi okno, kakšno bo vreme in na vsa vprašanja odgovarja samo: »Fantje so premalo trenirali!« Tri dni pred tekmo rezervira vstopnice. Zadnji dan pred tekmo prišteva k dinarjem in kilogramom V fakturah še točke s prvenstvene tablice, zadnjo noč pred tekm‘0 pa gleda skozi okno mimoidoče pijance in si želi, da bi bili jutri nasprotniki na igrišču vsaj tako pijani. Zaveden kibic pride na tekmo vsaj eno uro pred začetkom. Nastopil jo drugi stadij in fant je kolerično razpoložen. Pljuva predse, ker v nasprotne navijače ne sme in ko priteče njegovo moštvo na igrišče, mu srce zaigra — sami simpatični fantje. Ko pa prav nerodno prlmaha na igrišče nasprotno moštvo, se nehote spominja vseh gangsterskih tipov Iz kriminalnih filmov zadnjih desetih let Neskončno je zadovoljen, da navija za ptave! Ce zmagujejo njegovi, Je prepričan, da Je svet silno pravično urejen! Ce zmaguje nasprotnik, se spomni vseh pesimističnih filozofov trideset stoletij nazaj — z večnim refrenom: Zlo zmaguje! In preklinja trenerja, ki igralce sploh ničesar ni naučil! Ce n» koncu zmaga njegovo moštvo, je pripravljen 48 ur brez prestanka razpravljati o tem, da je bila to tekma, kjer je bil sodnik res objektiven. Ce pa njegovi izgubijo. Je Ewans še edini sodnik na svetu — naši jugoslovanski pa sploh pojma nimajo in so »za v špirit«! Po tekmi pade kibic v tretji stadij psihoznega stanja. Ce so njegovi zmagali, je pravi kibic že pol ure pred vsemi ostalimi v službi, doma poljubi ženo, da pade ta od presenečenja v nezavest, pri kosilu pa žveči krompir v taktu besed: »Kakšen rezultat! Kako krasen rezultati« Ce pa njegovi izgubijo, postane psihopat. V pisarno pride zadnji, vsem zatrjuje, da se s športom več ne ba-vi, ker so na svetu koristnejše stvari, pri tem pa gleda tako mrko, da se mu naočniki od tega upognejo. Zeno nahruli, da Je juha preslana, zrezek pretrd, krompir prismojen. Na vsak način pa komaj čaka časopisa, da enkrat za vselej strokovno ugotovi, če so novinarji,sploh objektivni ali ne — vse do prihodnje tekme. OB KONCU SOLSKEGA LETA »Vidiš, očka, tl hodtš vsak dah v kavarno, mama hodi vsak dan v kino, Jaz pa bom še eno leto hodil v isti razredL Vsak ima pač svoj luksuz!« Praktično