Izhaja rnk dan praznikov. naštlj ia Iaraad dallj axcapt Sondaji a*d Holidaja. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški tn apramllkl pmtorii M07 8. Lawnd*l« An. Offioa of Publleationi M»7 South LawndaW An. • Tolophona. Rockmll LETO—YEAR XXV. Gaaa li»U ZčTZ jTS&JSS-ifcaTIK^1^ sobota. februtrla (Ffbruary 6), 1932. Aeaaptanaa fSr^aaillnf »t »padal raU of po.Uy providM *<* in »•*!<>» U03rAcnf^5crTT5irTuS!ort»ad on Juna 14, ltll Subtcriptioa TSm _ILask_ ŠTEV.—NUMBEK 31 Zvezno vrhovno sodišče trdnjava plutokracije Zopet s« je postavilo na »trma bogatega razreda. DrŽavam omejuje pravico dedščinakega davka. Potreba po federalnem zakonu VVashington. — (FP)—Zvezno vrhovno sodišče je ponovno pokazalo svoje simpatije do višjega razreda, ko je nedavno * važnim odlokom spletlo nadalj nje protekcije v Interesu boga tih dedičev in na škodo posameznih držav — ljudstva. Odlok sodišča je, da drfave nimajo pravice obdavčiti zapuščinskega premoženja tistih lastnikov, ki stanujejo v drugih državah. Zadeva je prišla pred njega v slučaju pokojnega Ed-vvarda H. Haskella, ki je imel domovinsko pravico v Massa chusettsu, premoženje pa v državi Maine. Slednja je skušala iztirjati $02,000 zapuščinskega davka in je atvar prišla pred vrhovno sodišče Maina, ki je priznalo ustavnost zakona. Sodni upravitelj dedščine, National Bank of Boston, je pa zadfevo tiral pred zvezno vrhov no sodišče, ki je odlok vrhovnega sodišča Maina ovrglo in vzdržalo svoj prejšnji dekret iz leta 1925, s katerim je omejilo zakonodajno moč državnih postavo-daj nanašajoč se na to vprašanje. Omeniti je treba, da je ta odlok in pa odlok iz leta 1926 v totalnem nesoglasju z ukrepom zveznega vrhovnega sodišča, i» leta 1908, ki je dajal državam pravico nalagati davke na aa- joč se v njih območju kje je umrli lastnik stanoval. Seflaj pa je ta pravica-ukinjena. Sodišče je zgradilo novo mrežo za svoj argument. V odloku večina teorizira, da je križno obdavčenje kršitev famozne ,4due proces«" klavzule 14. zveznega amendmenta in torej neustavno. Pravi, da je že država Mas-sachusetts naložila, dedščinski davek na Haakellovo premoženje v znesku $82,000 in radi te-Ka država Maine, kjer izvira prizadeto premoŽenje, nima pravice obdavčiti te zapuščine, da-si je Maine naložila le dodaten davek $30,000, ali skupno $62,-000, od katere vsote naj dobi Massachusetts prej navedeno vsoto, Maine pa ostalo. Dalekosežnost tega odloka, s katerim je definitivno zavržen prvotni sklep iz leta 1906, Je velikega pomena tako za posamezno državo kot tudi za deželo v splošnem. Prvič' pomeni novo luknjo, skozi katero bodo uhajale velike dedščine le delno ali pa popolnoma neobdavčene. Nadalje pomeni nove komplikacije, drage in dolgotrajne lltlga-cije med državami In pa potrebo za popolno premestitev tega vprašanja v področje federalne vlade. Luknja je v tem, da bp posameznik lahko pred smrtjo določil upravitelje svoje oporoke kjerkoli ima svoje bogaatvo kot posestnik, delničar ali lastnik t>ondov v posamezni državi se nahajajočih korporaclj. Njegovi dediči bodo plačali zapuščinski davek le od tistega dela premoženja, ki ee nahaja v državi, kjer je Imel pokojnik domovln-nke pravice kot volllec. Luknja j« torej dovolj velika, da bbdo šla lahko skozi njo milijonska in milijardaka premoženja neobdavčena kolikor se tile posameznih držav. To se že tudi do-jraja. Ker imajo multlmllljonarjl svoja rezidenčna poeestvs navadno v več kot eni državi, bo med slednjimi nastal tudi spor trlede vprašanja, kam ja bil pokojnik poeta v no prisoten. V ilustracijo h luži slučaj pokojnega C. R. Dorrenea« ustanovitelja in Ustnika 94% delale Campbet Soup kom penije. Ta kapitalist Je stanoval v državi New Jersejr, imel pa Ja ob- širne intereee in tudi razkošno rezidenco v Pen nsy hrani j i. Ko je lansko leto umrl/Je država New Jersey ocenila njegovo premoženje v svrho dedščinakega davka na 112 milijonov dolarjev. Takoj se je priglasila PennT sylvania, ki je proglasila Dorrenea za svojega državljana in njegovo zapuščino ocenila na 200 dolarjev v svrho obdavčenja. Zadeva je sedaj pred sodi ščem, ki bo odločilo, katera država ima pravico do omenjenega davka. Ker gre za veliko vsoto, tožba ne bo kmalu končana in bo stala veliko obe državi, naj več seveda pa tisto, ki bo pogorela. S svojim zadnjim odlokom, kakor tudi z odlokom iz-leta 1925, je vrhovno sodišče odprlo pot za te vrste litigacije. Sploh pa sedanja situacija zahteva, da preide vsa dedščineka zakonodaja glede velikih in raztresenih premoženj v področje federalne vlade, ker le ta je kompetentna reševati ta problem. Potom zapuščine sedaj prehajajo vsako leto ogromna premoŽenja dedičem, katerih edino delo v življenju je striženje kuponov in prejemanje dividend in obresti Za razbijanje tega premoženja, ki ogroža ves narod, so potrebni visoki davki na velike dedščine, kar lahko izvede le zvezna vlada, ki že sedaj rasdeli 8Q% ded-ščinskega davka državam. opozicija proti FEDERALNI ODROMA Senat bo najbrž zavrgel La Fol-lettovo predlogo Waahington, D. C. — (FP)— Vzlic prepričevalnim argumentom sehatorja La Folleta, bo načrt za apropriacijo $375,000,-000, ki naj bi se porabila za pod piranje žrtev brezposelnosti, doživel poraz. * * Robinson in nekateri drugi demokrati so naznanili, da bodo predložili drugi načrt, to je, da kongres določi večjo apropriaei-jo za gradnjo ceat, toda nobene vsote za direktno pomoč, senator Pittman pa namerava predlagati federalna posojila državam, ki naj bi se porabila za nasičevanje bednih. Senator La Follette je predloži) zaprisežene izjave od ljudi, ki vodijo pomožne akcije v industrijskih mestih, da prepriča republikanske in demokratake konservativce, da milijonom ljudi grozi aktualno stradanje. Podal Je dokaze, da mnoge države ne morejo prispevati ničesar za podpiranje revežev, ker jim to prepovedujsjo določbe v konsti-tucijah. Pokazal je, da zvezna vlada prav lahko dobi sredstva in tako prepreči tragedijo. . Mnoge delavske unije Šo apelirale na konras, naj odobri La Follettovo predlogo brez odlašanja. Edward F. Mjt*Grady, le-gislaturni zastopnik Ameriške delavske federacije, Je~ pred kongresnlkl izjavil, da bi bilo nesmiselno pričakovati rešitve od program« vladnih del, katere-fckfci**'- L ga ** ne namerava izvajati v Vojaška atta Združenih držav v kratkem. On je plediral za ta- Amoriško boine ladie dan gaju šteje šest tiaoč mož. — Bitke med Kitajci In Japon-ci as nadaljujejo Sangaj, 6. febr. — Sedem a-meriških rušilcev je danes priplulo v šangajsko pristanišče, s seboj pa so pripeljali 14300 mož 81. infanterijskega polk^ in krog sto pomorščakov. Te nove čete bodo povečale ameriško vojaško silo v Sangaju na 6,000 mož. Ko bodo vse ameriške bojne ladje, ki so sedaj na poti, prispeli, bodo Združene države imele 17 bojnih ladij na reki Whangpoo. ' Ameriške čete bodo zasedle glavni del mesta, kjer je bilo 1. 1927 nastanjeno britsko vojaštvo za čaaa krize, ko Je kitajska nacionalistična armada ogražala mednarodno kolonijo. Ves včerajšnji dan so bile v teku ostre bitke med Kitajci in Japonci, ko so slednji uprizorili napade na kitajske pozicije in u-trdfoe. topovi na bojnih ladjah so grmeli, letala pa so metala bombe. Kitajci so a strelom pogodili eno japonsko letalo, ki je padlo na tla in zgorelo. To Je bila prva izguba japonskih letalcev do sedaj. Japonci so danes zjutraj zažgali poslopja kitajskega kolegija v distriktu Hongkew. Več bomb, ki so jih vrgli japonski letalci, Je priletelo na trg pred glavno pošto. Pri tem Je bilo mnogo oseb ranjenih, plameni, ki so jih povzročile eksplozije, pa so uničili več hiš. Rdeča zastava na katedrali v Ženevi Ženeva, t. febr. — Potem, ko je le dva dni vihrala velika rd*-ča zastava na stolpu tukajšnje katedrale, je bti policijski načel-nik telefonično vprašan, da II erlaina, znanega radlkalca, ki je noral pred tridesetimi leti zapu-itltt politična življenje, ker je mrlament zavrgel njegov pred-og zaščitna capine, o katerem a dejal, da je potreben za rešitev angleških Industrij.' Galerija ja bila natrpana, ko »e je vršila debata v parlamentu i carinskem vprašanju. Navzoč je bil waleškl princ, njegova dva brata in več drugih Članov roja-listične farni 11 je. Premijer Mac-Donald Je bil odsoten radi operacije na očesu, kateri se ja podvr Harbin v japonskih rokah Z okupacijo tega m sata je prišla vaa Mandžurija pod Japonsko kontrolo Resolucija, katšro je predložil Chamberlaln, pivdviduje uveljavljanje carine 1. marca. V prihodnjih dneh bodo predložene nadaljnje predloge v zvezi s carin Harbin, 5. febr. — Japonske Čete so dane« vkorakale v Harbin, drugo največjo mesto v Mandžuriji, potem, ko so pognali kitajske četo pod vodstvom generala Tlng Cao-a rv beg. Cao In nekateri drugi vojaški častniki so zapustili mesto. 8lnoČi so bile v teku ostre bitke, toda krog polnoči je prenehalo streljanje kitajske artilerije, kar je bil znak, da ao se kitajske Čete pričele umikati. Takoj potem je japonsko vojaštvo, ki ga vodi general Jiro Tamon, vkorakalo v mesto. Okupacija Harbina pomeni, da je zadnje važno mandžurako me-sto pri|lo v japonske roke. To meato se nahaja v središču Mandžurije in ima 280,000 prebivalcev. Tukaj je glavni stan kitajske vzhodne železnice, ki je skupna last Rusije in Kitajske. Pred nekaj dnevi je sovjetski podkomlsar za zunanje ZMieve Karakhan informiral Japonskega poslanika v Moskvi, da bo Sovjetska unija prisiljena protestirati, ako bodo japonske čete zasedle Harbin. tavtUvtRja v WmMr(-toRi o japonski krizi Heoverjeva administracija čarana, kar ao ae mirovni pa« ekuei izjalovili n* z«w.0 Jlh ^ vršila debata v parlamentu. Chamberlaln je v svojem govoru rekel, da se vlada feveda, da ne more zahtevati višjih davkov, ker bi to ruiniralo Industrije, in da se mora najti druge pot, ki naj bi reatavrirala trgovinsko ravnoveaje. Predložil je številke, ki kažejo ugodno trgovinsko ravnovesje #00,000,000 funtov 1. 1920 in neugodno v prejšnjem letu, 180,000,000 funtov. Rekel je, da je uvozna trgovina takorekoč v zsstoju, medtem ko je Izv6z v zadnjem letu psdsl za 80%. Posledica J« para-llzirana trgovina. > Ko je Chamberlaln končal svoj govor, se je oglasil sir Harbert Samuel, notranji minister, b zagovarjal stališče vladne manjšine, ki nasprotuje zaščitni carini. Rekel jo. naj Velika Britanija še nadalje obdrži svobodno trgovino, kar js izzvalo silno nejevoljo med konservativci. Vodilni torij i so zahtevali, naj Samuel takoj reslgnira kot član kabineta. '^BHBBMaePMMSSOSSSPSMB Kksplozije so se pripetile, ko je moštvo spalo. Kaj Je povzročilo eksplozije, še ni bilo ugotovljeno. d loži le Zftrušene države, Velika Britanija in Francija, Je uničil upsnje na končanje sovražnosti. Neki viaok uradnik v administraciji Je r*el, da Je bil predssd-nik Hoover močno ratočaran, ker Je Tokio odklonil načrt zs končanje konflikta med Kitajsko In Japonsko. Zadnja poročila s šangajske fronta, ki so prispela v VVsshing-ton, so Vezultlrale v izjavah mornar likih In armad nlh krogov, da Jnponci pripravljajo nove vrste ofenzivo proti Kitajcem, kateri bo sledila okupacija Han-kowa In drugih pristanišč ob raki Yangtše. Vesti k Aangajs se glase, dš Ja admiral Nomuri, mož, kateri Je bil določen za poveljnika Japonskih feavallstlčnlh sil, zapustil mornarično bazo v Sasebl In odplul z bojnimi ladjami proti Sangaju. Stlmson ja po končani konferenci s predsednikom pozval admirala W||liam Pratta, načelnika navslistlčnih operacij, ter general* Douglas MacArthurs, načelnika armadnega štaba, v svoj urad na posvetovanje o splošni situaciji na Daljnem vzhodu. Washiagton. D. C., febr. — Senat se Je odločil, de dane« glasuje o LaFoltettovi predlogi, ki predviduje apropriacijo $876.-000.000 za podpiranje brezposei- JAPONSKA ODKLONILA IIROV-NEPREDLOGE Vlada odredila nadaljnje čete v AangaJ. Japonski odgovor predložen zastopnikom veleeil Tokio, febr. — Japonska vlsda je odredila eno armadno divizijo v Sangaj, ki bo nadomestila pomorščake, ki ae še več kot teden dni bojujejo a Kitajci. Ta odlok vlade je v soglasju z odklonitvijo mirovnih predlogov, ki so Jih Japonski predložile Združene države, Velika Britanija in Francija, v katerih so zahtevale, naj Tokio preneha i mobilizacijo In pripravami za nadaljnje sovražnosti. Divizijo, ki Je bila odrejena ▼ Ssngaj, tvorijo dve brigadi in-fantefije, en regiment konjanloe, en regiment artilerije In bata!!-jon armadnlh inženirjev. Skupna sila divizije šteje krog 11,000 fnoš. Predno Je b|la odrejena arma-dna divizija v Saniraj, je kabinet edobrll priporočila, ki so Jih predložili zunanji tnlnister Kenkttt YoAiaawa, general Araki, načelnik vojnega mlnlatrstva, in admiral Osumi, minister momori-ce. Japonski odgovor na mirovna predJogo velesil je zunanji minister izročil poslanikom Francije, Velike Britanije bi Amerike v Toklju. V odgovoru je rešeno, da Je Japonska pripravljena na končanje sovražnosti v Sangaju, ako bo dobila zagotovilo, da bodo tudi Kitajei takoj In popolnoma prenehali« protUapoosklml aktivnostmi. Japonski odgovor pa odločno odklanja jposredova-nje zunanjih afl pri kltajsko-j*-ponekem konfliktu, zlasti če bi se posredovanja nanašala na status Mandžurija. "SoolalliNial krlolJiMl" Ustanovili ao bratovššino, ki naj med verniki deluje sa noclaH« New Vork. — Skupina soeiali-stlčno orientiranih vernikov, ki sa zbira okrog revijo "World Tomorrow," Ja ustanovila narodno organizacijo pod imenom "FeHowship of Hodallst Chrtstl-sns" a namenom, da propagira socializem. UsUnovitelji pravijo, da nima njih namen nlšaaar skupnsga • krščanskimi socialisti V Evropi. Medtem ko Ja krščanski socializem v Evropi an-tl-sociallstičen, ga tmmsrav^o ameriški "eociaUatK^nl krlstjs-ni" pospeševati potom sledečega programa: 1) Delovati za uresničenja vseh Implikacij krščanskega življenja v človeški družbi. 2) Vzpodbujati drug drugega na strogo MiM A**tf»«M iMm m ntm i pičla. mando naredili vrišč, in kot ba-Prislljenl smo bil! jeati stvari, W»ni v Afriki vpili bu-bu-bu-bu! ki niti živina zanje ne mara. To In govorniku ni bilo mogoče jim nam je prinesla vojna: gorja, bo-1 odgovčriti na njih vprašanja. Mi ..... M primtr (iw. 81. ^ t i iim Mkift M* |MM M M«ll H« - mU ri Beseda o "skrivnostih" do, smrt In trpljenja. Tako j« bilo doma, na fronti pa »o še bolj f trpeli. To »o razuma. Imeli »o 1* grozo in »trah pred »oboj. Mnogo jih jo zblaznilo. Grozote v nepo-| pisnih oblikah. Priila Je atralna kuga, ki je! pobrala mnogo ljudi, med temi! tudi mojega očeta in dve sestri. smo jih skušali moriti in celo ženske ao pomagale, ker pa nI pomagalo, so se zgražale nad divjaki. Mi stari smo pa še prej vedeli, kaj da bo prišlo, kar smo dobili imformacfje, da je njih namen: raibiti shod. Po svojem bo-ju so zapustili dvorano in šli na Public Sousre, Razne "skrivnosti" igrajo že od nekdaj veli- ^ je bU krlv klanja |n trpijo- da pričnejo s revolucijo! Pa do ko vlogo v človeškem življenju. Na primer verske "akrivnostl"., Na podlagi teh "skrivnosti", o katerih preproat človek ni »mel dvomiti nja? Duhovni »o no učili, da Je danes je še vse mirnd. Mi smo govete. Doma mm se ifcalo ogret. Naslednji dati je bilo že ranogo snega zunaj. Moj prvi cilj bo naselbina Beesemer, Ambridjfe in druge. Na 1. feb. se je iz Wheatlanda podal moj prijatelj Frank Rup-nik v neko pitUburško bolnico. Podvreči ae bo moral težki ope-i aciji. BH je vašletai član SNPJ jali. Tovarne eo pa usUvtte ob- , Kakor je Mane. zahtevajo so-rat,ne radi zime. ampak radi po- cUNati v Madisonu zvišan davek manjkanja naročil. Tako namreč 4m ponestvt brinov, kateri lahko Uk davek plačajo. S tem bf bili pri tnalH* poaestvih zgub-Ijeni dohodki zopet kriti. Taka postava bi pomenila veliko pomoč za delavske družine, ki posedujejo male, skromne domove. Nevedni ljudje,;ali pa nasprotniki socializma so pri vsaki priliki kaj radi kričali, da bodo socialen vzeli ljudem njib pose- pred meseci pa je moral društvo] stva in premoženja. Sedaj pa se pustiti, ker ni mogel teč zmago- ] vrši jo take konfiskacije po ka- vatt asesmenta. Brez dola je *>il in ima veliko družino. < Anton Zldanšek. r f .»« i'« pjtalizmu kar na debelo, socialisti pa nastopajo to* rešitelji posestev in premoženj revnih ljudi. • * Železničarji so morali odobriti znižanje plač. Železniške družbe bodo zvišale svoje dohodke po- J m V koš z napadi! develaod, O^nNi lepo, napadati eden drtigega, kot se to doga-ja v Prosveti. Obe stranki, soc.tym tega znižanja za 22& m Ujo- in kom., se gorita pod eno za-1 ™^ stavo. Zakaj bi torej eden dru- to božja kazen, da nas je| kaznoval, ker smo kršili njegove I nadaljevali z našim shodom. Ker je še en par Hrvatov ko- in katerih ni smel sam razlagati, je zra»el ves j^vedi. Upa tolaiba, ki ne dr- muhlatov ostalo v dvorani, humbug, ki se še danes vleče po svetu in tlači Uj. ' Saj go v#i mojm Utemu pričeli po seji argumentirati. so Re- milijone ljudi k tlom nevede in praznoverja Brez malega ves misticizem, v katerega se zavijajo glavne organizirane religije, je prišel iz Azije, kjer ao že od nekdaj bili mojstri v lzu-m«vanju neštetih "svetih škrivnosti". Razume ee, da vsaka "skrivnoat", ki Je iskusna veda in zdrav razum ne moreta prebaviti, ni nič drugega kot fantazija domišljavih možganov Bo^u, da blagoslovi njih orožje |kel sem jim, čfc bi bil pri atran in za zmago. Takšna nedosled- gg^g^^^gggHo^g nost. In Bog jih Je uslišal. Ne-kdo/je zmagal. Zmagali so pa ti-1 s^i» ki ao imeli dovolj hrane in mušicije ter mož, brez pomoči boife. Zakaj pa je Bog kaznoval nedokžne otročiče, da so umirali Toda verake "skrivnosti" niao edine, ki stra- in ^rladovaliT Res, zelo krivičen šijo po evetu. Najvažnejša za naa je "»kriv-noet" financ, oalroma miaterij denarja. Kakor «o nekoč verjeli, da magik in čarovnik razpolagata s ključem do raznih nadna-turnih "»krivnosti", in kakor verjamejo še dane«, da Ima duhoven ključ do nekih mtaterijev "onkraj grobe"« tako prevladuje danes splošna vera, da sta bankir in finančnik moderna čarovnika, ki imate v malem prstu vse "skriv-nosti" finačnih sistemov in denarnih operacij. V denarnih zadevah je treba samo njima zaupati. Navadni ljudje nleo apoaobni, da bi razumeli finančne igre; navadni ljudje morajo samo plačevati in molčati. Ce ae kdo od navadnih ljudi drzne pogledati v gospodarske in finančne reči, dobi hitro po prstih, češ, kaj »e ta šema laatopi. Nato sledi "učeno pojasnilo", kako »o ekonomija, finance in denar strašno kompliciran«« stvari in kdor n* posveti vsega svojega življenja vsem tem sistemom in "ekonomskim zakonom" v teoriji in prakai, ae poda v meglo, v kateri »e hitro iigubl... Končno ti namečejooel kup ailno učenih tujk, kup beaed, ki Jih nisi le nikoli slišal — in premagan si. Kakor indijski mistik, ki zagode revežu strašno magično formulo: "Am, om, um! Pirigot, oaragut, kutt" — in revež se tre-- ea pa gleda, odkod pride hudič, ki ga odnese ... Vsakdo, ki ne ^Ri apanja pravičnega, lahko danea vidi, kakšni finančni čarovniki ao naši gospodje bankirji. Vae znanje in "akrivnoeti" glede denarnih operacij imajo v malem prstu — kljub temu ao danea v megli, ki Je teko go-sta, da ei morajo otipati noa, če ae jih še drži. Vae to znali, vae ao imeli na dlani, pa ao zavo-' <111 flnanoa tako globoko v močvirje, da so danea v blatu do grla in vsak čas izgine glava a površja. Danes ne vtdo, kako bi si pomagali na trdna tla — in namesto da bi ee Oprijeli »dreve pameti, se nadalje lovijo za evoje kaotične magične formule In ae še bolj pogrezajo. Tehnično znanje Je potrebno. To ee razume samo eb sebi. Tehnično znanje Je orodje. Na tem nI nič mistertoenega- Ako hočeš pogledati w gospodarske probleme in zaae rešiti to ali ono ekonemako vprašanje, moraš biti predvsem dober računar In poanatl moraš pravila, po katerih ae vodi ekonomija, potem pa Je treba aesnaniti ae s zgodovino, da vaš. kako ao a« rasni ekonomaki sistemi ršsvljali ia primitivnih početkov do današnje "skrivnostne" piramide — pa Imaš ključe. Pravila ao fte^ako atere In ukoreninjena, da Jih Imenujejo "ekonomake zakone", ki so baje prišli eami od sebe In ee sploh ne dajo odpraviti, To Je bunk. Dve glavni resnici sta. Prva Je, da je vae, kar spada h ekonomiji ia financam, človeško delo, druga pa Je, da je človeška družba izgubila kontrolo nad tem avojlm delom In ga prepuatlta naključnosti. Oim Je gospodarstvo prešlo It kolektivne kontrole primitivne družbe v Individualno, ki neprestano poaku-ša, da bo neodvlana, pa ne more biti, Je v gospodarstvu kaoa, ki ae vsak čas javlja v ekonomskih krizah, večnih sporih In tekmah ter vojnah. V tem nI nobenih "skrivnosti", pač pa je anarhija. Denar je Človeška Iznajdba, ki Je bil namenjen za stabilno mero vrednosti. Ker pa človek nI znal ali nI hotel obdržati densrja v teh mejah, mu je zraael čez glavo ln ga zasužnjil. Na-meato da bi bil človek goepodar denarja, je pa denar gonpodar človeka in ga pošteno pesti. Denar valovi, narašča ln upada brez načrta ln smisla zaradi tega. ker ni več tlato, kar je Imel biti. Denar nI več samo mera vrednosti, temveč Je aam vrednost, ki zida In podira privatna bo-• gasiva. To Je glavna nesreča ln vsa skrivnost finančnih operacij In monatroenlh iger med poaameznlki. organizacijami in deželaml.- Kapitallatlčno gospodarit v o, ki sloni na Industrijskem kapitalu, Je neprestano nihanje med drobno In debelo anarhijo. Ignoranca IJud-«tey Je pa tista "skrivnost". in neusmiljen je. 2* je vojna ~~ med delavci na enletrani in kapitalisti na drugi. Bijs se hud boj in vladajoči razred je sašel v kaos, is kateregs se menda ne bo več izvlekel. Ds bi le delavstvo spregledalo in si osvojilo evoje pravice ter obračunalo, s krvosesi. Kapitalisti ps na/bodo še bolj izkoriščali, ako se ne bomo organisirall vsestransko v delavskih organizacijah, potom katerih si bomo pridobili naše pravice. Delavci lahko pridobe vse, kar hočejo, le skupnega nastopa je treba. Rudolf FradeL ki te drhali, da bi takoj drugi dan odstopil, ne pa da bi ae še družil z njimi.» Kar se tiče združenja naših slovenskih socialiatičnih klubov, •e pač ne morejo družiti s komunističnimi — ker jih ni. Ce pa so, kje so? Bdina pot za one, ki hočejo delovati za delavako stvar med Slovenci ie, da pristopijo k *oc. klubom. Ce pride kdaj do združitve z drugimi delavskimi frikcijsmi, je združenje tudi do brodošlo.—Frank Berblč. nov dolarjev. Skoro poldrugi milijon železničarjev bo v bodoče izdalo za svoje potrebščine 228 milijonov manj ko poprej. Govorijo o izboljšanju razmer, obenem pa uničujejo nakupovalno I moč delavstva. Kako slabotno in I nezmožno je ameriško ljudstvo-^-1 ker ne mara politike vevojih organizacijah ... ' * • * O dviganju morale ameriškega naroda govorijo, toda obenem pa potiskajo ta narod v čim dalje večjo revščino in odvisnost. Človek, ki zaaluCi komaj za %olo življenje, se vdaja nizkotnim zabavam in razvedrilom, dobro plačani delavec laMto živi v udob- 1 Ja. mknl zakaj? Cleveland, 0. — Komaj odgo- Ki Človek na napade komunis- in njih oboževalcev, pa dobim zopet augeatije, zakaj ne bi skupno delovali. Zakaj se ne-združimo? Da so naši nasprotniki tudi delavci in sakaj delavec delavca napada 7 Na ta vprašanja bi se dalo veliko odgovoriti in še več pisati. Ampak, ker se večkrat oglašam, bom bolj kratek. Zakaj se ns združimo? Na 27. januarja 1982 je eentralna organizacija soc. stranke v Clevelan-du, O., v SND na St. Clair ave. sklicala javni shod. Govoril J« Alfred Baker Levrls od narodnega komiteja soc. stranke is države Maasacbusette o brezposel-nostnemu zavarovanju ln o ata-rostni pokojnini. Vsak pameter človek vs, da ae socialistične strftnka poteguje za ta dva predloga v Ameriki, ko še doati naših komunistov nI slišalo besede "komunist". In celo dvomim, da sedaj vedo pravi izvor besede "komunist". Kaj se Js zgodi- k>r Komunisti so prišli pred dvorano še pred shodom in razdajali letake sledečih naslovov: "A-gainst the Sociallat Party". "The Soc. Party Unemployed program Is fake maneuver; haa one pur-pose: to defeat the struggle for unemployment Insurance". Kaj mUllte o tem, prijatelji komu-niatov? V Wlsconsinu so socialisti v državni zbornici. Ali so delovali proti brezpoeelnoatne-mu ln pokojninskemu akladu? A-H nI to edina drtava. ki bo imela llba zakona. Bfckaj? Res nI veliko, ampak to je pri-četek. Ali Jim da ta atranka le trohico kredita t Da! Tukaj je ravno na tistem letaku: "Dotm wlth the 8oc(alist Party tral-tora. enemiee of the workln« clase! Deatroy the feociallat Par ty! Why dld the Socialist Part> Isaders of Cleveland support the capitalist candldates Witt and Wal»r to Je najbolj podla laž in nMolžItev. Ce bi bili samo komunist) volili svojega kandidate Forda, ki ne bt! dobil niti 000 gUsov. ker nI toliko komUnlatov državljanov, tako Jih Je pa dobil nad 6.000. In tudi nekaj socialistov Je zanj glasovalo, ker stranka nI Imela svojega kandidate. P« porazu se je Ford izrazi), da je Horgan republikanec tisti, kojega on odobrava za prl- Dožlvljaji našega zastopnika FarreU, Pa.—Do 80. Jan. je bilo še vednd lepo vreme ln sem pridno agitiral po naselbinah za Proeveto ter sem tudi imel po-voljen uspeh, četudi so slabe delavske rssmere. Kajti naši rojaki se zavedajo, da potrebujejo dober dnevnik kot je nafta Pro-svete, ki prinaša toliko sanimi-vth dopisov in drugefea bogatega gradiva dnevno. Na 80. in 81. jan. je nastala huda zima, da sem ves trd postal in sem se namenil v bolj "tople kraje" — šel eem na F* deral postajo in kupil vozni listek v FarreU. Na postajo jo policaj pritiral neko staro ženico in poklical patrolni vos. Starka je breala ln bi mu kmalu ušla, da ni prišel drugi policaj na pomoč. Zbrala se gruča ljudi, starka pa je debelega redarja brcnila v trebuh. Potfneje sem zve* iel, da je zmaknila nekje hlebec kruha in je bila zaaačena. Ne o-dobravam kraje, toda vem pa 5e bi bila ženica alta, ne bi vs«la hleb kruha. To je slika današnjih razmer. Ob 4. me je vlak odpeljal * "tople kraje." Zmotil sem se kajti tudi tam me ja pozdravila zima. Otroci ao se dAali in ra- gega napadali? To je žalostno. Moje mnenje je. da v Prosveti piše lahko dopise katerakoli stranka in izrazi *voje mnenje, toda brez napadov na posamezne osebe; napadi naj romajo v koš. Prosveta ima mnogo naročnikov med socialisti in komunisti. In denar je enal od obojih. Kdor napada, pa naj bo socialist ali komunist, je navaden kričač, ne i>a napreden delavec. Kadar je i mela soc. stranka kakšno prireditev, sem vedno ' agitiral in vstopnice prodajal, tako pomagam tudi komunistični stranki,. ^ .. čeprav ne pripadam ne k tej ne nem domu, si lahko privošči «lra-k oni! Vidim pa, da.se borita o- vega iti koristnega Za cerkve tedajajo milijarde letno, delovno ljudstvo pa pustijo šivati v brlogih, ki so v neštetih slučajih preslabi za živino. Poglejmo v rium okrožja velikih meet, pa vidimo pekel nemorale in nizkotnosti; vse to »o posledice nizkih plač. Nizke plače jenv Ijejo delavcu smieel za lepote te zdravo razvedrilo; ubijajo ga duševno in telesno in potiekajo njegove otroke 4e v nežni mladosti v močvirje propalosti Ko bi ee naši ejlbstoli morale brigali manj za pagane v Afriki in bolj za domače razmere, bi storili resnično dobro delo. be za isto stvsr. Pa piše "Tone Podgoričan", da ao slovenski komunisti ♦'bolni na krvi". To pač ni lepo, da se s takimi besedami žali delav^ ce. Nihče ga ni vprašal po njegovi krvi, ali je zdrava ali ni. S takim plssnjem si nakoplje sovražnike. Vedeti bi moral, da je mnogo naročnikov na Prosveto pri eni ali drugi Izmed teh-dveh nk. To tudi škoduje listu u. In Barbič se toliko zanikrna! Priporočam mu, da pred svojo hiše pomete prah, potem naj gre drugam. ■ Moje mnenje glede napadov je tole: kdorkoli napada socialistično stranko, ta ni napred- melni • • • _ Znani učenjak Ferreib poroča njak, pa tudi kdor napada komu-1 o razgovoru z nekim velekapita-nlste. ni nič boljši. Vsakdo ima listom, ki je obenem župan ene-pravico, da iarazi |voje mnenje. | ga izifted največjih mest v Nem- Napadi v Prosyetinih dopisih škodijo listu,; zato naj val romajo v koš, kamor spadajo! Anton Logar, član društva 147. Ia ono Milwaufceei Wla. — Supervisor Head, član okrajnega odbora (socialist), je predložil resolucijo, v kateri m zahteva od državne postavodsj* da ae na male čijl Vprašan, kaj misli o svetovnem položaju. je ta velekapita-list rekel: "Težko je dati nekaj, kar človek ne poseduje. M0ja naloga je zelo težka. V našem mestu, kar Plima in oseka v našem organizma V našem mentalnem Življenju se odražajo letni čaai ter plima in oseka do najmanj&ih po. drobnostl. Ritem prebujajočega ae leta deluje "na človeka kakor opojna pijača; povečana de. lavnost in nagnjenost k razgiban ju teletu * javljata spomladi z nepremagljivo silo. Znan je vpliv« vremena na zločine. V Italiji ae pred sodiščem upošteva veter "široko" prj i zločinih, storjenih v afektu, kot soiajševali,a okolnost Celo na samomorilce imajo vreme in letni časi velik vpliv. Krivulja samomorov r». ate od marea naprej, doseže v juniju svoj vfok in nato spet enakomerno pada. V londonski Narodni banki zapro ob megle, nih in aoparno vročih dnevih knjige, v katerih bi imeLa kakršnakoli napaka nedogledne posledice. /V blaznicah opazujemo spomladi med bojniki čuden nemir in poslabšanje duševnega etanja, ki pa ga ne smemo smatrati za slab znak. S poletjem vred izgine. Pula, višina krvnega tlaka, telesna tempera-tura in nagnjenje k spanju^se v teku dneva it preminjajo. Periodičiteta telesa — namred svojstvo, da sta puls in temperatura najvišja popoldne in najnižja proti jutru — je brezpo-gojno vezana na kraj, v katerem živimo. More ae torej prilagoditi ispremembam kraja. Vzemimo primer, da je ljubijančan (ki ima naj. višjo temperaturo in tlak popoldne, takrat ko Je v Ameriki zgodnje jutro) odpotoval preko luže v Ameriko. Ta človek ne bo obdržal dosedanjega reda, ampak bo imel najvišji puls in temperaturo takrat, ko bo v Ameriki popoldne in pri nas jutro. Potek teh pojavov je vezan na sblnce ali bolj rečeno: na kozmične pojav«, katerim je vzrok solnce. ■ Tudi spanje zdravih ljudi poteka kakor pii-ma In oaeka. Najmočnejše je spanje po dveh urah, intenziteta pojema počaai vse do prebujenja. Tako je pri večini ljudi — njih spanje ima večerni tip. Drugi — jutranji tip doseže največjo globino kasneje, komaj po treh urah. j Spanje pri tem tipu ni tako globoko kakor pri prvem, a obdrži globino daUe časa. Ljudje prvega tipa legajo kmalu spat in vstajajo zgodaj. Njih najboljši čas sa delo je jutro. Obratno je pri drugem tipu, ki je zvečer svež in ne-utrujen. Takrat je tudi zanj najboljši čas za kidelo. ' ' j • Vzrok plime ln oseke Je vplivanje meseca na vodovje zemlje. Nehote se nam vsili misel, če nima mesec vpliva tudi na naš organizem in na nJega čaaovne valovanje (temperatura, puli)? Nismo si še na' jasnem, če mesec res vpliva na izprenfembe v našem organizmu. Tudi ne vemo, kako soočam je ta vpliv in kakšni činite-Iji sodelujejo pri vsem tem. Razlagati si moremo na fizikalen način. Prav tako, kakor krotijo zvezde okoli solnca in elektroni okoli sto-movega jedra, prav isti pojavi se odigravajo v "naših celicah in teko smo ei morda ustvarili ! pravilno in naravno razlago sa vse te pojave. M. B. v Zisu. L_______ti mmm*m*—* ... ^____^___J k" i. m* f v Kk V teh časih rske krize in obuboianj« skladišča polna blaga, toda ljud atvo nima denarja, dj bi kupovalo. HHI _ i ^Povsod najde človek tisoče in domo7eT v" katerih živijo lastni-1 tisoče praznih stanovanj, za ka ki aami, odpravi vsak d*vek. ] tera ni najemnikov, metdem ko Vrednostna meja takih domov je določena na podlagi davkov. Vsak dom, ki je cenjen 3,000 40-larjev, naj bi bil davka prost. Resolucija je bila sprejeta in poslana državni postavodaji v Madison, kjer jo bodo eocialisti predložili" v obliki postavnega načrte. tudi povsod po deželi, so , je izbera jedi še posebno važna. Treba je gle-^ - - 1 dati na hranilno vrednost in na — ceno. Važno in ceneno ljudsko živilo je bil in ost* ne krompir, Kar lahko spretna gospodinja napravi is njega, zagotavlja spremembo v jedil-nem listu za ves teden. Od krompirja v oblicah j)reko krompirjeve kaše do praženega krompirja in krompirjevih alaščic je oirromen korak. Krompir nudi vse možnosti prehrane u otroke in odrasle, sa adrave in bolnike. Krom- ________________ _ pir je izvrstno hranivo, ki vsebuje mnogo vita- morem; moja nioč je omejena."l minov in vlsokovrednih temeljnih snovi, belja-Nadalje je rekel: "Družabni| kovin in ogljikovih hidratov, brez katerih * človek ne more prehranjevali. To velja tudi sd sladkor, Id sicer ne vsebuj« vitaminov, pač pa ogljikove hidrate in sicer v tolišni množini, da bi mogli oboje istovetiti. To, Je neobhodno potcehna podlaga človeške hrane poleg beljakovin. V kateri obliki zauživamo ogljikove hidrate, ni važne, a v čaau gospodar-ake krize jih bemo vsekakor jemali v kolikor so ceste polne glsdnih, razcapanih in obupanih ljudi, kateri nimajo strehe nad svojo glavo in ne doma, toda pomagati jim ne red, Jwteri povzroča ta naapfotatva, tako fieaae re, Je obsojen na smrt . . . Ne vem, s čem bi mogli ta družabni red nadomestiti. Zadnje mesece proučavam te problem, toda šaman. Toda nekaj vem za gotovo: Nebesa afla M Mere rešHi svete pred prepadom, kateri ga| £i«ti obliki, kot sUdkor, že zato, ker 1» čaka." "" ' * ........ " Mož Je velekapitallst in nihče mu ne more zamoriti, ako ns vidi rešitve v tem, da se odpravi povzročitelj tega zla, to je—kapitalizem. Delavstvo je poklicano, uniči Jedro zla in s tem tudi vse posledice. Opartak. Clkaški trgovci, peaer! CMcage. — Podpiaanl opozarjam vse Čikaške tifovce in obrtnike, katerih trgovina zahteva mestno dovoljenje ali licenco, da ne plačajo zadevne licenčne pristojbine nikomur, ki bi prišel pobirat v te namen v hišo. Edini proitor, kjer ae v gotovini plača sa Ueenčno dovoljenje. Je v pisarni mestnega kolektorja l v mestni hiši. aoba št. 107. To atarilo Je potrebno, kajti prejeli amo že mnogo ptftožb od rasnih trgovcev, ki so postali Žrtve raznih izsiljevalcev in prevarantov, ki so jim grozili z za V tekem slučaju qaj pri-I takoj obvesti bližnjo poll-tajo. da pride izsiljeva-ključ, predno jo popiha lo. To Je podki Igra la-a, ki se je poslužujejo raketirji. katerim pa Je _____a pomoto prizadetih takoj stopiti na prste. ! Pivi Ptaekaiaa. načelnik llcen- (Mfl SkriTnoft v severnem TTTTJtti v -'" teko najcenejši. Prejšnja pokojenja so smatrala sladkor za d^ikateso aU celo za pomehku-že val no sredstvo, toda snanost js o tem že davno^ izrekla svojo sodbo, i ; > ' Krompir in sladkor ste v času gospodar«lu stiske dobra in eeftena podlaga prehrane. ........ Atlantiku :: A* I Učenjaki se že mesece trudijo, ds bi nsi« razlago sa nsnava ^ * 1 «mwv*i ooe*Kt|f ♦ 2!1CENT CAINKAR. pr*d»4nik ...MB7 8. Ltwnd«W Af*. Cklcafo, III tMBO A. VIDER, «L tajalk..........§667 8. LamuUU Avr, Ohi^to, III. * • •SfS7 * ^»»a.l. Avc. Chi«** SIL /SfiK?1': fL JtfMKr"'!"7 * Lswu4sU A*^ Chictfo. III SI® OO^NA, upravfuff flMlU....mT 8. Uwnd*J# Avt., ChlcaK 1». JtHN MOLIK, ur*dnm klatila...8967 8. LsvndaU Ar«., Chlcago, IU. ODBORNIKI! tiSfff&fSISbf'? §69 Russell At«., Johnitova, F«. RŽKiVA f£J RirH- W ^i^Nvim B. TrumbuU Avs* Oh««*. III JOHN J. 8AVERTNIK, fl. »dravnik........3764 W. Mih Rt, CkfcSgt, IU. OO8PODAR8KI OOMB t FRANK ALEŠU, pndMdaik,.....«...Rl64 8. Crawford A^ Chic**o, tli SSSiE*"^ It.. Ckisag*! Mllw«ukt«, Wi RAZNE VESTI $60,000 U naoičevanje amerlAklh vojakov v ftangaju W*Mhington, D, C., fl. febr. — Ameriftko vlado bo stalo $60,000 ta naaičevanje vojakov in pomorščakov v Sangaju v prihodnjih treh tednih. Ameriška el-ia v Sangaju šteje krog šest tiso? mol. Živili in druge potreb-ičlne »o bllt naloftenc mu parnlk Fresidant Taft, ki je dane« od-plul is Seat tla, Waah., v ftangaj. Razne zanimivosti GorUe in pritlikave!^ | Vodja italijanske afriške ek-ipedicije Gatti, ki je zdaj na po-vratku v Kairo, poroda o svojih doživljajih v goščavi Klwu v belgijskem Kongu, kjer je en men (k proučevat življenje in o-blčaje ondotnih pritlikavcev Mambuti In šlvljenje goril, ki ao poleg pritlikavcev edini prebivalci teh predelov. Na svojem potovanju skoti goščavo je napadlo raziskovalca pet goril. Posrečilo se mu J« ga« deti eamca, ki je vodil čredo, s ivinčenko naravnost v srce, nakar so ostale štiri gorile sbefta-ie. Potem si je utrl pot skoti pragozd in Je dosegel taborišče pritlikavcev Mambuti. S temi, joslej neznanimi prebivalci pragozda, je sklenil poznanstvo In prijateljstvo Ur jih je tudi fotografiral. Gatti s tem še nI do-vrtMI svojega poslanstva, nppak «e pripravlja Ae na raiiakovanj« toščave >!turt, kjer upat da bo naletel na okopi je In drago redko tivali, ki Jo posna Mvaleelov-ie pod imenom boooereus (aanel. Ivoh Jontez Njena pravica lfosn-TojM oUati ftiavt bnlaaanakih (H IuUn alabo iivM, mišic« in drus« iivlja* organ«, Id ponroMJo veliko bolem! hi •Anina. , ČUtl kri, odpravi aaprtnifo, |lii» bol. nnpotoati in Mod«n« n«re