RAFFAEL SANT1
Najbolj znam л» najbolj siavljenl ali kar vseh dob Raffael Santi. nepravilno imenovan tudi Sanzlo, m je rodil pred 460 leti V Italijanskem mestecu Urbino. Dan njegovega rojstva nI natanko dognan; nekateri trdijo, da se je slikar rodil 28. marca, drugi pa 6. aprila M 83 Raffaelov oče, ki je bil sam sinu tudi prvi učitelj, Je bil slikar, umetni zlatar ln trgovec Giovanni S ant I. Kot 16-letai deček je vstopil Santi v šolo Timoteja della Vile. če« leto dni na je v
RAFFAEL (avtoportret)
družbi * drugim učenccsn svojega očeta Evangelistom đi Mel«4o ie Izvrševal rassne cerkvene slike, kakor pričajo odlomki del, odkritih v Bresciji in v Naipoliiju. Istega leta je vstopil v delavnico Perugiaa ln mu pomagal pri raznih večjih deUb.
Kmalu po je odrasel umbrijski Boli, kaj. ti ie * njegova začetnika dela kažejo po. polnoma drugo silo Iz raza, nego dela uro. brljske »ol« Prva doba njegovega udej-■tvovanja spada v «ase Raffaelovega bi. vonja v Flrenzi. kjer so nanj mogočno vplivala dela Massaccia Donatella, Leonarda in Fra Banolomea. Glavni del njegovega SvtJenja pa Je posvečen umetniškemu ustvarjanju v Ritmi, kamor ga je pozval umetnost ljubeči papež Julij П. Tu Je po naročilu poslikal papežu tr' »obe. ie danes znane le ped Imenom »le Stance*, IzvrSil pa je tudi celo množico drugih slik, od ka. te lih vsaka posamezna Izdaja rnnrd.nlka iz.
redne odlike in srikarja ogromne plodovi, tosti. Njegovih madon ix te dobe je silno mnogo ln kar J!h ni kot fresk neprenosnih. 'Učijo muzeje in galerije velikih mest vas Evrope od Madrida do Ljeningrad*.
Ko je papež poverit S an ti ju vodstvo gradnje cerkve sv. Petra ta najvišje nadzorstvo nad Izkopavanjem antičnih umetnin, se je moral Raffael obdati s krogom učencev, da je zmagoval vse delo. Vendar tudi poslej nI opustil nobene prilike, da ne bi slikal brez pomoči svojih učenee-v, kadar se je za kako delo posebno navdušil. VlSek raevoja je dosegel 1. 1516. z oltarno sliko sv. Ce. cilije, X Madono della sedla in pred vsem ш slavno si tatinsko madono.
Pomladi L 1620. je obolel na mrzlici Ia je. preutrujen zavoljo neprestanega dela» podlegel tej zavra tnd bolezni. Komaj 37 let stari umetnik je oetavti za seboj toliko bo. gastva svoje umetnosti, kakor menda no. ben drugi slikar. V njem sta bila združena visoka umetnttka darovi t ost ia delavnost, ki ji nt) primere.
OB PIRUHIH
Prijel je velikonočni čas, ki mu pravijo Belokrajtaci vuzem: dejal bi mesovzem, kakor je bil ob pričetku posta mesopust. A. M. SiomSek Imenuje to lepo dobo: v ap lička, drugod po štajerskem čujeft: ve-lička. Caf pa tolmači vtič k a s pomladjo. Prazniku samemu rekajo all so rekall tamkaj: letalce. Obhaja se prvo nedeljo po »čepu za enakonočjem. Od ke-daj se slavi spomin na premagano trohno-bo? Knjiga »Eksodus« poroča, da je Mojzes uvedel to slovesnost ob odhodu Iz Egipta. Razlagalci pa dvomijo o tem, trdeč, da se je velika noč, prej samo pomladni praznik, raztegnila tudi na egiptske dogodke Šele za Josljeve vlade, kakor je trg&tveni praznik postal »obletnica pod fta-tori« (spomin na bivanje v puAčavi) ali ka* kor ao dote tki sčasoma jela kazati tudi na razglasitev postave na Sina ju.
V skladu s 4. evangelijem prtpuAča krSčansko izročilo, da je Jezus umrl 14. dan meseca htzana v trenutku, ko se je darovalo velikonočno jagnje. Veliko so se pričkalt očaki prvih stoletij o tem, kako se je obhajala svečanost čisto v početku. Pri zanesem vam z mnenjem, ki so ga zastopali sv. Polikarp, sv. Anlcet, ApolinariJ Is Hle-rapolisa all Meliton lz Sard. V 4. stoletju se velika noč veže zgolj s spominom na vstajenje, ns pa več na Krlstovo smrt. V 5. stol se pojavi postni čas, doba кезапја pred slavnostml
■
Odklej pa so ptsanlce v navadi? Aeliua Lam pridu», povprečen rimski letoplsec, poroča, da je kura znesla rdeče jajce na daa, ko se je rodil pozneJM cesar Aleksander Severus. A mislim, da so se s pametjo sprti ljudje, ki naSo navado evračajo na Lnmpri-dovo pripovedko. Toda gotovo je, da Je prt poganih jajce pomenilo plodnost, r odo vit.
nost, ustvarjanj«-. Izvor bitij. Potakem smemo domnevati, da »belice* — kakor pravijo Slovenci na vzhodu jajcem — zazna-menjujejo vstajenje od mrtvih. Ob Atlrl-deaeulanakeni postu je bilo prepovedano jesti ne le meso, marveč tudi meso In spe«; nafti kmetje eo se do nedavna vzdrževali Lake jedi nič manj ostro nego kartuzijan-ci all trapLstl. Ako so se po dolgem stra-deiu zopet pojavile j belice« na mizi, je bilo zadovoljstvo toliko večje In povsem prl-rodna je misel, da so ЈШ gospodinje prinašale kot: pisanke, plaanlce, piruhe.
V 13. stoletju so se v Parizu uholarji in mladi duhovniki zbirali po ljudskih trgih, odkoder so mahnili v sprevodu a karoglaml (cerkvenimi zastavami) med trobentanjem in bobnenjem pred stolnico, kjer ao peli hvalnice, nato pa »e raz be gnili po ulicah, piruhe nabirat (quite dea oeufa). Kmalu nato ae Je na Francoskem udomačila Sega, da so si znanci in prijatelji poklanjali za dar ptsanlce. V 17. In 18. at. ao po veliki mail prinesli v kraljevo aobo poslikane piruhe. ki so se potlej porazdelili med na-vzočne. Včasi so bile to prave umetnine.
Lanrret in Watteau м nista sramovala vaditi svojega Čopiča po teh skromnih lupinah, od katerih hrani muzej v Versailleau odlične vzorce. Tudi slovenska narodna umetnost ima lz tega področja umotvorčke, kakrAnlh se nam ni treba sramovati.
Ob piruhih ima mladina dokaj zabave: kotrljajo ali koturajo ne z njimi, jih sekajo, trkajo a plruhom ob plruh, čemur velijo etrucati ali turčatl, odkoder utegne MU kuroftko nemiki Izraz: lurtschen.
V Belgiji so nekdaj mladenke poklanjale za veliko noč cvetice svojim zaročeni:em, ti pa so jim vračali a pUumicoml, koder no ee brali ljubeznivi Izreki.
Na Poljskem Je na velikonočni ponedeljek gospodar vsakemu vasovalcu podaril jajce, katero pa je delil z njim.
Vsakdo pozna nekdanji ruski običaj, da se prepotnlkl pozdravljajo z besedami; »HrUttoa voakreeet. Tako je nekoC car Nikolaj I., stopi vAl Iz dvorca, nagovoril stražo. Ta pa ae je odrezala: »Ne, nI vstal!« Osupel mu car ponovi prejftnji pozdrav, vojak pa vztraja pri svojem. Preiskava je dognala, da je bil ta vojak vnet Žid. Ko Je
car to zvedel, ga Je minila jeza ln ee J« od »rca naamejaJ.
Gospodarsko vpraAanjo prevevn vse človeško delo in nedelo. Zato realisti zagotavljajo, da ao ae piruhi Jell bročiti na pobudo trgovcev, ki so jih imeli svoje dni posebno dosti v zalogah. Okoli sv. Neže (21. jan.) шл kuram rep od veže. "t. j. začno nestl: na ta način se je moralo nabrati nekdaj precej tega blaga, ki se nI smelo troiiti pred vstajenjem. Ali v tej zalogi je moralo biti ie dosti zaprtkov. (k)
ŠTEVILO SAMOMOROV, BAROM KT K K KONJUNKTURE
C im bolj se zaostrijo gospodarske razmere, ten bolj se dvigne število samomorov in narobe. To dokazuje vedno vetja epidemija samomorov, ki razsaja dami a. naAnJi po vsem svetu, pred ve eni pa v Evropi. Tako daleč je ie pri Al o, da n. pr. za-varovalnfc-e v Nemčiji že галплШјаЈо o no. vih klavzulah v svojih pogodbah, ki naj bi določate, da se pri samomoru naj ne ispiača poliva zavarovalnina, ampak da se naj vrnejo le vplačane premije. V Avstriji odpade n. pr. ne 10.000 prebivalcev 3.9 samomorov, v Nem«-Ji 2.8. V državah. kjer •o goejjodenrtte razmere zadovoljive, se Število samomorov avtomatično zmanjša; tako Izkazuje Darmka le L7, Irska 0 3, Hotandaka 0.8 samomorov pri 10.000 pre. bivaicih.
ZA MISLECE CLAVE
T.
Velikonočni zajec
гто.чапз лаввалјел)
Kdo zna tu narisane predmete (izrezati!) tako sestaviti, da nastane med njimi pro-
iu ГГ< Ч-Ј O»	f
•tor v obliki sedečega zajca? Istočasno morajo podati trije predmeti sliko drugega жајса.
Drzen plezalec
(iw.atb zabilvnjex)
To sliko je poslal gospod Nedeljnik stalnemu omizju pri Herodežu z Istočasnim popisom vseh naporov, ki Jih Je moral premagati med plezanjem.
Ali občudujete pogum drznega turista?
Reiltev k It 6 (Čigava je ura?)
Policijski uradnik je videl, da sta oba gospoda, ki sta se mudila že delj časa ob morju, zelo zagorela. Lastnik ure, gospod Trunk, je imel na levem zapestju, kjer je običajno nosil uro, točno omejeno svetlo liso, ker je ura varovala to mesto na roki pred zagorelostjo. Gospod 21 be rt pa ni imel tega znamenja, torej v času kopanja, oziroma sončenja ni nosil ure!
MILIJARDE V VODI
Univerza v Nankirigu, ki je prouiVvala poeledire katastrofalne popluve Rumene reke 1081, ie nedavno objavita naelednje Številke: Od povodnji k bilo prizadetih 2M6 naselij- Na pomeri ju, ki |e bilo deloma ali popolnoma pod vodo, prebiva nad elo milijonov Hudi. torej ekoraj toliko kolikor zna&a prebivalstvo Zed i njenih držav. Na poplavljenem ozemlju |e bilo unlfienih 45 odstotkov vseh domačij. Povprečna viiinn vode na poljih je znašala 8 m ftkodn ee peni na ea. 25 milijard dinarjev. Nad deset milijonov Ifjdi |e o»lnlo hrez «Irefoe. Nasipe, ki jili |e poškodovala voda. bo treba popraviti v dolžini 4500 km, zn kar ho potrebnih 290 milijonov kubiinlh metrov gradiva.