mrrrni j«ctt> gp DUTEIBPTED UNDER PERMIT (He. 556) AUTHORIZED BY THE ACT OF POTOMK 8. Iil7, OH m» AT THB FOCT OITICE OF TOIl W. T. By Order of the Prest, A. B. Bqrleson, P. M. Pen. Največji slovenski dnevnik v Združenih dri&v&h. Valja u celo leto.........$6.00 Za pol leta................$3.00 Za New York celo leto.....$7.00 Za inozemstvo celo leto....$7.00 TELEFON: 2876 CORTLANDT. GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki. — — . ^———-------:- Entered as Second Class Hatter, September 21, 1903, at the Post Office at#New*York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sunday? and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: 4687 CORTLAND T NO. 68. fiTEV. 68. X NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 23, 1921. — SREDA, 23. MARCA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. AMERIŠKI GENERAL H. LIGETT ODSTOPIL GENERAL LIGGETT, KI JE POVELJEVAL PRVI AMERI&KI ARMADI V FRANCIJI TER VODIL BOJE V ARGONSKEM LESU, JE ODSTOPIL. Stn Francisco, 21 marca. — <;«neralni major Hunter Lisrgett. ) <>\i ijnik prve ameriško armade v svetovni vojni, je danes odstopil !>ot fiktiven armadni častnik in sicer po dvainšiiridesetih letih služ-Im Skupina častnikov devet ejra araadnrpa zbora, kateremu je po-\ »J je val, je prisostvovala odstopu generala. O.Utop je bil en« staven, kajti obstojal je !<■ iz prečitanja brzo-.ivke vojn epa depar*unnta. s katere se je obveščale generala, da je « prow-en armadne službe s činom generalnega majorja. Brzojavka m* nadalje določala, prt vzame poveljstvo nad devetim armadnim zborom brigadni generd Blaehford. poveljnik v Camp Lewis, dokler ne bodo prišla nadaljaa povelja. < t ene nt I Liggett, ki se je vdeležil vsake veejc operaeije ameriških sil na Francoskem, zapušča aktivno službo s slovesom, da je iz-\«*del liiojfcttrski ndare<* Amerikaneev v svetovni vojni in da je po-\eljeval največji enotni bojni sili v eeli zgodovini sveta. Kot general, poveljujoč prvi ameriški armadi, je imel pod seboj 1 200.000 mož. vključno pet fraueoskib divizij ter ,r>000 topov različnega kalibra. S to silo je vprizoril v oktobru 1918 veliki naval na sile nemškega kronprim-a v Argonih. Svojo službo onstran morja je končal kot poveljnik tretje armade, ki je vkorakala v Nemčijo po prenehanju sovražno*',i. a se je vrnil v Ameriko v juliju 1919, da prevzame mesto kot poveljnik zapaduega departmenta. General Liggett je bil rojen v Reading. Pa., leta 1857. Dovršil ; ;e West Point akademijo leta 1K79 ter se dobro obnesel v vojni z Indijanci v Wyomingu krog leta 1*80. Pozneje je i«il infanterijski inštruktor v različnih krajih. Služil je tudi na Filipinih ter postal generalni major leta 1917. (»eneral Liggett je prvi izined vrhovnih poveljnikov ameriških sil v svetovni vojni, k: se je umaknil iz aktivne s-lžbe. DRUŽINA CELA 8E STRUPILA. JE ZA- Danes so odpeljali v newyorSki Bellerue Ho-ipital dritžino Benjamina Dubiovva, sestoječo iz petih oceb. Vsi so re zatrupili, ker so jedlf sardine iz kane. Zdravniki imajo le malo upa nja, da bi ozdravili. n SKRČENJE PLAČE. IMP ORTIRANJE VINA IZ MA LAGE. PRIHOD BELGIJSKIH ČET V DUESSELDORF. POUSKA BO MOGOČE DOBILA DEL ŠLEZIJE GLEMENGEAU SE JE VRNIL IZ INDIJE BIVŠI FRANCOSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK SE JE VRNIL -ZDRAV DOMOV TER NAMERAVA OBISKATI AMERIKO IN AVSTRALIJO. j Pariz, Francija. 22. marca. — Georges Clemeneeau. franeoski ministrski predsednik tekom vojne in eden izmed očetov znane Ver-saillske mirovne pogodbe ter Lige narodov, je stopil s fraitcoskega pnrnika Ormonde v Taulonu včeraj zjutraj in vsi. ki so ga videli, izjavljajo, da izgleda mlajši in živahnejši kot preteklega septembra, je odpotoval iz Francije. V šestih mesecih odsotnosti je potoval po eelem Indijskem oceanu, živel življenje plantažnika na Cejloiiu. imel nagovor v neki nedeljski šoli v Singapurju, bil gost angleško" vlade ter domačih prineev v Indiji ter ustrelil tri tigre, kar je najbolj važna stvar. V poročilih, katere je pošiljal domov tekom svoje odsotnosti, je kazal v opisovanju vsega, kar je videl, navdušenost mladega moža, starega dvajset let ki se nahaja na svojem prvem večjem potovanju. Sedaj se je vrnil v Francijo, a to, kar namerava storiti, ohranja skrbno sam zase. Množici časnikarskih poročevalcev, ki ga je oblegala od trenutka naprej, ko sc je izkrcal, ni hotel dati nobenega političnega ugotovila niti te, niti one vrste. Problemi politike in mirovne pogodbe enostavno ne eksistirajo več zanj. I — Vse, kar vam morem reči, — je rekel, — tiči v naslednji frazi katero vam hočem z veseljem povedati. Glasi se: — Francija je priljubljena, zelo priljubljena in v stanu sem bil videti to, kamorkoli 'sem šel. S svojimi prijatelji in družino je zbijal dovtipe. . — Ali ste bili na lovu na tigre' — ga je vprašal neki nedolžni človek. i ^I^ij, ali so v Indiji tigri? — se je glasil njegov odgovor. — (Če "tako nevarno, ne bi šel tjakaj. Kapi&nuTparnika je rekel pri slovesu: — Vzel bom vašo ladjo, i ko pojdem v Avstralijo. w \ Predno,be šel VPariz bo preživel Clemeneeau dva dni ob južni j'obali, da se aklimatizira. Toulon, Francija, 22. marca. — Ob svojem povratku iz Indije je - dal bivši ministrski predsednik Clemeneeau izraza svojemu sklepu, •da bo v bližnji bodočnosti obiskal Avstralijo, številni francoski li-■isti so pričeli z gibanjem, da naj obišče Clemeneeau na svojem potu v Avstralijo Združene države, a on je izjavil, da >>o šel najprej v svo-! jo domačo provinco Vendee, da praznuje tam svoje osemdeseti roj-Jstni dan in da bo nato najbrž odpotoval proti Avstraliji. Clemeneeau bo prišel danes (v sredo) v Pariz.___ Albany, N*. Y., 21. marca., — Povprečni tedenski zaslužek tvor itiških delavcev v državi se je zmanjšal za 84 centov tekom me-f-eea februarja, soglasno s statistikami. katere je objavila dr žavna industrijalna komisije. Po-vprečna tedenska plača tvoraiške-delavca tekom meseca februarja je znašala sj"26.77 in od oktobra preteklega leta je padla plača za £2.Iti na teden, ali približno osem odstotkov. LIGA NARODOV BO ODLOČILA KAJ BO Z VTLNO. Varšava, Poljska, 21. marca. — Poljska vlada jo sprejela predlog Lige narodov glede posredovanja vi zadevi Vilne ozemlja. Poljaki ( bodo poslali svojo zastopnike v Hm sel j. kjer so bode vršila pogajanja. LENIN NAMERAVA VSTANO-VITI KOALICIJSKO VLADO. Kodanj, Dansko, 21. marca. —, Iz Revala poročajo, da se je začel ruski ministrski predsednik Lenin pogajati z m an j še vik i in socijal-liimi revolucionarji v namenu, da v stanovi v boljševiški Rusiji koalicijsko vlado. Washington, D. C., 21. nid^ca. Tekom prvesr.1 leta narodne pro-hibicije v tej dtželi, je Malaga, na Španskem, poklala v Združene države petkrat toliko vina kot tekom preteklih deset let. Tako izjavlja ameriški konzul Smith v svojem poročilu, katero je poslal trgovskemu departinentu. Skupili cksport vina iz Malage v Ameriko tekom leta 1920 jo presegal 475,000 galon in to vino se je poslalo s takozvanim "permitom*', v nepitne svrhe. Izovoz rozin iz Malage v Združene države jo tekom leta. 1920 presegal vse, kar se je doseglo do-sedaj v tem oziru. — je sporočil konzul. — k a .i ti v celem se je poslalo v Ameriko tekom tega lota približno tisoč ton več rozin kot pr v vse ostale dežele sveta tekom leta 1919. KARDINAL DOUGHERTY V NAPOLJU. Napolj, Italija, 22. marca. — Ameriški kardinal Dougherty je dospel danes semkaj, da se odpočije ter si ogieda mesto in okoli-oo. V četrtek se namerava vrniti v Rim. odkoder bo odpotoval nazaj proti Združenim državam. DVA SUHA&KA AGENTA USTRELJENA. El Paso, Texas, 22. marca. — V tukajšnji bližini sta bila danes ustreljena dva prohibieijska agenta, ko sta iztikala po farmi Neil T. Shermana za žganjem. - ! Industrijalni distrikti so baje pro- { ti nemški vladi. — Poljska zmagala v gotovih okrajih. .—-- Berlin, Nemčija 22. marca. — iOdgovor Nemčije na zahteve za-j voznikov, da plača pred 23. mar-eem tisoč milijonov nemških zla-tili mark. v dolno izpolnenje svojih obveznosti z ozirom na vojno odškodnino, se bo glasil v negativnem smisln, kot se jc danes izvedelo iz ueofieijelnih virov. Odgt>vor nemške vlade bo pred ložen v teku osem in štirideset ur, namreč do časa. ko poteče določeni rok. V Nemčiji prevladuje splošno razpoloženje, da se zavrne zavezniške zahteve in to tembolj, ker i so Nemci zmagali pri ljudskem • glasovanju v Gornji Sleziji. Pariz, Francija, 22. marca. —-Tukajšni časopisi izjavljajo v svojih komentarjih glede izida ljud-jskega glasovanja v Gornji Sleziji, s pomočjo katerega naj bi se do-' ločilo bodoči politični Status tega okraja, da bodo zavezniki najbrž | dali premogarske in druge rudarske okraje v zapadni -in južni Sleziji Poljski. Večina listov pa izjavlja. da bo francosko javno mnenje zadovoljno z izidom ljudskega glasovanja in naj se slednje glasi v tem ali onem smislu. IZ LEPEGA DALJNEGA ZAPADA. NOVA FORDOVA NAPRAVA. Troy, N. V., 21. marca. — Inži-nirji, kojih naloga je zgraditi novo Fordovo naprava, v kateri se bo izdelovalo traktorje, in ki se bo nahajala onstran Hudson rok«-, so dospeli semkaj in z delom so bo pričelo takoj, ko bo voda nekoliko padla. Tozadevno cbjavo je podal danes prejšnji župan Burns. Potrebne priprave prihajajo neprestan semkaj. Wilton, Iowa, 21. marca. — Na ducate in ducate meščanov, ki so streljali s streh svojih hiš in skozi okna, je pregnalo tolpo bandit ov, ki so skušali oropati večje število prodajalen v središču trgovskega dela mesta. Eden izmed štirih banditov, ki so se vdeležili navala^na prodajalne, je bil baje težko poškodovan, a vsem štirim je posrečilo pobegniti. Predno so prišli v mesto, so se spoprijeli banditi z maršalim Geo. Brennerjem ter policistom Kellev-em in prvega so ujeli, dočim so drugega ustrelili v noge. Uradnika sta ustavila bandite na zunanjem robu mesta, kajti avtomobil, v katerem so se vozili banditi, ni imel nobene številke, ki bi kazala uradno dovoljenje. Brenner ja so banditi zvezali ter pustili ležati na cesti, nakar so se odpejali v mesto. Pozneje se je oprostil ter dal alarm. SUHA POSTAVA V NEW YORKU. Albany, N. Y-, 22. marca. — Danes se je glasilo, da bo državni senat skoro zagotovo sprejel predlogo. ki določa, da morajo državne oblasti sodelovati z zveznimi pri izvedenju prohibicijske postave. Poslanska zbornica je že pretekli teden sprejela tozadevne odredbe. t ŽELEZNICE ODUŠČAJO DELAVCE. PRIČE TEK BIKOBORB V VA LENCIJI. ZANESLJIVO IN HITRO ookrbaje DENARNA IZPLAČILA T stari domovini In opravlja drug« bančna pods Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street Now York Rojaki, poslužujte s« vseh zadevah te alovenske banke, ki je pod stalnem nadzorstvom državnega urada in ima se varstvo $100,000.00 gl&vnioe in $50,000.00 rezervnega rsklaila. Frank Sakser, predsednik. Včeraj smo računali sa poiiljatve jugoslovanskih kron pe sl» dečih cenah: • 300 kron .... $ 2.40 1,000 kron----$ 7.75 400 krcn .... $ 3.20 5,000 kron----$38.50 500 kron----$ 4.00 10,000 kron----$76.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričako faoo; iz tega razloga nam ni mogoč* podati natančne eene vna prej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dosp* v roke.__ Denar nan je podal« Mjbalj pe DiaaaMa Money (Mat, aH ya Hew York Beak Draft r.^-i, ----4M,ta w—i rfiK swssr snta BMk ijmmism. my«* Valencija, Špansko, 21. marca Zadnji teden se je tukaj otvorila sezija za bikoborbe. En sam toreador je usmrtil šest bikov. Sedmi, ki se je izkazal kot preveč pohleven, ni prišel na program. Ljudje so priredili bikoborcem velike ovacije. ANARHISTI NA STRADALNI STAVKI. Montreal, Canada, 22. marca. — Več kot pet tisoč delavcev, ki so bili zaposleni v Angus delavnicah Canadian Pacific železnice, je bilo obveščenih, da bo jutri prekinjena delo in da se bo pričelo šele dne 4. aprila. Uradniki železnice izjavljajo, da so "počitnice** potrebne iz financijelnih razlogov. Nemški vojaški župnik obdolšen vojnih grozodejstev. Francoska vlada zahteva izročitev bivšega vojaškega divizijske g h župnika Junga iz Wildbacha v Alzaciji. Jung je obdolžen raznih grozodejstev, izvršenih za časa svetovne vojne v Franciji. Nem-sk: justični minister je odredil nato njegovo aretacijo, toda župnik Jung je takoj po aretaciji neznano kam^-pobegniL AMERIKANCI V NEMČIJI SO BOLNI. Kcblenz, Nemčija, 22. marca. — Influenca v epidemični obliki je izbruhnila med vojaki ameriške okupacijske armade tukaj. Zdravniške oblasti so izolirale drugi bataljon osme infanterijske brigade. — Poročalo se je o dva in štiridesetih slučajih bolezni ter se glasi, da se je pojavila bolezen v zelo o-siri obliki. Za enkrat ni zanaznamovati ni-kskih smrtnih slučajev. ES2lHSSB53{K5tS!W53fW5Si DENARNE POŠILJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO. Milan, Italija, 21. marea. Voditelj italjanskih anarhistov, Enrico Malatest a, ki je bil aretiran meseca oktobra, je izjavij, da ne bo ničesar jedel, dokler ga ne izpuste. V tem sklepu so se mu pridružili tudi drugi anarhisti. COSTA RICA IN PAN-AMER. FEDERACIJA. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Gariakem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je easedeno po italjanski armadi Včeraj amo računali za pošilja tve italjanskih lir po sledečih ranah: San Jose, Costa Rica, 21. marca. Debata glede odobrenja vprašanja Centralno-ameriške Unije od strani Costa Rice se bo pričela v narodnem kongresu tekom meseca maja. Tako je bilo danes objavljeno iz oficijelnih virov. Če se bo odredbo odobrilo, bo sklicana ustanovodajna skupščina za konečno odobren je te določbe. _ _ _ _ 50 lir .... $ 2.60 100 lir____$ 4.60 300 lir________$12.90 500 lir ________$21.50 1000 lir________$42.00 Vrednost denarju sedaj ni stal* na, mesnja se večkrat nepričakovano: iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po eeni Istega dne, ko nam poslani denar dospe v roke. Denar nam je. poslati najbolj po Domestic Postal Money Order, ali pa New York Bank Draft. RANK BAKBKR STATE BANK tt Oorttaadft St* New York DOHODNINSKI DAVEK i VELIK VIR DOHODKOV, Dohodninski davek je prinesel več S kot pa so pričakovali uradniki za- s! kladniškega departmenta. Washington, D. C.. 22. marca. Ivolektiranje dohodninskega* dav- 2 ka do petnajstega marca je prine- ,c šlo približno sto milijonov dolar-!jcv več kot pa je pričakoval ta j- d n^k zakladniškega departmenta. n Tabulaeije, ki so dospele v urad- s do sedaj, kažejo, da znašajo vplačila šest milijonov dolarjev in da j se bo svota še povečala za pet- \ deset ali šestdeset milijonov dolarjev. ž V istem času preteklega leta so p znašale kolekcije približno 850 mi- j lijonov dolarjev, a industrijalni t stagnaciji tekom preteklih mesecev je pripiso\ati. da ni letos na- I brana svota dosegla viška v prete- t klem letu. • - .1 --;s i OGNJENIK STROMBOLI DE- T \ LUJE. | I Rim, Italija, 20. marca. — i Ognjenik Stromboli deluje naprej j z neomejeno silo. Najvišji krater- i ji pošiljajo v zrak velikanske 1 množine pepela in kamenja in < iz stranskih kraterjev se vliva lava, dočim pokrivajo gosti oblaki s morje na milje naokrog. ?< Na sicilski obali je čuti strašne i eksplozije, ki delajo utis velikan- * skega mornariškega obstreljeva- 1 nja. ' | ČRNE KOZE IN TIFUS. < __ i Načelnik newyorskega zdravstvenega departmenta, dr. Cope- l i land, je odpotoval včeraj zvečer < | v "Washington, kjer se bo posve-| toval z zveznimi oblastmi glede i priseljevanja. Baje je izvedel, da j divjata po Ruski Poljski in Rusiji 1 tifus in kolera ter da so zasledili ! tudi že več slučajev črnih koza. | Priseljevanje iz dotiČnih pokra- ' jin bo najbrže za nekaj časa vstavljeno. i' » I 1 PREM06ARJI SO BILI OPRO-} ' ŠČENI; VRŠIL SE BO NOVI PROCES. I > i ' Williamson, W. Va., 21. marca. Danes je bilo pred sodiščem oproščenih 15 promogarjev, ki so bili obdolženi, da so ustrelili privatne- j 1 ga detektiva Feldsa. Proces je trajal več tednov. p Ti ljudje bodo pa le malo časa j 7 na svobodi, ker so proti nJim dvi-^ gnjene drugo obtožbe. J i ------— - ROJAKI. NAROČAJTE SE NA i c mivnm dmiwi v cm < - "«UI NARODA", NAJVK&n s< ANARHISTI SO NA j STRADALNI STAVKI * __(C I Splošni nemiri po velikih italjan- ^ skfh mestih.-— V znak protesta se vrše eksplozije. I'c Milan, Italija, 21. marca. —.ci Znani anarhistični voditelj Enri- d ico Malatesta, ki je bil pred krat-1,s k?m aretiran, jo svečano izjavil,;i da toliko časa ne bo zavžil nobe-jj ne hrane, dokler ga ne izpuste na s svobodo. \ Trideset njegovih tovarišev v ječi je takoj sledilo njegovemu vzgledu. Danes ga je obiskal milanski župan dr. Fillippetti. ki je po pre-j^ pričanju socijalist. Izjavil je, da s je jetnik znatno oslabljen, kljub:1; temu pa zdrav na duši in telesu. ' Genova, Italija, 22. marca. — ^ Danes so zastavkali delavci v RortjC tovarnah. Pravijo . da -bodo toli-l • . ir ,ko časa na stavki, dokler ne izpit- L Jsti vlada Malateste iz ječe. Proti s večeru se je stavka razširila tudi nt druge tovarne. s J Turin, Italija, 22. marca. — Da- I , nes so se "izvršile tukaj tri bomb- c ne eksplozije. Namen atentator- c jev je bil ustaviti promet cestne 1 železnice. Malatestovi pristaši sku i šajo z nasiljem izsiliti njegovo -oproečenje. J Rim, Italija, 22. marca. — Sem so dospela poročila, da se grška | [ofenziva, ki je bila nameravana j za konec ine . služevaL | Sedaj nastane vprašanje, če bo ■ tudi poslancem iz slovenskega o-i zemlja dovoljeno govoriti v zbor-jnici slovenski | Važno za potnikeT J Kdor želi v bližnji bodočnost) potovati v stari kraj, naj se obrne na nas, da mu pošljemo vsa j navodila, kako je mogoče dobiti 1 potni list. "I Kdor že ima jugoslovanski ali 9 ameriški potni list lahko potuje ! kadar hoče. i j Kdor pa spada v zasedeno - ozemlje, in zeli potovati ▼ staro j domovino, mu še vedno lahko preskrbimo potni list, kadar pride v »New York. k | V vsakem odra se obrnite ns Itvrdko: PRANK SAKSER STATS BANK 83 Oorthndt Street Vew Talk GLAS NARODA, 23. MARCA it GLAS NARODA" (•IJVKNtAN DAILY) _ Owbi< mn4 Published by SLOVZHIO PUBLISHQTO COMPACT (a corporation) FRANK lAKtCIl, LOUIS BENEDIK. Troasuror ttoco of ftuolnoo* of tU* Corporation and Addr—— of Abov» Offlclora: *3 Cortlandt »trot. —rough of Manhattan. New York City. N. Y. _**e«oo Naroda" tefcala woakl dan Ixvxemil nod« II In praznikov. ....... 1 1 ■ ■ i i 11 ......, Za ©•*• lata vali« Uat xa Amorlko Za Now York za celo loto «7 00 In Canada M.80 za Pol lota RJO Za pol lata . «3.00 Za Inozcmatvo za celo lato 9TJ00 Xa t at rt loto tU— , za pol laU • _U.M • LAt NARODA (Vole« of tlt« People) k. taauad ovary day axceot Sundays and Molldaya. t PubocrlpUon yearly »4 00 x _ _ ^ . _--.._..... Advortlaamcnt on agreement Dopial brea podplaa In naahnuatt a« na prlobCuJeJo. Denar naj a« blagovoli po-•tliatl po Money Order. Pri spremembi krak naročnikov prosimo. da aa nam __tudi prajinjo blvaildf« naznani, da fattreje najdemo naslovnika._ Q L A • N> R O D A M Cortland« Mroot Borouoh W Manhattan. Now York. N. Y. Tei« phone: Cortland t 287« V Nemčija je dobila Slezijo. Neinci so tako vztrajno zahtevali v Londonu, tla se jim dovoli obdržati Gornjo Šlezijo in sit-er bre> ozira na izi'1 ljudskega glasova*, nja, da je človek »koro dvomil o njih prepričanju, da bodo dejanski /magrali. Gotovo pu m*o pričakovali tako velikanske vepine, kot je bila dej.mski uveljavljena. Še |>red enim tednom so nemški plebiscit-iii komisarji sami pr<«.nali nekemu ameriškemu časnikarskemu poročevalcu. da je prebivalstvo aj^ ruepa ozemlja za celih 65 odstotkov poljskega izvora in dr« temelje Xeraci vsa svoja upanja na tisoče in tisoče srliutovaleev, ki priliajali v deželo od zunaj. Slednji pa bi ne :no«rli nikdar spraviti skupaj tako ogromne ve-« me. Korfanty-jeva kampanja, da se vzfeudi poljskegra narodnega du-l.i. •'■♦•prav sijajna in energična, se je brez (Tvorna izjalovila. Edino pojasnilo /a dejstvo, da je odpadlo 876-000 urlasov za Nemčijo in le L.J-9.0Q© /.« Poljsko, je najti v tem, da je dosti Poljakov ali ljudi polj-^kejra izvora glasova*«* za Nemčijo. Predsednik Ebert je" zaključil *vojo vedelo proklaniaeijo s pripombo, 44da je bit naš uspeli v enem ali d\eh okrajih prejudiciran s tem, da se je rabilo krivične in nasilni metode'', kar jKiivenja, da niso številke, sporočene v Berlin, od-y < > v u r jale onim katere --e zaznamovalo na voliščih. Poročila iz teli okrajev pa vendar keiejo, da so izvojevali Nemci presenetljivo zma- Trides**tti*oč zavezniških čet, povečini Francozov., se je nahajalo v plebiscitnem ozemlju, a t" čete so bile komaj v stanu kriti ee-lo ozemlje. Nasilja, katero je bilo opaziti oil Časa do časa, sta se podložili obe nas|H-otni si stranki tekom eelejra preteklega leta in večini opaaovaleev položaja je prišia vsled tega do n»:ziranja, da bo prišlo lin dati odločitve do velikega krvoprelitja, katerega bi ne mogle preprečiti naviuče zavezniške čete. Dejanski pa ve ni poročalo o ni-kakih nemirih. I>a je poljska armada koncentrirana na meji ter pripravljena vkorakati v Slezijo v slučaju, da bi izpadlo glasovanje u-rodno za NemčrjO, je bila oeividna bajka. izkotena v" Berlinu. I)a se je odpravilo vse ovire, ki so zastavljale pot miroljubni rešitvi vprašanja je v frlavnem zasluga oknpaenske armade ter njenega poveljnik;!. j-enerala Lerlasii. ki so imele eeli položaj v rokah. Cc so dobili Nemci skoro 70 < .1stotko\ glasov, je jasno, da niso Franc-oz i ničesar >t rili, da poma-jjajo Poljakom. Ni pa še gotovo, če bo celi disirikt pripada! Nemčiji, kajti mi-nvna pogodba pravi, da je treba izid glasovanja predložiti svetu ivi-zniknv, ki bodo odločili, kateri okraji naj pripadajo Nemčiji in katrri Poljaki in to prav posebno ;rlnle distriktov. kjer je prebivalstvo večinoma poljedelsko. * lzgnba okraja bo težak udarec za poljski ngled in še dosti resnejši udarce za ppljsko industrijo. Soglasno z mirovno pogodbo je I 'nie imeti /.a posledieo tejra. kar bi Nemci kaj radi hoteli, namreč ekonomsko zadušitev Poljske. Kakšno stališče bo zavzela Nemčija vsled te svoje zi.iage. bomo št le videli. Nemci so neprest-*m» povdarjali. da nujT!0 potrebujejo Slezijo, če hoeejo sploh zadostiti obveznostim, katere so prevzeli z mirovno pogodbo, in sedaj se bo pokazalo, če bodo prišli na temelju svoje zmape na dan z bolj konkretnimi predlojri. til:aj< čiini se od-]>lačanja vojne odško^lnine. Seveda j" težko pričakovati od Nemcev kaj takega. \ dika /mapa nemštva bo najbrž imela za poslodn- > izbruh blaz-iK-pa naeionali/.ina ter sklep, da se n«' uda Nemčija nikakemu priti-kn m I z.apada. <'<■ -< bokracije, ki se deli na republiko s predsednikom (Amerika) in na parlamentarno republike (Francija, Švica). Republiki s predsednikom odgovarja konsti-tueionelna monarhija. Ministri v tej obliki država niso odgovorni zastopnikom ljudstva, temveč šefu eksekutive, predsedniku; ministre imenuje predsednik ram. ki ne smejo biti člani parlamenta in predsednik nima prava razpustiti parlamenta. Parlamentarna republika je slična podoba kot parlamentarna monarhija. Ministri so zastopniki ljudstva in nezaupnu-a od strani parlamenta ima za posledico pa-dcc vlade. V zelo važnih državnih zadevah glasuje lahko tudi ljudstvo samo. Glavna razlika med monarhijo in republiko je bolj formalnega^ značaja. Kralj deluje kot šef države po nasledstvenem pravu, katerega določi parlament, predsednik republike pa se voli. Ne obstoja pa razlika v tem, kakor je danes popolnoma napačno javno mnenje, da ima monarh večja prava kot predsednik republike, kajti predsednik ameriških Združenih držav ima večja prava kot angleški in srbski kralj. To bi bile v glavnem razjasnjene moderne oblike drxav.' Dopis Monarhija in republika. Naslednji članek j«* izšel v ljubljanskem Slovencu ižpod oeresa Krnil Stefi L<*v»ča: Naš parlament in naše ljudstvo stoji danes pred velikim vprašanjem ! Kakšna oblika se bo dala naši državi? Moderna obvezna monarhija je ona oblika države, kjer so še razen monarha posebni državni orjrani z njim lastnim prav*««, po katerem je moč krone v različnih smereh omejena. Zakoiiodajsfvo je dovoljeno monarhu r>amo, ako sodeluje tudi parlament. Monarh si-< er imenuje sodnike, nli nima nobenega vpliva na njihovo delovanje. Monarh je nonitelj izvršujoče oblasti, je pa na podpis ministra v svo-jem nravu omejen. Moderna monarhija se de?t rta korrs?ltucioča1no (bivša Avstrija) in parlamentarno (Angleška, ^rbijal. V BonsfStu-eionalni monarhiji ima monarh vKčjr prava kof za*iTttfmiki tjudstva. On imA pravo,-izbirati. 5menovatr in"odpustiti ministre, zato nezaupnica od strani narodnih' zastopnikov nima posledice padca" vlade. — Da dobi zaključek parlamenta pravo zakona; je potrebna sankcija monarha, fcklie&nje »n razpustitev parlamenta j« pravo monarha. — Parlament ima samo pravo kentrote nad upravo: Napoved vojne^prt-pada monarhu. V pariameiparui monarhiji pa je/pravo. zastopriiSov ljudstva večje in monarh funkcionira bolj kot- prečfsTavitelj države. Vsa zgoraj navedena prava, ki pripadajo ko^stituonalneniti jrujnarV hu, so v parlamentarni monarhiji prava narodnih poslancrV:_ TsletT tega odpade tudi opasnost. da se v parlamentaHJG urejeni državi ne stvori kam&rila protežiTanih, ki >| diktirali ljudstvu. Parlamentarni morfarh imenuje ministre, ki imajo v parlamentu večino. Vsem ža-kijučkom parlamenta mora (tati sankcijo. Parlament.se skfiife in rfcz-X-t>st» ssrm in nima urno pravO kontrole nad upravo, temre? vo Cleveland; OWr. Msiljevalci so poslali grozilna praina rojaku John Ftaj&naiui na 64. cesti in St. Clair Ave. ter J. H. Popoviču na 2&V7 St, Clair Ave. Izsiljevale! so po poklicu čevljarji. Njih imena* sol Mart ki €unbav. 1076" E. 76r St. r Geo. Ztraia». 1027 K. 71. St., in Harry Ben, 2577 E. 59. St. Policija jim je prista prav žlahka na sted, kajti, kot se vidi, &e niso mojstri svojega novega poklica. Popoviču se je v pismu ukazalo, naj lepo dene v akatljo za čevlje $10,000,. na pokrov naj naptle neko rthe in naj jo nese v navedeno popravljaltfico čevljev na St. Clair Ave. Popovič je takoj, ko je »prejel pismo, obvestil pol ie i jo. Na dan. ko je imel Pttpo-VlŠ fpfidesti' denar, se jr -napotil edbfn izmed detektivov in pwtfl Skatljo kot določeno. Potem se je pa še nekoliko obotavljal in opazoval čevljarja pri njegovem delu.-Čevljar je položil škatljo viz-ložieno okno. Knra4u je prišel en izmed zarotnikov 4n skupno sta jo s čevljarjem odprla, a na svoje razočaranje, sta našla samo kup papirja, narezanega v obliki bankovcev. Policija, ki je bila na straži, je takoj oba aretirala in pozneje še enega. Ne izplačalo se ! Jenny Lind, ATk. Tukaj si je končal življenje Janez Lavrinr Papušča ženo in dvoje nepreskrbljenih ptrok. Star je ibil 65 let, doma iz Javoreče pri Litiju Waukegan, 111. Dne 5. marca je umrla Cecilija I Zore, stara 31 let. Dne 3. marca iebbila operirana na kaftura, kar je povzročilo smrt,. Zapušča so- Pueblo, Colo. Rojakom širom Amerike je go-to\o dobro znana nesreča, ki je ■] zadela rojaka John Kočevarja v Tellut ide, Colo. Omenjeni je namreč obdolžeu skupno z dvema Ti-rolcema groznega umora Štirih majnerjev, ki so bili umorjeni v noči 10. septembra 1919. Oba Ti-rolea sta že poslana v dosmrtno ječo. ker se ni nikdo zanju potegnil. Ravno "sto bi čakala Kočevarja, ako bi se slučajno ne zavzel zanj neki urednik rtaljan-skega lista v Pueblo. Omenjčni urednik je pričel v svojem listu nabirati milodare, da »e napravi prešnjo na najvišje sodišče za no-, vo obravnavo za že obsojene Ita-| Ijane iz.Tirolske. Da mu je pa fo| mogoče, s^ mora prej Kočevarja izkazati, da je nedolžen. 'Zato je takoj že meseca avgusta 1920 na^ dobrega odvenika Lu obenem pričel z nabiranjem milodarov. j Prvo delo advokata je bilo, da je^ bila obravnava preložena do me-J seča aprila 1921 111 obenem prestavljena v drugi okraj (county), kar pomenja, da bo imel Kočevar pravično obravnavo. S tem so pa' tudi stroški narasli. Vse priče, ki jih je okolu 15, bo treba pripeljati v G unison. Colo. Tam se bo namreč sodba vršila. Vsem tem pričam bo treba plačati vožne stroške, hrano, stanovanje in še dnevnico. Potem bo treba oba ob-sojoua ltaljana pripeljati iz državne ječe. kakor tudi dva stražnika. Vsem leni bo treba plačati vožne stroške. Stroški bodo v res-] niei tako veliki, da si še človek' misliti ne more. Stroški so že do sedaj tako veliki, da bi elovek lahko farmo kupil. Kakor sem že prej omenil, je pričel italjan*ki list v Puebli z agitaeijo za milodare "ter dabil do sedaj okolu $6000.00 za obrambo, j Od te svote je'bilo nabranega med Slovenci $635.45. vse drugo pa od ftaljandv. Tako mi je poročal iHektor Chiariglione, urednik lista "L'Unioue" v Puebli. Skoipni stroški za Kočevar je vo obrambo do danes znašajo $3302.00; nabranega med Jugoslovani ter poslano na omenjeni list ^io.4-5, torej je bilo $2666.55 plačanega za : Koč »-v a rje v o obrambo iz sklada, ki je bil nabran po Italjanib. Ker niso Slovenci zaupali italjauske-niu uredniku in ker niso bili dovolj in formiran?, so se za Kočevarja zavzeli nekateri rojaki v Puebli. Ko sf* dobili zadostne informacije. kaj in kako <*ela srtvar obstoji, se je skliealo meseca no-vNnbra 1920 sejo slovenskih rojakov. kjer sm<> postavili -poseben j odbor za nabiranje milodarov po Ameriki. Izvoljeni so bili sledeči: Alath. Jerman, predsednik; Jolm Germ, tajnik : Peter Cul i g. blagajnik ; odborniki: Rev. Cvril Zupan, Louis Lovšin, Steve Kočevar 1 Joliet, 1U.) 4 J. D. Butkovič, John Henigsman. Nick Fabijanič in H. Chiariglione. Izdali smo oklic 11a Slovane po Ameriki in v resnici se je nabrala precej lepa svota. toda danes vidimo, da ne bo zadostovala. Prihodnja Ko-čevarjeva obravnava bo stala najmanj ifcijiOO.OO. to je. ako bo obravnava končana v osmih ali desetih dneh. Tukaj vam podajamo natančen račun, koliko denarja je ta odbor do sedaj prejel. Dne 1. decembra 1920 je naš 'blagajnik objavil v Prošvetl".' in "Glasilu KSKJ/", da je bilo do istega dne nabranega $993.30. Po 1. decembru 1920 so pa poklali še sledeči nabiralci: j Anton Shukle. iSan Francisco, ('al., $103.70; Frank Kompare, So. Omaha, Nebr.. ${>.00; Anton Stm-par, Virden, 111.. $12.75; Blaž Brezovš-ek, Conemaugh, Pa., $13.00: John Jovan. Hartford! Ark., $20.25: Jack Stariha, West Allis, Wis., $42.00; Martin Nema-nič, Chicago, 111., $16.00; Math. Glavič. Pueblo. Colo.. $9.50; John Hciiigsnian, Pueblo. Colo.. $14.00; Louis Aliucevič, Pueblo, Colo.. $11.50; Katie IJiza. Pueblo, Colo., 25C; Tony Stariha. Canon City. Colo.. $54.75. Skupaj $1317.25. Torej to je svota, katero imamo sedaj 11a razpolago. Manjka nam [še precej. Mr. Chiariglione, blagajnik od italjanske strani, se je izrazil, da je pripravljen k temu skladu dodati iz sklada, nabrane-| ga od Italjanov, svoto $1000.00. Več pa da nikakor ne more, ker 'mora hraniti nekaj denarja za prošnjo na višje sodišče za že obsojena ltaljana. Ako računamo to [skupaj, potem nam še vedno manj-;ka okolu $1500.00. Rojaki, sedaj je vam pred očmi cela zadeva. Požurimo se, da rešimo nesrečneža iz ječe. Pri tem naj tudi nikdo ne misli, da se bo ta denar prijel 'kakega žepa. Ne, nikoli! Ves de-'nar leži sedaj na banki v Puebli in se ga bo izplačalo osebam, katere bodo delale, ali ki bodo kli-f-ane na odgovor ali za pričo v o-j hrambo John Kočevarja. • Vse nadaljne darove naj se po-Uil.ia na: Peter Čulig. 1245 South j Santa Fe Ave-., Pueblo, Colo. Za obranvbeni odl>or John Kočevarja: John Gernu John D. But kov i eh.. Peter Culig. Podpisani prosimo vse slovenske liste v Ameriki, da to poro-čilo in prošnjo ponatisnejo. Posredovanje dela v državi. | Kakor po drugih državah, tako je vzela tudi pri nas posredovanje dela v roke država. Osnovale so se zato zmal.u po preobratu javne posredovalnice za delo v Sloveniji, Srbiji, Bosni in na Hrvatskem. Izmed teh najbolje uspeva "Državna posredovalnica za delo" v 'Sloveniji, ki se je osnovala meseca januarja 1919. Razdeljena je v osrednji urad in pet podružnic: Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj in Murska Sobota. V preteklem koledarskem letu 1920. je znašal njen celotni promet 28,518 strank (12.766 delodajalcev in 15,752 delojemalcev). lT-spesnih posredovanj jc izvršila posredovalnica v tem letu 7815. in sicer 5484 moških in 23:i6 ženskih, kar zuaČi, da je preskrbela posredovalnica Gl^č delodajalcem zaprošene delavne moči in 50^ delojemalcem zaprošene službe. Dopisov- je rešila posredovalnica skupaj 6901. Stalno je vladala velika brezposelnost v kovinski, trgovski. pisarniški in siv lijaki stroki; pomanjkanje delavcev je bilo pa čutiti v stavbni in lesni stroki ter v nekaterih specialnih poklicih. Med letom se je vpeljala izravnava delavnega trga z inozemskimi posredovalnicami, a tozadevno uspešno delo zelo ovirajo težkoče s potnimi listi. Nujno se je pokazala potreba .po smotreni in enotni organizaciji vse t«' snei-jalno-politične institucije za vso Jugoslavijo. Delavstvo pred veliko krizo. Iz Zidanega mosta poročajo: Delavstvo cementne tyvarne v Zidanem mostu stoji pred veliko krizo, ker tovarna že od srede decembra ni dobila kosovnega premoga in jp neposredna nevarnost, «la tovarna ustavi obrat, zaradi česar bo okolo 250 delavcev brez kruha. Že koncem januarja je tovarna opozarjala 11 a ta nedi>sta-tek v listih, a doslej ni pomagalo nič. Delavstvo cementne tovarne apelira zaraditega 11a vlado v Bel-gradu in merodajne faktorje v Ljubljani ter na soc. dem. poslance, da to nevarnost preprečijo. Omeniti je. da tu ne zadostuje samo množina premoga, marveč je potrebna v prvi vrsti primerna kakovost kosovnega premoga za I izdelovanje Portland cementa. Če se to ne zgodi, preti tuui nevarnost, da prične konkurirati zaradi svoje nizke nizke valute tudi Avstrija. s tem bi pa morala propasti naša domača cementna industrija. Stroga kontrola na avstrijski meji. Kakor poroča "Tabor", sc je •zadnje dni na neniŠkoavstrijskeni obmejnem ozemlju počen& od Brucka proti Lipnici iz neznanih vzrokov kontrola v Jugoslavijo zelo poostrila. Kontrolni organi preiščejo vsakogar natančno o-sebno in prtljago. Vsled tega ima-'jo vlaki večjo zamudo. 1 i t NAZNANILO. j Tužnim srcem naznanjam v se in sorodnikom, prijateljem in znan- jccin žalostno vest. da sem te dni prejel iz starega kraja pismo., v jkaterem.se mi naznanja, da je moj i ljubljeni oče LOVRENC ULE j dne 1. marca 1921 v Gospodu za .vedno zaspal. Bil jt* .posestnik v Lipsenju št. il<>. fara Grahovo pri Cerknici. Dolgo vrsto let je pogumno u-pravljal svoje posestvo, dokler ua |ni izročil pred nekoliko leti svojemu sinu Lovrencu, pri katerem, je živel na svoja stara leta na 11-jž:tku istotam. Zapušča ženo ozir. i mater, enega s!:ia in štiri hčere: tukaj v Ameriki pa štiri sinove, j izmed katerih se za enega ne ve. ter tri hčere, vse omo-žene 11a An-'rori. Minn. Bil .j<- tekom Hvojega življenja ! enkrat vdovce ter oče 16 otrok, 'toda kljub vsem težkočam, katere sc se mu pri njegovem gospodar-jstvu stavile na jx'-t življenja, j«-vendar dosegel visoko starost 80 let. Priporočam ga v blag spomin in ; molitev. Tebi pa, nepozabni "111 ljubljeni oče. kličem: spavaj v miru. bodi »i domača pri pbdružni cerkvici 'sv. Štefana lahka žemljica! Žalujoči ostali: 1 Frank Ule, sin s svojo družino, j Colliinvoodi Cleveland. O., dne ; 10. marca 1021. Najlepši pirh. ** - Spi>ala Manica K omanova. O K m o 1 k 1 i zvon. VELIKONOČNA ČRTICA V zaporu. Velikonočni spomin. . • j ■ ' - '■" glas naroda, 23. marca »21 Velikonočna nedelja! Ljub«« solnčece je v vsej pomladni krasoti sipalo tvoje blago-j dcjne žarke na zemljo iu vzbujalo iz nje tUoče cvetk. Dih pomladi je zavel po vcsoljstvu in vsa narava j*- glasno klicala, tla je napočila Velika noč. Tudi M rakov .Janko, fant od fare in vodja žapuških fantov, se zaveda, tla j«' danes Velika ncde-' Ija. V žametnen\ telovniku in s skrivčki za klobukom ponosno koraka poti vaško lipo, kjer »»a- že pričakuj<'jo ustali ia4>u*ki fantje. "No. fantje", je nagovoril Janko svoje tovariše, *'l;am pa jo mahnemo nocoj?" Zdajci se je pričelo med njimi živahno i>osveti>vanje; prvi bi šel rad sem. drujri tja, tretji v to, četrti znjH't v («10 vat». ".Jaz pa pravim'', prične zopet Janko, "da bi šli nocoj v Staneče po pirlie. Kdor je s tem zadovoljen, naj dvigne roko!" Dasiravno so bili prej fantje različnega, ipueuja, so vendar na ta Jankov predlog vsi brez izjeme dvignili roke. Sieer se je pa to zgodilo vsakokrat, da je slednjič zmagala vedno le Jankova volja. < etrt ure pvzneje m« že korakali fant j«- proti atanežki vasi in (loKprvši tja. zavili v Markčevo |f"»tilB". V jpwitilai je bila razen nekoliko pivcev tudi stara <'♦-nr»-1 jcv k a. ki j»* Molela pri pe£i in drža! a na %««|t»n:h košarico, napolnjeno j. rdečimi pirhi in )M«maran-čami. T dv««jr namreč fantje na Veli k«. Dfd«-!jo kaj radi kup*»-t«*r j m. j »-m zji stave k vinarji sekali. ( im!*olj je bil kdo v sekanju spreten, teoi ver pirhov in pomaranč si j«- osvojil. Janko h«- ozri parkrat po s»»-I»» puri in doli. nato pa ra/rrttil fante okrog pralne Kiae in poklica! vina. Ko se mu je jsdclo v*** v redu. je dejal z nekim dostojanstvenim glasom: "Fantje, jaz imam n««eoj m valut opravek na vasi. Ilohro «e zabavajte ta čas in srl« jtc ila ste mi pametni in mirni!" I1? temi bewedaaai j«- Janko zapustil svoje tovariše. Fantje se na prvi hip nekoliko <«pogledajo. nato pa si na t<«e i jo kozaree t«-r začnejo »hI (Vr««>ljevke kupovati pirhe in jtomaranče. Janko je « hitrimi koraki premeril staticško vasico ter zavil k zadnji, že zunaj vasi stoječi tiišiej. <* im l«l iie j*- prihajal, tew oprezne jše j«* stopal. Ko *e je pripLa-z 1 do okna, vzidanega na dvorišče, je obstal kakor vkopan. Začel je. pazno prisluškovati. Sree tua je glasno utripalo v upu in st raliu. Tu notri je namreč počivalo dekle, ki je zmedlo Janku srce in glavn. A dasiravno je neprestano mi»lil nanjo iu kopnac-1 po njej. vendar š.- do dan*-s ni imel toliko poguma, da bi ji raz<«del. kaj čuti zanjo. On, ki je go*p<«lova] vsem vaškim funtom, je bil pred to slabotno mladenko b«*ječ kakor dete. "Ali se mi o«»la.si ? Ali kaj čuti zame ? Morda misli že na druge-gaf" r,.ki iu enaki dvomi so se mu vsiljevali tudi noeoj iu ga nručili do skrajnosti. Toda po dolgih dušnih borbah se vendar Le oju-naei. l^ihno potrka na okno: "Katriea. ali čuješ!" Nič odgovora. "Katriea duša moja. e;io samo kratko besedo!" Zopet nič. "Kat riea moja zlata, saj me i vemlar iMjznaš. Ako »i huda name. mi \>aj reei. naj se odstranim!** Zdajci začuje Janko v sobi šumenje. kakor ree. Vel i«-a-»tuo razpoloženje viada }*ov kuhinji ter opazoval, kaj se vrši v jhjčL Hodi lc v prvo ljutl-sko šolo in se u«-i pisati .slovenski. J«*ž*-k mu je pr«-eej podoben. Tudi se rad »-poreka za prazen nič. Ra«l p»«zvanja v žepu s svetinjca-1 mi, ki jih je kupil za drag denar, j Že od nekdaj se rad krega z 'lvančkom, ker vsak izmed njiju zahteva vm? zane. Kdo iu*j ust reže jobetiia? Tonček je častni član vaških prctegnjeucev, ki spremljajo vsaku novic« s svojimi prepiri. Jasno je. da ima zelo razvit govorilni organ. Torej, kdo naj se ž ' 11 jit^t oj«»reka. Takt« se oj»or»-kajo j in ugii>ajo iine živali, ki ji nekaj«j 1 bedra in jih stavijo ob velikonočnem «"'a>u lačnim na ««gied, — KeAi jih Tinka, zala devojčiea ponos-ncj:a ntiska in kratkih las, "tjlejte. fantiči, pisano potico imam! K«lo jo hoče?*' Ivančkova modrost in samozavest, da so njegove besede čisti evangelij, jo zahteva, ker zna pisati. Jože k toži Ivanoka, Ivanček črr: Jožka. Tonček vriska in skače v svojih rdečih hlačieah. llajd. vsi so na uo^ah. lieseda da besedo, žalitev da žalitev. Vname se boj. Tinka, ovenčana z neštevilnimi lepimi cvetkami, j«- zgubila vse. Žalostno «leda v boren je mladih fan t i če v. Vsi se ji studijo, nihče ji ni simpatičen, akoravno je že davno pogledala čez mizo. Z«laj ima potico Ivanček, zdaj spet Jožek. Tonček se krega brez odm«»ra, potem' zopet joče, gotovo •m- sam nt- ve, kako velik revež je, brez pravic. Verižnik. ki vtapljaš miljone v žliei kaš«-. Pulila gosposka bulica., itd.... (Saj že zna vsak otrok te tako poljudne psovke današnjih dni.) Tako je nastal v sobi pravi shod. kjer vse protestira in zahteva svoje pravice. O, sladka potiea. kako te žro! Komur prideš v roke, povsod te if rize jo! Tinka se že kesa. da jim je prinesla sladko potico; saj so vsi tako lačno zijali v kuhinjo. Zdaj. pa . . zdaj vidk kako se obnašajo! Zavpila je: "Fantje, bmlite pametni!" • Toda. drli ko se dalje... "Jo j mine, za božjo voljo! Glej-»e. oče prihaja!" Vrata s»* odpro. N«ikaj trdih bc-»-d. nekaj poljubov s šibo in — gotice ni več. V>*i teko jokaje za »četom. toda prepozno... * ^ + * Zaklenkalo je iz visokih lin. Velelo vstajenje je pelo po cestah. Iz cerkve se je glasila Aleluja, [ orgije in pevci »o oznanjali vstajenje, zastave so vihrale, vrsta j belo oblečenih deklet se je vgula iz cerkve in za njimi morje svetlobe v velikonočno jutro. I "Aleluja !" je pel župnik z la-jtem plašču. "Aleluja!" so mu odgovarjali j pevci s svečanim glasom, j Ljudstvo se je klanjalo in trka-( !lo na prsi, solze ginjenosti so se j blestele vernikom v očeh. ( "Aleluja! Aleluja!" "Kristus je od mrtvili vstal!1 Aleluja!" ! rat, kakor bi dahnil-mrtvaški dih v te silne množice,' kakor bi neizmerna groza legla 11 a vso cerkev. Obrazi so zbledeli, preplašenost je strmela iz oči. Tajen šepet je šel od ust do ust, kakor bi zažg-al suh6 travo v lesu. In kogar je šepet dosegel, je dvignil prestrašen glavo, posluhnil iu na čelu se mu je zarezala plaha skrb. Mrtvaška tišina je legla po cerkvi. Aleluja je bila zastala, pevcem sredi besede, omahnile so' roke. dekletom so ugasnile sveče.! • i En sam otrok je kriknil v tej smrtni tišini, en sain otrok, in še( ta jo onemel. Ljudstvo je vrelo iz cerkve in strmelo v zvonik. Gori i v lini j«» majal veliki rvots jketnbelj je nihal po zraku, vsi so J videli, udarjal na bron. vsi so vi-' jdeli — toda iz kovine ni bilo ne jria»u ne jeka — I "Zvon je umrli" j«; zašumelo :«ed množico. Težka ialo*t :n -trali ca polastila sr«-. bleda lica so strmela v lino. , nam grozi!" ' <). usmiljeni * je š3o od |ust do ust. i--- i [ ""Nekaj je v zvonu!" je dejal nekdo. Fant, ki je pritrkaval. je zlezel < iz line na tla in trdil, da je zvon < kakor prej, le da nima glasu. "Ko bi namazali: tri dni je kem-belj počival in zarjaveL" "Saj bije!" IVeLskali so zvon in lino iu zvonik iznova — vse v redu. Preiskali vrvi in kembelj in škripce 1— vse v redn. j i "Mora biti pa v 1'ari nered!" je ;vzdihnila pol slepa ženica, j "Mora biti v srcih nered!" se i je oglasil zamolkel glas kakor iz ' groba. ' I j Sto oči se je ozrlo, sto oči je zamrlo naenkrat v svoji sredi sivega plešastega starca kakor preroka. Nihče ga ni poznal, nihče ni vedel, kako mu je ime, kje ima stan in odkod prihaja. ' "V srcih je nered!" je ponovila množica polglasno, klonila glave in poslušala težko vest. "Sovraštvo je v vaših srcih. Kristus je dejal: odpustite!"* j Starec s sivo brado je dvignil ,roko iu pokazal v nebo. I ! "Sovraštvo je v vaših srcih!" je vzdihnila nmožica. . i "Odpustite — vsak objemi brata in soseda, sosed objemi soseda kot brata! Kristus je vstal v odpuščanje!" j , Sege! j*- v roke slepar oslepar-jenemu — oba sta imela solze v očeh - poljubil je ««če m«»rilca svojega 'o in a — oba sta imela solze v očeh; mož j- *e>v»*l nezvesti ženi v roke — padli mu je skesano ok«»li ■* ratu. P!a«~- in ihtenje je »trjralo in duše. solz.- sprave ill p«>kor»- so hladile srčno bolest. Množica j»* padala na kolena in molila: • "I mil jen je. usmiljenje!" V množici je zavrelo, roka je šla i/, roke. obrazi so za žarel i sreče iu olajšanja. Starce se je ta-jinstveno smehljal. Zamajal se iznova zvon. udaril kembelj — iz brona ni bilo glasu. Ogorčenje in razočaranje je planilo med množico. j "Lažeš. starec!" je zavalovilo. v zboru. "Lažeš in brijeŠ norce!" I "J,ažeš, starec!"* "Iz nas se ne boš norčeval!" | I "Udari starca!** t "Brado mu izcukaj!" Plešec-prerok je stal neizprosen med njimi, stegnil prst v drugič, in pokazal ž njim na dva že onemogla in zgubana kmeta, ki sta stala ob cerkvenem zidu, obrnjena s hrbtom drug proti drugemu. I "Sezita si v roko, prijatelja osivela!" Sušeče in temno sta gledala kmeta osivela, jezno gledala predse in stiskala greavo palico v roki. Gnev in srd sta jima s.ijala iz oei. I "Do smrti ne!" je rekel prvi. "Se j K) smrti ne!" je de^al drugi. I "Obrekoval me je!" je rekel prvi. "Po krivem me je tožil!" je dejal drugi. 1 In nista si >egla v roko in se nista pogledala. Starec prerok je -pustil roko. in predno je mu«>-žica zavedla. j»- »zginil. Zvon v lini se je majal, a molčal. ♦ » * Ta pravljica m zgodila na Slovemkem. kajti v Sloveniji p«>-je povsod velikonočni zvon. » X. V. A f o r i z m i. Spisal Niccolo Machiavelli. j J V-jkršni državni prevrat daje že sam iz sebe |»ovod za naslednji ' prevrat. Ako ni vsa vladavina nova, nego le en dcL in sa torej sme imenovat i mešano, nastajajo prvvrati '.zaradi naravnih teškoč, ki jih jima vsak«« nov« vladarstvo. Ljudje namreč radi menjujejo svoje 'jgosqiotlarje v nadi. da si jKimore-'ijo. Pa se motijo, ~zakaj kmalu iz-'ikusijo. da so si postlali še slabše.' . Ako ima osvojite!j provinc na-' men obdržati jih, mora prvič po-' končati rod dotedanjega vladarja, I drugič pa v enem ali dveh krajih naseliti koloniste, ki so ključ dežele. To je tudi potrebno, ker si-. eer mora vzdrževati večjo posadko. Kolonije vladarja ne stanejo mnogo; naseli jih brez t roško v: ali pa z m ajhniiui izdatki. Za-] meri se le onim. ki jim vzame po-: sestva in hiše, da jih podari novim naseljencem. Tisti, katerim si i | se s tem zameril, so se raztepli in (so ubožali: ne morejo ti torej kaj j j prida škodit i. Vse druge pa je lahko pomiriti, ker so ostali nedotaknjeni ali pa jih je strah, da se utegne prav tako zgoditi njim, če se zganejo. Dobro si je zapomniti: Ljudem se moras laskati ali pa jih moraš uničiti! Zaradi malenkostnih žali-1 tev se maščujejo, zaradi težkih se ne morejo. Vsaka žalitev mora torej izključiti maščevanje! Mrtvi se ne morejo maščevati! » Kar se predvidi, se lahko prepreči ; če se je nezgoda že zgodila, je zdravilo prekasno. Rimljani so! opazili zadrege, še predno so se pojavile; prehiteli in preprečili so jih, celo če so se morali zaradi njih' zaplesti v vojno. Vedeli so, da se v tem primeru vojne ne prepreči, nego le zavleče, toda v J nasprotnikovo korist. Ljudi, ki se lotijo tistega, kar morejo tudi izvršiti, se vedno j hvali ali vsaj lie pograja; če pa Dolge vrste ljudi so spremljale ta pohod. še sam. trdi oče se je vde-ležil vstajenja iu veselo jedel potico. — Ivanček. Jožek in Tonček pa sedijo douia v kotn in sanjajo /> sladki medeni potici. &e nikdar niso bili tako zelo prijatelji. Prepozen kes ne zadootnje, treba je pamet i, pameti .. jM»skušajo doseči on««, česar ne zmorejo, naj velja kar hoče, za-j [služijo grajo, zakaj v tem tiči ua-paka. Kardmal Koan mi je očital, ds se l^ilii ne razumemo ua vojskovanje. tkivrnil sem mu: Kraneozii pa ue na državne zadeve, ker bi sicer iie pomagali cerkvi do take !velike mom! Izkušnja je potrdila, da je Francija svojo moč iztrubi-'la. ker je (»ovečala moč cerkve in i Španije v Italiji. Iz tega sledi j 'pravilo, ki nikoli ne ab pa le red-j jkokdaj ukani: tisti, ki drugega! poveč«. sam propade! Ce si hočeš svojo novo posest trajno zagotoviti, nimaš boljšega j sredstva, kakor tla jo razdeneš. Kdor postane gospodar v ui^stu, iki je dotlej iivelo svobodno. Aa »ga ne ugonobi docela, naj • tla ne bo pokončan sam od njega! I Duhovit mož ni mora staviti I vedno le največje vzore, da se njegove sposobnosti uveljavijo j j vsaj nekoliko, čeprav ne dosežejo: cilja. Posnemati mora pametnega^ strelca na lok. ki namerja puščico višje od cilja, ko je spoznal, da je cilj preoddaljen iti lok preslaboten; ne zato. da bi puščica pole-! tela višje, nego da bi na ta način cilj vsaj dosegla. , f Soben začetek ni tako težaven, noben uspeh tako dvomljiv, ^nobena nevarnost ni večja, kot postaviti se na čelo nove države in (njene preuredbe. Zakaj vsi, ki se jim je po starem dobro godilo, so' nasprotniki preuredb. j • Vsi oboroženi preroki so bili zmagoviti, neoboroženi pa so propadli. j Ljudstvo se lahko k nečemu pregovori, težavno pa je. ga v tem •prepričanju tudi obdržati. Imeti j moraš moč, da ga lahko prisilili j v vero do tebe. ako bi hotelo od-pasti! < 'loveška volja in usoda sta najbolj nezanesljivi reči na svetu. | Ljudje sovražijo ali lz bojazni ali pa iz mržnje. j Kdor misli, da pri mogočuikih zabriše stare žalitve z u«»vimi dobrotami. se moti. j Za dobro bporabljeno krutost smatram tisto, ki se jo p os luži m le enkrat za lastno varnost in jo kasneje uporabljam kolikor le mogoče na korist podanikov. Sla- bo pa je Krutost uporabljana, če j se je poslužujem polagoma, tak«« da bolj narašča kot pouehuje. We krivice je učiniti na eu mah ,'zato. da se ne more veliko o njih !razmišljati in govoriti in ker se |jih lažjf prenese. Dobrote pa je {deliti polagoma, eno za drugo, tla jih imajo ljudje neprestan«« v mi-slih. | j V hudih časih trde «.»dr«Hibe niso umestne: dobrote, ki jih iM«de-tliš, pa nimajo haska, ker se zdi, jda so izsiljene: nihče ti za nje ne bo hvaležen. i j Temeljna stebra vsake države, naj ho nova. stara ali mešana, so jtlobre j»ostave in dobro orožje. /Dobrih postav ni. kjer ni dobre vojske; kjer je dobra vojska, so tudi postave dobre. Nobeno vladarstvo ni trdno, ki ne sloni na armadi; kdor nima i moči, da se brani v nesreči, je odvisen zgolj od sreče. Nič ni tako i nestalnega kot velik sloves, ki ni' • oprt na moč. , Vladar, ki se hoče vzdržati, mo-, ra znati storiti tudi hudo, mora znat j biti dober aH pa ne, kakor nanese potreba. | j Marsikaka navidezna krepost ne* vodi v pogubo, ako ji sledimo; obratno pa nam marsikatera navidezna slabost, ako ji sledimo, nakloni varnost in blagostanje. ' V naši dobi so izvršili velike reči samo tisti, ki so jih imeli za skopuhe: vsi drugi so propadli. i Nobena reč se sama tako ne uje i kot darežljivost. ! • Ali je bolje, da si priljubljen, ali da se te boje? Oboje je dobro. • Ker pa je težavno oboje zvezati, 'je varneje, da se te boje. < O ljudeh se na splošno lahko reče, da so nehvaležni, veternjaški. hinavski, hinavski, strahopetni, pohlepni na dobiček. Ko jim deliš dobrote, so ti povsem vdani: Ikri, imetje, življenje, svojo tlečo hočejo žrtvovati zate. dokler ni nobene nevarnosti. Ko^pa se približa nevarnost, ti obrnejo hrbet.' j Ljndja s«> brezobzirne j«i napram temu. ki išče ljubezni, nego napram onemu., ki se ga boje. j Ljudje pozabijo prej na uboj '•četa. nego na izgubo svoje dedo-viiy». Poved, da se polastiš tujega i metka, je vedno pri roki: vzroki za prelivanje krvi pa so r etiki in jih največkrat manjka. j Prvi žarki jutranjega soluea soj boječe izgledali skozi okno, za- ; mraceno okno in plaho poljubili1 vlažno zidovje zaduhle celice, kot ; da se ga Intjijo dotakniti. — ker \ idij«« le jrorje. ki požira dan za dnem nešteto mladih žrtev, hre-jktnelih po zlati svobodi. Na trdem ležišču leži mlad človek. Od trpljenja in gorja izpite « čl begaj!» nemirno po ozki celici in zro s hrepenenjem skozi okno k daljnemu solneu. It luči... Zunaj vlada pomladno jutro v vsej svoji krasoti, polno moči in" življenja, — a znotraj je samo pro-kletstvo in smrt. Neizprosna tujčeva roka ga je zgrabila kot. liu-dodelea in ga vrgla med to vlažno zidovje. da mu izruje iz srca vse lepe misli o svobodi, da mu s silo iztrga iz mlade duše naj-blažje, najdragocenejše: ljubezen do domovine... Podprl si je glavo ob lakti ter se je zamislil. Pred očmi so se mu vrstili žalostni spomini onega jutra, ko so ga s silo in po nedolžnem odvedli od doma v zapor. Bilo je mračno, deževno, apri-j lovo jutro. Nizko nad Vipavsko dolino yv je pasla gosta, siva megla in ležala kakor težka mora nad v s » tiho dolino in natl človeškimi srci. ! Stal jf preti hišo. OdpravljaL se je z «louia. da gre materi, ki se' je borila s težko boleznijo. jm»' zdravnika; hotel jo je iztrgati.1 četudi le za par trenutkov, ledenemu. mrtnemu objemu. Izza l'iiiw»ga v<« rakov. Z na-smeskoin mu dejali, naj gr«* i. njimi. Pogledal jih j*« začutie-no. «>či » v mil zar*«sile. z «lrht»'-«'ini. pojemajočim glasom jih je vnrašal "Zakaj.'" Niso zme-) * . y ' nili za njegovo vprašanje, zapo-\«-duj"«~'- um odgovorili, tla mora ž njimi. j Trd. nepremičen, kakor «la je | izklesan iz kamna, je stal pr«*tl njimi. Njegova duša se j«* utapljala v srdu in liolesti. — Ž njimi mora. «"«-tudi j«' nedolžen: zapustiti m«»i a bolno mater. iti. da sra vržejo. iu»t nešteto drugih, v za-duhli zapor. Kj«- je »'-loveška pra» ica ' Trpeča. nadvse ljubljena domovina! Kje je tvoja prost«»st. p» kateri hrepenijo tv«»ji otn«ei' Premagal j«'. . . Prosil j.' sani". če sme posloviti od bolne inatire. Dovolil; so mu. toda etleii je šel zii njim. da mu n»* uide. I Na p« Tel ji je ležala mati. skoraj nezavestna, ni «ra v«*č p««znala. njegovo ime je klicala v mrzlični omotici. Nagnil se je nad njo in jo strastno poljubil. Z otroško vdame tj . jo je objel, ki jo je lju-, bil vsa svoja mlada leta in ki ji je bil zdaj edino upanje in edina radost. i Stal je kot kip... Težka roka mir je le«»fa molče na ramo; zna-! men je za odhod. Se enkrat jo je objel in jo poljubil na blede ustnice, kot da ho-ee iz n ie izsesati vso materino ljubezen, kot da se hoče napiti moči za trpljenje sužnjili dni... I Nenadoma je odprlif široko svoje izmučene oči ter vprla vanj p«»gled. poln materinske ljubezni, kot bi hotela reči: ii Pojdi, ljubljeni etlinec! Pre-j našaj moško svojo usodo... i/, lju-' bežni do mene in iz ljubezni do domovine... Prišel bo dan, l^o mene ne bo več, a domovina bo j ostala... k m ji se povrneš. Misli name in ljubi jo radi mene in ne sovraži nikogar, radi* mene ne.' Taoborvno solnee naj bo solnce ljubezni in ne solnee srda... Ali me vidiš, v sree. sin? Povej vsem.' ki trpijo, da je to govorila nutti zato, da ne bi več trpeli njih otroci... Z lioscom!" Zaprla je izmučene oči. blažen mir je legel na njena lepa. bleda lica. Karabinier je pristopil in ga je od vedel. ■ S silo ga je odvedel od matere.' niso ga pustili, da bi ji stal v poslednjih hipih ob strani, da bi ji v zadnjih trenutkih blažil trpljenje. . . Vkovanega v težke okove kot hudodelca so ga gnali med nasajenimi bajoneti zato, ker je ljubil materine besede in ker ni hotel pričati na Iškarjotovo pismo. J Po dolgem maršu in trpljenju so dospeli do konca poti... Težka pest duši tisoče nedolžnih žrtev iu razjeda tisočerih >rc. — da umira pod njeno težo neštet«« mladih življenj. Od trpljenja obloženi hrbti se pripogibajo ni/.ko k tlom. od bolesti izmučene oči gledajo s hrepenenjem k daljnemu sol licu. k zlati svobinli. k vstajenju*. . Tako je tedaj prišla Velika noč, tako je obiskala mnogokatere tudi danes — — — Ključ j«' zaškripal v vratih ter ga predramil iz težkih misli... Vstopil je italjanski stražnik in inn prinesel jedi Molče jo je postavil predenj in izginil. Zaprla so se vrata, slišal st* je težki zapah, ključ je zaškripal v zarjaveli ključavnici, po hodniku so odmevali koraki italjanske straže--- , Ni pokusil jedi. Izmučen se je v legel na trdo ležišče, zaprl od slabosti trudne oei jn njegove ustnice so šepetale tihe*, skoraj neslišno: O mati, o domovina! Po dolgem hodniku so votlo odmevali težki koraki italjanske straže .iu trkali kot kladivo na ujetnikov«« srce: pride čas! i Iz dnevnika, S.dsal Silvester Škerl. »»h vznožju stopnjišea katedra* V jf čopeln, >.ara ženica iu je beračila. Ni-aesar ni videla; bila je ptrptjinoma -d«'i>a. l>ci je držala na Mr«»ko «»dprt«': siva zelenica je bila razlita im» V e«»lu j»* bilo razoranili tisoč brazd. gl«»b«»k»h in plitvih. k«»t nevednega otroka • »ranih. Koža na licih se je >vet:la. | bila j«' gla«lka. a i v nj«» so bil«' vrezane ostre črte. I stnice so bile blede. k«»t da je iztekla \>a kri iz njih. Ni-i«« molile, a premikale so >«• v molitvi. Čez ramena j«' im«da ogrnjeno «»guljen«». napol raztrgano re^no ovijal molek. ,--o |»i|e zavite v njo. Temno, od blata visoko gori |H»škropljeno krilo j** bilo z»-lo široko in j»* pokrivalo polovico stopiljie«'. | Vsak »lan j«' -tlfla tam. in če si š«*l mimo zjutraj ol> štirih ali /.v«• eer ob ••suiih. si jo vedno videl na tistem me- tn . . . I Ni bilo megle. Vendar j«- čl" veka «Iu£;lo in stiskal««. Nebo j' kalo... polagoma so st- spuščale solz«- na zemljo in padale na nejevoljna lica. sililo s,, v t«či in v usta. t'»-ste so bile vse samo blato in človek je bil v«-s obupan i «1 te^ra blata. — Mislil s«'iii mi-mogrede: nebo joka na Veliko- I 'noe. Ali ni t«» čudno.* S«' j.iz bi jokal... J Zapazil sem star««, oslepelo že-jiiico. Obstal sem na vogalu in sem j i gletlal. dež pa se je usipal name. . . Zvcftovi so zamolklo zapeli slavo. Obraz ženice je naenkrat za-jdobil slovesen izraz, a je takoj na-jto zopet jKistal k«>t deževno nebo. ! Niseni se zmenil za to. Stopal scfiu dalje po blatn in sem mislil na ubogo ženico. # Njeno življenje ne pozna dneva. V večni temi so zakopane njene oči. V njenem srcu je tudi izumrl dan. Vse, kar je njeno, jc kamen, na katerem st*di, in molek, ki ga drži /.e l«-ta in leta v rokah. | In njene ustnice se premikajo morda neprestano l«'ta in leta. in njene oči so leta in l«-ta odprte in ne vid i j«» ničesar. , Morda j«» celo oglušela, morda. A ko j«> zaslišala tisti glas zvona, j » je zdramil iz njene noči. srce je zagibalo, ustnice so se ustalile. oči st« se zagledal«' v solnee, ki ffa ni videla ne čutila »lolgo — /.iiživela je. A v hipu je zopet omahnila, j Slepec* ne more živeti. Legla je zo]>et v grob. Na onem mrzlem kamnu, z molkom v roki. s šej>e- tajočimi ustnicami in s široko-...... y odprt i m i • »c nn . . . ! * - * Ljndje. ki so InKlili i«o blatu. s«» • »letali ter poslušali velikoiu-euo peKcni zvonov. Nivo videli blata iu niso čutili dežja... J Velikan««". Velikajioči. . Življedje francoskega delavca. FRANCOSKI DELAVEC ZASLUŽI VEČ KOT PEED VOJKO, a s TEM SI MORE KUPITI LE NAJBOLJ POTREBNE STVARI ZA VSAKDANJE ŽIVLJENJE. Porota William G. Shepherd. Le s pomočjo nepristranskih, resničnih in skrbnih opazovanj je mogoče pokazati narodu Združenih držav, kaj razburja pravzaprav duhove ljudskih mas v Evropi. Povprečni Anglež ali Nemec mislita povsem različno tudi drup o drugem. Ta različna naziranja povzročajo veliko razočaranost, katero je zapaziti v sedanjem času v Evropi, in ki onemogoča vsako delo Lige narodov. i Vzemimo naprimer Francoza. Najti je tri vrste Francozov, —| najprvo bogatega moža, bankirja in lastnika bondov in vrednostnih! p-i pi rje v; drugič srednji razred ali povprečnega meščana in tretjič delavski razred, v katerega spada tudi kmet. Čitatelj naj se v nas-J led njem postavi na -blišče slednjega, namreč na stališče francoskega delavea in kmeta. Časi so ravno sedaj zelo trdi za francoskega delavca, ki služi j sv..j kruli v tvomiei ;:ii pri t ran športa ci ji. Padanje cen, kot ga je bilo opaziti v Ameriki. l. — ali pa vest«*, koliko moramo plačati sedaj za kruh * En frank in pol stane hleb kruha in jaz imam šest otrok Pogosto pojemo po šest hlebcev kruha na dan in polovica mojega zaslužka je šla. — Ali spadate h kaki uniji.' — sem vprašal. .— Seveda. Jaz ne vem, koliko manj bi dobil na dan, če bi ne spadal k i/niji. Mogoče bi se moral mučiti do smrti, a le stradal bi pri tem. 1'nija nam pomaga toliko, da ostanemo vsaj živi. Sljčna vprašanja sera stavJjal številnim francoskim delavcem, na katere sem zadel delu. Lit at el j naj se postavi na stališče takega delavea in videl b^. kaj pomeni resnična beda. l e bi bili vi Franco* iz delavskega sloja, z veliko družino ter dvajsetimi franki na dan. bi gotovo ne vedeli, odkod naj pride naslednji par čevljev ali obleka, katero nujno potrebujete vi ali kak drug član družine. Toliko svojega denarja bi izdali za živila, in ta živila bi bila tako slaba tla bi se vas kmalu pričel lotevati obup. — Edino upanje franeoskepa delavea je ohraniti si življenje z denarjem, katerega zasluži s svojim trdim delom. Na druge izdatke pa ne misli nihče. Če bi bili vi francoski delavec, bi si lahko privoščili toliko kruha, kot bi olj«anju prilik v de- iWwfr if^liiifomki ^ . _ Umetno namakanje v državi Texas. nekako pol mtljona akrov je že pridobljenih za poljedelstvo in tozadevno ozeklje bo več kot podvojeno. — načrt je pod nadzorstvom reklama- cuske {službe. Soglasno z informacijami, katere je dobil državni svet za vodne iužinirstvo se ravno sedaj vrši vtlik razvoj glede umetnega namakanja in v neposredni bodočnosti se bo izvršilo vec takili del kot kedaj preje v zgodovini države. To velja tudi glede osuševanja in glede načrtov, tikajočih se j vodnih reservoarjev. V zvezi z namakalnimi ali irigacijskimi podjetji se nahajajo tudi načrti za naprave, ki bodo proizvajale električno silo ter zakladle mesta in vasi z lučjo in gonilno silo. Storilo se je tudi že korake, da se izpremeni državne zakone, tikajoče se namakanja in sicer tako. da se bo še bolj pospešilo reklamiranje suhih ozemelj. Sedaj je v državi približno 500.000 akrov zemlje, katero se namaka 11a umeten način in sestavlja se načrte, s pomočjo katerih se bo v bodočnosti namakalo več kot še enkrat toliko suhega ozemlja. J. A. Starlev iz Pecos član iri-gacijskega komiteja, ki ima v Av-stauu v rokah zakonodajne zadeve. je izjavil naslednje: — Ena glavnih ovir k razvoju namakalnih načrtov je bila premagana, ko je bil leta 1917 sprejet v Texasu amendment k državni ustavi, ki je uveljavljal, da je vsa vodna sila v državi last sploš-nosti in da je podvržena takim regulacijam ter sklepom kot bi jih smatrala zakonodaja za potrebne. Splošne postave, kot obstoje sedaj, določajo metodo, potem katere .«11 je mogoče pridobiti pravice glede uporabe vode za namakanje, kopanje rud ter izrabljanje vodne sile v občinske, ali komunalne svrhe. — Izza sprejema tozadevnega amendmeta se je pričelo z izvrševanjem številnih podjetij in številna nadaljna podjetja bodo oži-; votvorjena v kratkem času. Med j novimi središči vodne sile je tre-.ba prav posebno omeniti ona pri Wichita Falls in tozadevni načr- • ti vključujejo zgraditev velikan-, iskega reservoarja. Mesto Wichi-ita Falls bo dobivalo iz tega vira 'vso vodo, katero se potrebuje v 'občini-in poleg tega bo namaka-'nili 150.000 akrov zemlje, ki se nahaja v neposredni bližini ali okolici mesta. Naprava bo pričela z obratovanjem leta 1923. Mesta Abilene in Stamford gradita vsak zas* reservoarje, ki bode. zakladali občini z vso potrebno votlo, dočim se bo preostalo vodo j porabilo v irigaeijske svrhe. Na-'pravilo se je tudi vse potrebne.načrte za ustvarjanje velikega vodnega reservoarja ob Colorado River v bližini Bronte, s pomočjo katerega bo mogoče namakati približno 100.000 akrov zemlje, ki je bila dosedaj neplodna, j Pecos dolina v zapadnem Texasu izdeluje načrte, s pomočjo ka-itcrih naj bi se zgradilo velik re-Jservoar v bližini Red Bluff, kjer j bi se lahko zakladalo z vodo približno 150.000 akrov zemlje, katero bi se na tak način rešilo ter napravilo pristopno za obdelova-inje. Načrt pri BI Paso, ki stoji pod nadzorstvom Zvezne reklamacij-(ske službe, je bil razširjen nadalje navzdol po dolini, da bo vklju-loil precejšen del ozemlja, nahajajoč ega se v neposredni bližini o-nega, ki je bil že dosedaj nama->|kan. Leon Springs namakalne naprave, nahajajoče se severozapad-nc od forta Stockton v Pecos o-kraju, nameravajo pav č eat i svoje reservoarje, da razširijo obseg o-zemlja, katero namakajo. Ozemlja, krog forta Stockton so bila organizirana v namakalni ali iri-gacijski distrikt in sistem je bil izboljšan in povečan. V Panhandle okraju Texasa je najti številne reke, ki nudijo izvrstne prilike za razvoj irigacij-skih naprav «n predložilo se je že štefilne načrte, s pomočjo katerih bi bilo mogoče namakati ter dati poljedelstvu na razpolago obširna ozemlja, ki so bila dosedaj brez vsake vrednosti. Tako je naprimer na razpolago vodovje Devil reke, ene najbolj zanesljivih rek ▼ državi, ki bi lah- ko dajala na razpolago vode za namakanje ozemlja v obsegu celih 100,000 akrov. Vsa znamenja kažejo, da je v najkrajšem času pričakovati največjega razvoja v tem oziru in da bo konečno napočil čas, ko se bo iztrgalo suši in puščavi na tisoče in tisoče akrov, ki bi lahko proizvajali neizmerne množice živil in drugih potrebščin, ki pa so sedaj j zapuščeni in neplodoviti vsled po j manjkanja vode. Suhost. Dočim nekatere osebe trpe radi prevelike debelosti, so drugi v skrbeh, ker tehtajo premalo v razmerju k svoji višini. Suhost more biti posledica enega ali več razlogov. 1. Telo utegne biti nagnjeno k suhosti že po dednosti. 2. Suhost more biti vsaj deloma posledica pretiranega telesnega ali duševnega napora. Skrbi in bojazen, pomanjkanje spanja in počitka sušijo telo. j 3. Vzrok pa more biti kaka skrita bolezen, naprimer tuberku-' loža, ali pa pokvarjenost prebavnih organov. 1 Res je. da so ljudje vitke postave čestokrat močnejši, bolj vztrajni in vzdorni nasproti boleznim kot oni. ki so nagnjeni k debelosti; ali. dasi vitkost utegne biti znak telesne sile in vzdorno-j sti-. more pa suhost pomenjati te-! lesno slabost in dovzetnost na-j sproti boleznim. ? Ozdrariti suhost je le mogoče s tem, da se zdravi njen vzrok. Ako to telesno stanje je pripisati skrbem, pomanjkanju spanja itd., tedaj treba odpraviti te vzroke. Ako je suhost nastala radi preveč, dela. treba zmanjšati količino de-j la oziroma izpremeniti delo. Ni dobro jesti, ko je telo utrujeno.1 Pred in za jedjo, ki naj bo po možnosti raznovrstna, naj si Človek jemlje kratek počitek; med eno pojedino in drugo ne bi smelo biti presledka čez štiri ali pet ur. Nekaterim suhim osebam ne tekne mast; ta odpor treba premagati, in jed naj vsebuje precejšno količino mastnih jedi. kakor mleko. maslo, slanino in olfVno olje. Karbohidrati. to je škrobi in sladkorji, so zlasti velike vrednosti za ustvarjanje telesne masti. Treba veliko pozornosti obračati na prebavo, kajti suhost utegne biti posledica neprebavnosti. Jedi, ki so- po lastni izkušnji škodljive, treba opustiti. Paziti treba, da so zobje k dobrem stanju. Posebno pa mm se pazi na to. da ima telo dos\Wanja in počitka. v- boj za slovensko šolo v devinu. V Devinski občini je nad 70 slovenskih šoloobveznih otrok, laških pa komaj nekaj nad 10, kljub temu pa obstoja v DevLnu samo italjanska šola. Bivši sin-'lako je silil slovenske starše z o-rožniki, da morajo pošiljati svoje otroke v italjansko šolo in grozil jim je celo z interniran jem, včasih pa obljuboval, da dobi Devin" slovensko šolo. ko se popravi Občinski dom. Ta dom je poprav-'jen. ali slovenske šole še vedno ni. Pač pa je nastanjen v "prostorih bivše slovenske ljudske Šole takozvani "asilo'V katerega pokroviteljica je sama vojvodinja D'Aosta. V Medjivasi so se vsi soglasno znova izrekli za otvoritev slovenske šole, in otroei so hrupno jokali in prosili svoje očete, da naj podpišejo zahtevo za slovensko šolo, ko se je mudil tamkaj slovenski zaupnik. Deviit-ci hočejo nadaljevati boj za slovensko šolo in zahtevajo, da se nemudoma otvori, izjavljajoč obenem, da svojih otrok ne bodo nikdar pošiljali v italjanske šole. Kdaj se začno izpolnjevati svečane zagotovitve vodilnjh italjan: »kih državnikov, da se bodo mogli Jugoslovani y Italiji kulturno ne-ovirano razvijati? . 4ojaj0u nabocate sje k| -oll a 1x11 k> pa", naj tkOji novi—p dmviu * snvtsns mSavah. : ... . . Jugoslavia irredenta. , GLAS NARODA. MARCA Smrtna kosa. Iz Trsta poročajo: Zapustil nas je Svetko Martelanc, mož v najlepši dobi, star šele 35 let. Koliko smo izgubili s tem možem, nam vedo povedati Barkovljani. med katerimi je živel in delal. V Bar-kovljah ni društva, ki bi ne izgubilo z Martelancem enega svojih najbolj vnetih članov. Ne sanio stariši, bratje in sestre,- vse zavedne Barkovlje žalujejo ob njegovi rakvi, rakvi mladega moža; ki je obetal, da jim ostane še dolgo sobojevnik. — Ne samo pri Sv. Mariji Magdaleni, kjer stoji njegova rojstna hiša, temveč daleč ' naokoli znani slovenski rodoljub Josip Cerkveni« je legel k večnemu počitku. Neizprosen bojevnik, hrast, ki je zrastel na kraških tleh, je pustil občutno vrzel v naših bojnih vrstah, v katerih stoje :tudi njegovi sinovi in hčere, ki jih je vzgojil v narodnem duhu! Tako je zapustil svojemu narodu najlepšo zapuščino. Kremenit karakter in zlato srce. neizčrpna požrtvovalnost in ljubezen do svojega naroda, neumorna skrbnost za svojce, to so lastnosti, po katerih je bil pokojnik znan vsem I tržaškim Slovencem. Vi .Zk&i Poročil se je v Trstu naš rojak dr. Slavko For-nazarič z gdč. Mimi Pertotovo. 1 * v Ni ; • V spomin pok. škofa Mahniča se napravi ustanova za slovenske sirote v pokrajinah, pridruženih Italiji. Tako je bilo sklenjeno v Štanjelu na Krasu na dan zadušil iee po pokojnem dr. Mahniču. Napravi se nadalje kip iz belega marmorja in spominska plošča na njegovi rojstni hiši. ! • Vi j Gorico popravljajo. i V Gorici je, kakor se z italjanske strani poroča, od 2200 poškodovanih in razdrtih hiš več ali manj ali popolnoma popravljenih okoli 1200. Popravila je treba torej še mnogo. O kakem mestnem regulacijskem načrtu ni govora- 1 ; v I Apetit italjanskih ribolovcev. I Na seji italjanskega ribolov-skega društva v Trstu se je sklenila resolucija na vlado, naj se pri predstoječih trgovinskih pogajanjih z Jugoslavijo zavzame za pravico italjanskega ribolovstva eksploatirati tudi bogastva iztočne obali, zlasti v Dalmaciji, ustanoviti tam ribolovne točke in skrbeti, da italjanski kapital sploh zagospoduje nad vsem jadranskim ribolovstvom. Upati je, da jugoslovanska- vlada ne bo dovolila v te načrte, ki merijo za uničenjem domačega ribolovstva. Za obnovo novih provinc. Laška vlada izda dekret z določbami za obnovo Primorja in Tridenta. Dovoljuje se financiranje 10 miljonov v poino-č zadrugam za obnovo novih provinc. Beda v zasedeni Dalmaciji. Iz Komiže poročajo, da je pomanjkanje doseglo vrhunec. Ita--jljani ne dovolijo, da bi se živila1 jdovažala iz Jugoslavije, od dru-[ god pa tudi skoro ničesar ne pri-| jhaja. Draginja je nepopisna. Po( ! raznih tihotapcih se je nakopičilo 1 j v kraju ogromno bivših avstro-j ogrskih kron. ki sedaj nimajo [skoraj nobene vrednosti. V Ko-1 miži plačajo za 1 dinar 14—20 K,1 'za 1 dolar pa .300—600 K. Moka j bela je po 60 K kg, meso po SO K,' I ribe pa po 60—100 K kg. Prebi-jvalstvo nestrpno pričakuje končaj j svojega trpljenja. 0 prestižu karabinjerjev v Dal- maciji je govoril v italjanskem senatu admiral Mili o, dobro znan kot u-pravitel j okupirane Dalmacije.1 Trdil je. da uživajo karabinjerji velik ugled, ker ne zahtevajo <^1 ljudi denarja in ne groze z bajoneti. Glede izvoza živine je stvar ta, da se kmetje boje, da bi jim je Srbi ne vzeli,- zato jo prodajajo Italjanom. Senator Spirito je t'»-žil o veliki protiitaljanski propagandi po Dalmaciji. Senatorji bi bili radi govorili o konfliktu med italjanski mi vojaki in hrvatskimi kmeti, pa so morali vzeti na znanje. da je dotična vest zlagana. Laž je pa tudi. kar je govoril sloviti admiral Millo. ka.iti karabinjerji so surovi in skrajno sovražni jugoslovanskemu prebivalstvu. zato jih noben Jugoslovan ne more videti. Na tisoče krivic so že zadali Jugoslovanom. Za njimi pa obkladajo s krivicami Jugoslovane italjanski državniki Millove vrste. Ali s surovostjo in lažjo ne zgradijo Italiji dobre bodočnosti ob Jadranu. t Morilec karabinjerja Cecchina v Trstu. Aretiran je bil v bolnišnici o-krajne bolniške blagajne 271etni Hektor 1'ssai. osumljen, da je u-strelil karabinjerja Cecchina. Izpovedal je, da so krivci štirje in da je ustrelil Cecchina 11 j ego v 171etni brat Brunuo Ussai. Policija jih je aretirala. Brunno l"*-sai je odločno trdil., da on ni u-strelil Ceccfliina. Nato pa je točno Hektor Ussai izjavil, da je on rno- 1 rilec. 1'ssai je Italjan. Torej jc Italjaii umoril Italjana. Listi v kraljestvu pa kričijo o jugoslovanski zaroti in da so Jugoslova- ni napadli in umorili Cecchina. Tak nepošten boj vodijo Italjani v kralj est \ii proti Jugoslovanom. Pogreb karabinjerja Cecchina se je izvršil brez. incidentov. 0 tržaških dogodkih so govorili v italjanskem parlamentu. Podtajnik Corradini je poročal, da so neznani ljudje pri Sv. Jakobu ubili meščana, ki je prepeval, češ. da se sme tam peti samo boljševiške pesmi. 1/. Lavo-jratorovega poslopja je bila vržena bomba in oddanih je bilo nekaj strelov. Vlada je vse odredila /.& javno varnost. Bellon (komunist) je odgovoril, da so faš-isti !proti Lavoratoru delali po dogo-j vorjenem načrtu in z očitno ved-[nostjo javnovarstvene oblasti, ki i bi bila kaj lahko preprečila naskok na Lavoratora hi temu sledeči požar. ' ' ' / f Aretacije koroških Slovencev. Iz Svetne vasi poročajo: O Bo-jžiču je bila tu v gostilni pri ''Tiskarju" majhna slovenska družba i iz Borovelj. Neki nemčur ie ta- i . . * j ko j javil orožništvu. da imajo Slovenci v Šentjanžu tajno zborova-111 je. in od tistega časa sem neprestano ^preiskujejo, kaj so namišljeni govorniki »govorili. Nekega dijaka, ki je isti dan v Šentjanž prišel obiskat svoje sorodnike, so takoj prijeli ter odpeljali v Celo-vee v zapor. Te dni pa so aretirali ženo slovenskega kmeta Slenvea in jo oil peljali v Borov-IIje. Pravijo, da bodo — seveda po nedolžnem — še več Slovencev aretirali in izgnali. Benečanski Slovenci. Najbolj oddaljeni od drugilr Slovencev so Rezijanei, toda slovenščine se drže. Imajo 3 duhovnike. Župnik je Lah. kor Slovenca ne dii vlada, kaplana sta Slovenca. ker je tako odločno zahtevalo ljudstvo. Pri Sv. Lenartu, veliki i'ari pri Čedadu, so blagoslovili nove zvonove. Slavnostni govor i je imel čedadski dekan Liva, in J ljudstvo je bilo presenečeno, ko ga je slišalo slovenski govoriti. V Podbonescu so vstunovili štpeter-ski Slovenci, ki prebivajo ob reki Nadiži, konsiimno društvo, ki je imelo v nekaj mesecih nad poldrugi miljon prometa. Blago je v j njem boljše in cenejše kot v Vidmu in Čedadu (I dine Cividale). I Dekret, zadevajoč gradbo gospodarskih in ljudskih hiš. je raztegnjen tudi na Julijsko Benečijo. Na Gori-[škeni se pridno (popravlja in zida, i ali dolžnost vlade je. da se vendar I zgane in da trpečemu ljudstvu potrebno pomoč. -- K59 (SE31JE28 5553 % • * . ■ NAZNANILO Bančni oddelek države New York je dne 23» novembra 1920 inkorporiral Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St, New York Vsa kupčija se vrši kakor preje, z razločkom, da je sedaj državna banka, a ne vec privatna. Osobje je^ ostalo staro in ima zveze sedaj bolje bodisi v stari domovini kakor tudi v Zdr. državah. Vsi moneyordri, drafti in čeki, katere bodo ro-_ jaki od sedfltf naprej pošiljali za denarne pošilja-tve v staro domovino ali potne listke naj se glase: i Zl. s ' ~ ~ . < ."-*'' ' | Fralik Sakser State Bank Zm fnm IrapSq. j. polno vpInčaM noU $150,000.00 in. učen Kapital $100,000. Rezervni sklad $50,000. / . Za Fnmk Sakšer State Bank PRANK SAKSER, predsednik Zadnji "zli" mož divjega zapada. • - - - - - rrj t ~ Ah bo ali ne bo ? __CLAS NARODA. MARCA '21 _____ ii:i /vtu njtli, ituu sVojv ^labt' *tnmi. Tu« i i Henry Starr ima »voje. Imel j«- tajno ambicijo in i" J ^HJivOJJdltt. Skozi več kot trkiesat let je u/i-val neohiejem sloves \/ornega banuita. ki je izzival nevoščlji-Ul>l v*** tozadevne gospixle onstran Miv^Ls^Lpjtija. Njegova ipe-eijulit« a je obstajata v tein, du jc pfaiM?! kuKu mestece ravno ojmh* dne, stopil s konja pred kako jilavno banko ter odšel » pozori-»' M svojega delovanja šele potem, o banke. Včasih v jc zadovoljil ajanio ->.iji ajse JC a I d run tu Krajev, a jer w bilo tli >1. •> ,J' '„ 1 1 » JHU Jllfi - . a«. \ oto, ki »h t)ila sicer \t ikattska, ki pa je prihajala ^ njt'g<>ve roke p"latronia in ntal- * 1 s><"i,.*,ii! ^ U''n na a ibicija. Dosti je zaslužil da so 11 • toliko oliiitčil no na i novejši motit. i u*it it*, uo mirno, sedel v svojo karo in sc • m! ;>< E ial i/, mesta kot so t o Tako so delali \ si bamliti v Pa-tersoim. New YorUu, Drooklynuj ter drugod v zadnjem času. in' 1 leni v Starr ni i»w«jel pojmiti, za-j v uklahooti ali v Arkansas. Mo-| ji oče je bila to bedasta ambicija,} a stvar je bila dejanski taka. Po trideset ill letih feurijere kot 4 * bad j man na z«padu je hotel naenkrat postati moderni bandit, ki , M- poslužuje avtomobila. | Samo «>nkrat je poskusil in ta! posits t-a j«- sTa! življenje in. kot! pravi fraza. umrl n škoduj i na' s\ojili nogali. l.e par ur je igrai i ni"--, bandita z avtomobilom. l*red enim mesecem je prišel v tuajltuo zaspano niesteee Harrison v ArkansaMl neki majhen avt<»- II.ubil. ves oškropjjen od blata.1 i lia/en note rja .so bili v avtomobilu še trije možje, ki so nosili maske ter bili oSoroženi n' . . . . : <> tai.t 'Iva roparja sta zbežala. M- i r .:<• ■ idal še en strel za bc-■ .' avt"iii'-ibiloin, ki je odpe-•! |.o Lr cesti navzdol. Ko - ■ .i- \ mi!. zadel na roparja, ki je ležal na tleh. .laz -eni llenrv Starr, — jo priznal ropar. Starta so odvedli v okrajno jet-. -i. •••». k.ier je zdravnik izjavil. 'i.i o- .....lr okrevati, ker mu je -'a raziula hrbtenico. Visel je - i / Ijonjem in smrtjo skozi f čas pri zavesti. N : ■ ■ \ a žena .ie prišla iz Tulsa in v s, u i/ Muskogee kjer hodi i. Z. človeka, ki je preživel ii" sv.jega življenja s tem. la .• -i postave, je bil to malo k nveneijoualen konec. P ■ a s« celo, da je priporočil -v. . '■•m rt jo sinu. naj hodi i>< stena pota. » H- n > Star je bil že po naravi /;■ bandita Njegovi ne-<-••• "liii ; :-e«.lniki so bili nasled- I ■;■* I ii Stan eden naj-• ar ! i J i ljudi v Cherokee i a n st\ e i plemenu ; lielle >• ■• zti.. a v t "kraljica bandi-< Younger, njegov stric lin.i'.'c Starr, njejjov oče. l*pa-- ;:! sorodnikov je izjiolilil. i ; -tal je len najdrznejših banditov. I U ;-e/i\.-l na farmi. Cela • a v/^oja je obstajala v ' • i: jahaluili vajah, pred- "elnih. Ko je njegov oče • je .mit i dnigič pon»-zapustil dom. da strelja s, >j.. lastno pest. To se je zdel •.■«•"■ i ei::ii način, kako si služiti kruh. S.- j.vdno je bi' star devet--t i. ga je njegovo vzorno seznanilo z ječo. Njegovi ; • • " j • i. pravcati aristo- • • v "ira/ ti konjskih Tatov in •v i ve n< rčevali iz njega t a. t naziva! i " greeuliorna". so ei-lo. da je prišel v ječo i M-nie ju napač-nih obtožb, kar • velik . razžaljenje. To je !.ti njemu, je odšel, trden V '.a-m siviepu. da bo pokazal ■•'••• - •'V.-tu. »la zna l»iti v resnici pravi bandit. \ kolikor kažejo oficijelni za-| z •' a m k i .hI leta I^KJ. naprej, je /."-liii! najbolj optimistična upa-u.ia onih. ki -/nih zločinov tia en delavni j'lan. kot je -ploli kak liandit na i zapadu kdaj mislil, da jih je mo-Igoče izvršiti. Konečno je ustrelil i'1 ubil nekega Floyd Wilsona, [detektiva, ki ^a je zalotil na neki .samotni ctsti. Pozneje je rekel. , la je siimemu sebi obljubil, da ne '»o nikdar streljal na človeka, ra-ze.i \ sa aioolgo časa že govorimo in pisarimo o anketi, ki se naj skliče v I Sel grad. Iz uradnih objav posnemamo, da se anketa skliče in da bodo razpravljali o krizi, o carini in o načelih, po katerih naj se dvigne industrija v državi. Kiitiki gospodarskih razmer pri nas navajajo kot glavna vzroka krtzi delavske plače in trgovsko politiko. Skoraj jc res, da je v teh dveh trditvah zapopadeno vse, toda vprašanje je, kako naj se te splošne vzroke odpravi in kaj vs.- tiči za njimi in če nt morda vir vsega zla le preslaba uprava in splošni desinteressemeut na ureditvi gospodarstva. O delavskih plačah ne bomo izgubljali dosti besed. To je stara f-'aza meščanskih političnih strank, ki presojajo plače po številkah, re da bi primerjale vrednost dearja z blagom, ki ga za ta denar de-! lavec dobi. Pred vojno se je delavec za silo oblačil, skromno živel, sedaj tega. ne more. ker je cena blagu zelo poskočila, mnogo bolj. ka-j kor pa so se zvišale plače, tako da delavstvo trpi danes povprečno! veliko inaterijelno škodo. Isto. kar velja za delavca, velja tudi za ma-! Iga produeehta, obrtnika, uradnika. Ta razlog torej ne more biti. pravi vzrok propadanju industrije v.Sloveniji. Pač pa so gospedarsko-politieni vzroki: brezbrižnost države ne ! praktične trgovske pogodbe z inozemstvom, in špekulacija industrij-lev samih. Trgovce pani je pripovedoval, da je hotel od tovarne pokupiti vse kovinske produkte, a tovarna jih r.i prodala, ker je mislila. da dobi še boljšega kupca. In ker se ji to i posrečilo in ker je trgovec dobil cenejši vir, ima danes tovarna zalogo blaga milijonske, vredno? t: a grozi, da ustavi obrat, ker ne more oddati izdelanega j blatra. Industrijei so se zanašali na verižništvo. ki je pa izpodletelo. Skupni interesi za razvoj industrije »niso prišli nikjer do izraza, j kt r je vsak industrije«- in menda tudi "država" liotc'a verižiti na | '•voj račun. Ni torej bilo časa ne za ureditev carine, ne za ureditev' trgovske politike s sosednjimi državami. Danes smo pred katastrofo. Najhuje trpi že ves čas p redil na in-J dustrija, sedaj je kovinska kriza na vrhuncu, preti liani kriza v tr-J ■rovini sploh in če ta nastopi, doživimo lahko veliko gospodarsko katastrofo. Kriza v mlinski industriji, v usnjarski, tiskarski nam že tr-' ka n i vrata. Treba je samo še denarc katastrofe, pa nastane najhujši udarec, ki l»o potegu«! v vrtinec industrijo, trgovino in z vsem temi tudi delavstvo. A..keta torej, ki !>o sklicana, ima prav obširne polje, da pregle-; da prave vzroke na eni strani, na drugi strani pa tudi. da preišče pra-1 vi izhod iz te zagate ' j Zdi se nam. da mora imeti anketa pred očmi zlasti dve stvari ' prvič utrditev trgovinskih odnošajev z inozemstvom in pa pospeše- j vanje potrebne primerne industrije v državi. Zlasti se nam zdi važ-1 no. da se v industrijo investira kapital ter da se lastne potrebe krijejo iz lastne produkcije. Promet se pa mora urediti tako, da se ris-kantne špekulacije po možnosti omeje. Ako Ih> torej anketa imela vse to v vidiku in bo državna uprava z energično roko p ose ir i a vmes takoj, lahko še marsikaj rešimo, čc pa tega ne stori, bomo imeli "en pflanz" več. ' glasili prostovoljci, ki so gledali iia to, da se ni približal noben pomožni šerif. j Da pokaže svoje zaničevanje do maršalov Združenih držav, ki so ga podili, se je pričel voziti povsem neženirano naokrog po deželi ter ropati. Pripovedoval je mimoidočim, kdo da je, ter javno izzival oblasti, naj ga primejo. i Nato pa je prišel slavni Pry or Creek rop. ko je njegova ganga' oropala potnike nekega vlaka, ko je stal slednji na postaji. Vlak in potniki so bili orrieeln. K no leto pozneje »e je poročil z Miss Ollie F. Gritfin, napol In- , dijanko iz Cherokee plemena, de-1 klico precejšnje izobrazbe, ki je bila učiteljica v šolali indijanske- j ga teritorija. Ko se mu jc rodilo dete, se ni Starr niti eno minuto ( pomišljal, ko jc bilo treba izbrati ime. Imenoval ga je Theodore j Roosevelt Starr. UaiidLt je pričel . postajati ugleden in pošten člo- , \ek. i o . '1 Se predno se je povspel tako visoko, da bi pričeli njegovi so-', meščani razmišljati o tem. da ga izvolijo za dekana cerkvene obči- j ne. so pričele čudne govorice pri-' hajati na njegovo uho. Governer .z Arkansasa je naprosil igover-1 nerja iz Oklahome, naj spravi1 Starra preko meje. da se ga stavi' pod obtožbo radi ropa v lienton-I vil le. — Oh, hell! ^— je rekei bandit ter vrgel raz sebe tenki plašč dostojnosti. katerega je nosil dote-j daj. Sledilo je sedem let velikanske delavnosti. Z novo organizirano gango obupanih značajev jc odšel Starr na bojni pohod ter vključil številne v krog svoje delavnosti, j Pogosto je preživel par mesecev v Coloradu, šel nato v Kansas. ■ skočil preko v Missouri ter se vrnil nato v staro domače ozemlje v Oklahoim in Arkansasu. ! Konečno je postalo zasledova-j ■nje tako vroče .in vztrajno, da sta, j se on in neki njegov tovariš, pol [imenu "Stumpy", napotila proti | New Mexico, izvršujoč po poti I celo serijo ropov. Vsled izdajstva j nekega ožjega prijatelja sta bila vjeta v nekem rudarskem taborišču v Arizoni v bližini mehiške meje v maju 1!>09 in oba so spravili nazaj v Colorado. V novembru istega leta je bil Starr spoznan krivim ter obsojen na ječo od sedmih do petindvajsetih let v Canyon Citv jetntšniei. j Thomas J. Thvnan. eden prvih j jetniških uradnikov, ki so trdno j vrjeli v takozvani častni sistem, je napravil Starra za člana svojega častnega oddelka. Vsled dolgih izkušenj je bilo obnašanje Starra v jetnišniei naravnost vzorno. Potem ko je odsedel manj kot pet let svoje kazni, je zopet dihal prosti zrak ter pričel organizirati novo gango, ki naj bi delovala na divjem jugozapadu. Kmalu nato je Starr zasnoval in izvršil najbolj senzacionalni čin svoje karijere. namreč klavni bančni rop v Stroudu. Okla. Z dvema drugima je prišeel povsem mirno v Stroud Na/t i on al Hank ter zaklical: — Hands up! Ravno en blol^ po cesti navzdol so štirje nadaljni člani njegove tolpe navalili na Mrst National Bank z istim pozivom. ^ !»lainih vratih Strmtd National Bank je bil naibit velik 1^- pak, podpisan od govenierja iz Oklahome,- na katerem je stalo napisano: i i" *1000.00 NAGRADE za HENRY" STARRA živega ali mrtvega! J____i j Starr n uiti trenil z očesom, ko jc videl to svarilo. Mesto tega pa je šel naravnost noter, ustrahoval uradnike, spravil J. H. Char-jlesa, predsednika, ter Lee Pat-jricka, podpredsednika, v zadnjo i sobo. Vzel je v roke vrečo in rekel: j — lapraznite blagajno ter na-1 mečite semkaj! V istem trenutku pa je bilo čuti strele s ee?te navzdol. Kmalu je j postalo streljanje splošno. Novica | o napadih se je hitro razširila po celem mestu. Starr je sam posegel J v boj ter pričel pokati s .svojo puško. Paul Curry, nedorasel dečko, a I veren čitalec vseh romanov in do-jživljajev Nick Carterja, je pohi-I tel po cestah, da najde orožje, s j katerim bi napadel bandite. Pri I mesarju je našel neko strašno pu-(ško s kratko cevjo«,Mesar je imel navado streljati *s to puško prašiče. predno jih je zaklal. Starr bi bil lahke ustrelil deč-jka. ko je prišel proti njemu, a j imel je boljšo tarčo dalje po eesti ■ navzdol v enem svojih starin sovražnikov. nekem pomožnem šeri-I fu. Deček je ustrelil in Starr je I padel na tla. zadet v bok. Louis Estes. glavni pribočnik Starra in voditelj napada na drugo banko, ^e je istotako zgrudil s kroglo v boku. Ostali bandit i so postali vz '"tuirjeni ter zbežali. ! V uradu doktorja, da drugi ! strani banke, katero je Starr oropal. so ga položili na mizo. — Gotovo, jaz sem Henry Starr* j je rekel. — S kakšno stvarjo na me je deček obstrelil? , Po so mu i>ove nrpravili tako. kakor je predpisano in tudi ni- » uazua-čili vzroka. Njih poskus je zelo črtal brezu-pesen. MATIJA SKENDER JAVNI NOTAR Za Ameriko in stari kraj 5227 Butler Street __Pittsburgh. Pa. Revmatizem. ZNAČILNO DOMAČE ZDRAVLJENJE DANO OD ONEGA. Kt GA IMA. Spomladi 1. 1S!»3 me Je lotil mu-^kulairii in vnetni Tevmatizem. Trpel sem veO kot tri leta. trpel kot vedo la-mi oni. ki sa »majo. Poskušal zdravilo za. zdravilom, zdravnika zn zdravnikom toda dobljena pomoč je bila začasna. Konečno sem dobit zdravilo, ki me je ozdravilo in bolezen se ni več vrnila. Dal sem pa d.-stim revmatičnim eeio takim, ki so morali biti v post»lji vsled revnuitizma. nekateri stari od 70 »lo £0 let in uspeti i so bili taki kot v mo-• je:n slučaja. Moja želja je. da bi vsaJ< imskufial to čudovito zdravilno rnoč. Ne pofiljtts nobenega centa. PoAlJ.te sa mo svoje Ime In naslov tn jaz vam bom r>oslal poskuftnjo zastocj. Ko boste to porabili in boste prepričali da Je uspešno za \aš revnratimm. pošljite ceno. en dolnr. Pomiftfjite. da jaz nočem denarja, dokler ga ne poš>*et* prostovoljno Alt niso to čisti računi Zakaj bi trpeli nadalje. če> se vam nu dl us:»e*riii pomot? Ne odlagajte PiAo«. >«"rk M .lac-kson No 425 G. I>urston T31dg.. S\-racuse. N. Y. Mr. Jackson odgovoren. Gornje porod-; 'o* ie resnično. | Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 63& Peon Ave. Pitttborgh, Pa. ft Dr. Koler je naj- N sta rejfti slovenski s* zdravnik ftpecja-Ust v Pittsburehu. •T ki Ima 24-letno t prakso v »dravlje-ti ju vseb m&Jdlh bolezni. Zastrupljanje kr-vi zdravi m cla-wvltem 6t>6. k! ga je Izumei Jr. prof Ertich. Ce Imate mozolje sli mehurčka po telesu, v rrlu. Iroad.nje las 0©iečlne v k-vrteh. pridite In IzCfsti! vam bom kri Ne čakajte, ker ta bo fezen naleze. Vse mežke bolezni zdravim po o-irajAani metodi. Kakor hitro opazit« da vam prenehnje zdravje, ne čakaj te. temveč pri,'J t« in J a* v»m m bom zopet povrnil. Hyroeolo all vodno kilo ozdravim v 36. urah In sicer brez operacije Bolezni mehurja, ki povzročajo bo-(ečine v križu in hrbtu In včMlh tudi pri puSčanJu vode. ozdravim a «oto-*»-*tJo Re\-matizcm. trganje, bolečine o-tekllne srbečice, Skron® in druge ko-t..e bolezni, ki nastanejo vsle* nečiste krvi. ozdravim v kratkem Času tn ni potrebno le."iati. Nekate-i drugi zdravniki rabih nedeljah od 9 do I. Naturalizacija. I'STAVA ZDRIZE-MH DRŽAV AMERIKE. -Mi. i.aj-.Hl roženih držav, ugotavljamo in ustanavljamo uusledujo ustavo Združenih dr-završeno zvezo, tla ustanovimo pravico, za^o-zavfriio zv.»zo, da ustanovim«, pravi«-,,. tovinio »ioinači mir. da doU^imo skuono ohram-ho. jxispeSimo splošno blagostanje in tla za- 'lovimo blaciMlovc prostosti sumi s«-!,i ter svojemu potomstvu. ("i.kx r. Zakonodajna sila. 1 >el. I. Vsa zakonodajiui sila. isMleijeiiu v tem. naj In, izročena Kongresu Združenih držav, ki naj obstaja iz senata in i»osbtiiski- zl»ornIee. 1'oslanska /luirnira. rr.EN n. 1. Poslanska zbornica naj 1h, sestavljena iz elaiiov. izvoljenih vsako drago let«, «n? nar«Kl^ posameznih držav: in vol i lici v vs;iki posamezni «lr7.avi naj imajo kvalifikacij«'. ]M,trel»ne z.1 elektorje uajl>olj številne skupine «lržavne zakooodaje. Kvalifikacije (usposobljenost) rlaiiov. Nobim iis«-lia ne more ln.stati iMtslatiet-. ki ni dovrStla starosti pet hi dv&j&ttii let t«*t-bila st^letu let državljan Združenih držav in ki ni prebivala v «"-asu. ko j«' ltila izvoljena, v državi, v kateri je bila izvoljena. Pravila za porazdelitev zastopnikov hi direktnih davkov. Poslanec in direktne davke naj se porazdeli meti razli«"ne države, ki hi bih' un^oft-vključene v to unijo soglasno iz njih odnosuim števil«,m. katero naj bi s«* določilo porom s-r-šietja prostih «isei». vključno one. ki so obvezani služiti «1«»ločen«, število let ter izvzemSr neolMlatVne Imlijance in sk-er za tri petino vseh drugih oseb. I>ejaiisko seštevanje naj bt *e izvršilo v teku treh let ]x> prvem sestanku Kouerewi Zdrožeuih držav in pozneje v teku vtakih naslednjih desetih let, na tak način, kot b.i določala ikustava 'Št.-T ;i i i lili koUirresiiikov n.- s.m; Pip.,,fi ,,,,,, 7a (ri(i_.t • -aka drtava nuj ,m;, vsaj ^stopnika Hampshire upravi,,.,,a do izvolitev ,re|( MM^rh„«.,tB „,, o^n,: ith.,,.. K|.ll:(| in ........... I'b.ntatb.ns «|„ izv„Mfve «.„.-,• r,.,, ij^ticut. petih: New York >e.til,: V,« Jersi-v 7ll,: V UltsMvaiiiti "smili : .Marvlan.l šesfn,- \irK,„,a des..,ih: Xorlh ,•..„.„„„., JM.,ih. Stfnfh < aro!,,a |>etP, in t o-«.,-ia treh. Izpoineuje praznih mes:. KaiJar I,i prišlo «|„ pr«,sfih mest v »t^t-.».<,Vp katerekoli držav«-, m«,rajo iz.lati izvrši-Valne <<1 >lasti volilne tikn-j«-. r»vl(ti p«stopanja pr«.ri njim Senat. — kako sestavljen. •"r.K.v m. t. Senat /alniženih drž,»v naj bo s«.stavljeii iz o«, dveh ^-natorj -v iz vsak«» države. izt»ranih ...I zaluHKMhije «lorIčf.ni -Iržjv dot«, š.stil. let in vsaki senator"*!!«) ima 7-n ^'Ins. Rotacija senatorjev. *_'. Xe|M>sre«lno p«,i« ni ko <■-,. |„mi.. zbrali na temelju prve volitve, naj s., jih ntwlcli na tak-«-nokineren način k,,t moiročc. v tri raznfl.-. S«-«1«-/,,- s-natorjev prveca razre«Ui naj s- iz-I^raziif jm> i »otekli «lrut'e^a leta: one rlni^^i razr«*«la ih. jw,teku č-etrtemr leta in on«- tretjega razrwlrf iH, t^reku "«",teua tetM. tjk». «1* 1... ena liiMina izvoljena v. nnt izvrš»^-n!nf nradnik tak ■ dtžare pn^rlasr rnea-mu. imenovanja do jiri-biwlnie»i sestanka zakonodaje, ki bo nato iz-iMtlniln taka prazna mesta. (Nadaljevanje fdedl.) GLAS NAKOPA, 23. MARTA '21 ŽENSKA' VOJNA. . te ffodorintkl roman. — Pranooakl fpiaal Aleksander Dmmaa. 2a "Olaa Heroda" priredil O. lil (Nadaljevanje.) Ali mi Miiiret.' |K»jaMiiti. kaj se j«' zgodilo! Na vse načine si prizadevam »mat rati to za nekaj drugega kot sanje. Ko-fiu vam. guspod. da ***in v a in skušal še ohladiti pilulo. ko -•■in v si iti -Tovori! o i z van redu ih mukah ter o -.lekJeirieah vode, tako gotovo kot se pišem Barrabas. \"i -te bili tori j prepričani Du vas bud o : uka j nataknili na kolo. Hvala lepa. — je rtkei t a nolle** ter-se strehi po celem. živo-; t ; Ali imate kako posebno mueiije o tem. kaj .*»«• mi je pripetilo?. — l)a. pispol moj. I Potem bodite tako dobri ter mi obrazložite stvar. Kraljica je najbrž uvidela, kako težka je bila naloga, katero, aui je poverila. Ko je minula prva jeze. se je pač pričela kesa t i in' ker niste eiovek. katerega bi človek sovražil, vara je naklonila zopet J svojo milost ter vas odškodovala. - Nedopustno, — je rekel (,'auolles. — Nedopustno, aH mislite? — Vsaj nevrjetno. — Nevrjetno.' — Da. 0»o*pod govenoer. potem mi ne preostaja nič drugega kot poli loniti se vam. Na otoku Saint-George boste lahko srečni kot kralj.! Izvrstno vino. divjačino, katero dobavlja ravnina in ribe, katere priva/ajo / \ sako plimo barke iz Bordeaux* in babniee iz Saint-, (•eorge. Oh, krasno življenje? — Dobro, skušal bom sl>*iUti vašemu nasvetu. Vzemite to nakaz-, fcieo ter pojdite k intendantu, ki vam bo izplačal deset pištol. Dal l i vam jih sani, a ker ste bili tako previdni, da ste že sami vzeli moj . denar ... j In dobro sem toril. — je vzkliknil Barabas. — kajti če bi me podkupili, bi pobejrnfli in če bi pobegnili, bi seveda izgubili visoko i f»to. na katero ste bili sedaj dvignjeni iu to bi me žalostilo do » sinrti, — lz\rstno ste zadeli modri Harrabas, Že sem zapazil, da ste; /Ho mo«*ni v logiki. Medtem pa vzemite svoj papir kot izpričevalo vaše zgovornosti. Milostljivi po^pod. — je rekel Barabas. — drznem si pripom-i iti, na ne smatram za potrebno iti k intendantu ... Kaj. vi odklanjate, .— je vprašal Canolles, ves presenečen. — Ne, Bog varuj. Nebu bodi zahvaljeno, da nimam takega ne- i mio tra ponosa. Zapazil pa sem. da gledajo iz zabojeka. ki stoji naf xasein kaminu, potov vrvice, ki delajo popolnoma litis vrvih kot j j li je najti na denarnih mošnjičkih. - Vi sc lu/miice na vrvice, mojster Barribas. — je rekel Ca- i olles ves presenečen. V resniei je stala na kaminu krušna škatljiea. j iimvdio videti če *o vaše domneve pravilne. i <'itnoll«'s j*- dvijroil pokrov škatljiee ter našel denarnico in v de- j t. a rub-i 11 m.«'- pištol i. na>lt~dnj:m biletom : » - /a privatno blagajno gospoda trovenivrja na otoku Saint-' iieorge. 1'ri Bogu, .je rekel ( unolle-, ter zardel. — kraljica je dobro, napravila svojo stvar. " i < anolies .je l»il prvim častnikom, ki ga je sprejel. ' No. - - j«- rekel ta častnik ter se skrivnostno približal Cauol-! lesu. — -.edaj mora gospod governer videti le še eno sobo in eno osebo. * Kaj izvolite.' — je vprašal Canolles. Soba dutične t se be je tam. — je odvrnil častnik ter pokazal na vrata, katerih (/anolies v resnici ni še odprl. — Ah, tam je, da — je rekel Can olles. , — Da. — In tudi oseba ? — Da. — Zelo dobro. Vendar pa oprostite. Zelo truden sem, kajti motal sem potovati noč in dan in moja glava ni danes posebno zdrava. 1'rosim vas torej, da se jasnejše izrazite. Dobro. je nadaljeval častnik s finim trsinevom, — soba... —- Oseba ... — jc rekel Canolles. Ki vas pričakuje je tam. Vi sedaj razumete, kaj ne? — Da. zelo dobra. Ali smem vstopiti? — Seveda. Pričakujejo vas. — Naprej. — je rekel Canolles. Sr«;e mu je utripalo, kot da mu hoče raznesti prsa. Ničesar ni vi-• e! uli slišni in mislil je. da bo znorel, ko je odprl druga vrata. Za rekim zastorom pa je tedaj zapazil hudomušno Nanon. ki je zakrik-nila kot da hoče prestrašiti ter na to skočila proti njemu. < 'anolies ostal nepremičen in roki sta mu viseli navzdol. - Vi ? — je zajecal. j Jaz, — je odvrnila oua ter podvojila svoj smeh in poljube. 1 Spoinin na krivico, katero jc storil, je švignil skozi duha Canol-I I sa. kajti spoznal je novo dobro delo svoje zveste prijateljice ter bil prevzet od tež«' kesa in hvaležnosti. — Ah. — je rekel. — vi ste me torej rešila, dočim sem jaz kot blazne- tiral samega ^ebe v propast! Vi stražite nad menoj, vi ste moj augelj varth. -PT^'' ^ PNfffc . ---Nikarie ju« imenovati augf' a, kajti jaz svm peklenšček. Ved- . no pa se prikaže m le v najbolj primernem trenutku. Ta mi morate priznati. ......J | i - jB - ' - - ' \ Š? • , ~ & ' ... L- • ' ' Zapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA 1NK0RP0RIRANA 6. JULIJA 1008 27. OKTOBRA 1908 WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sedež: Denver, Colorado. • GLAVNI ODBOBl PfadMdalk: JOHN PKD9GL 44» Wash. Bt, Dm Oola. PnOpredaertnlk: JOHN FAJDIGA. Bos 83, Lead rila. Goto. Clarui tajnik:" FRANK SKRABEC. 4822 Wash. St.. T>eiiver. Colo. Zatdenlkar: ROBERT ROBLECK, Sta. A, PncMo, Colo. Glavni blagajnik: JOSIP VIDETlC, 448?, Logan St^ Deavcr. Gola XtapBlk. FRANK ZA1TZ. S14 W. Oestnnt St, LeadrU^ dote. NADZORNI ODBOR: ^to^k: JOHN GERM. 734 Moffat Ave. MIHAEL XAP8CH. 606 N. Spruce St_ Colo. Spring*. Oak umiSQB PAVLAKOV1CH. 4717 Grant Bt, Dearer, Oofta POROTNI ODBOR: fradMUlik: ANTON KOCHTVAC, 1206 BerwUMI Ay*-, Pueblo. Ool* * JOHN KiK'MAN, 1203 M&bren c*aeulo. Colo. FRANK CAN JAR. 500-501 — 45 Ave„ Denver. Ool o ZDRUŽEVALNI ODBOR: P"fflMdnlk: FRANK BOTTSf. RR. 2, Box 132, Pueblo C«*• FRANK MA RTINJAK, Box Ely, Klan PRTKH OESHLlL, 4464 Waeb. St., Dfedver. OoU _ VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. R B. BURKETT, 4487 WaablngtOD Su Denver, OoK> •LAS NARODA. 82 Cortlantt Street, New lorfc, N I Vea d(-»rn» nakaxnlo*- tu rae uradne anarl « poCUMo aa gL caj •laa. pritožbe na predsednica gi nadeoraeje« orUw-.ra. prep*ra* m — Prav imate, draga prijateljica, kajti po mojih mislih ste mfc rešila krvnega odra * x — Tudi jaz mislim, tako. Ah, baron, kako pa je moglo priti do ' t<*gu. da ste se dali vi, bistroumni in previdni, preslepiti od takih , opic kot so prineesinje f Canolles je zardel prav do korenin svojih las, a Nanon je bila ,trdna v svojem sklepu, da ne bo ničesar zapazila od te njegove zadrege. — Kes, — je rekel. — .Jaz ne vem ter tega sam ne razumem. — O, zelo prebrisane so. O. gospodje moji. vi hočete voditi voj-i e proti ženskam. Ki j so mi že pripovedovali ? Pokazali so vam mesto mlade prineesinje neko častno damo. neko komornieo, neznatno bitje ... kaj ne? (Dalje prihodnjih.) NOVE COLUMBIA PLOŠČE p° 85c Slovenske. IU4l'fc£) Mili zvonček. i>etje ) Naprej zastave slave. E4fi9> Na fujih tleh. petjf. ) Ko bi mol ljubi vedel. KIS«) Še enkrat Te objaitic-m. ) Nedolžno cko. pet le !l-:ifcl6) Hau*mujFteroa v tejatru. > Špela jedla. &aljiva. ( Nemška velaiKa godba. I KI iti > r marš, vojaška. { I A us dt*m H' »cliKebirB. K4232) fTummt-r? parade marS. ) Miller daughter of the foreet. F4»98) Radeckl mari. vojaška. ) Oesterreich. miJltaer marS. CtiOO) 92 Recimenl. marS. ( ) f.Jrenadie- marš, vojaSka. r:i 61:4 » Holztwkerbaum mari. ) Hoch vom I >achsteln marS. KT117» St»?ierli«*d»-r marS. voja&ka. ► Hop. hop. Sohnelpolka K4096) Beautiful Girl, polka. ) Skv Itook^t Gallop. Kl'S4> Auf d»-r Aim. valoer > l*o»tillon niaj-ft vojaSka. I I»„ /luljrcm ftisa smo dobili prave n»»m5k*» plo&S». vojaška i>r\e ; Vrrste. krasni vojaški marši in vali-erjl. Ikjbili smo jili par tisoO. Pra^i '^lusni Culumbia ^raui«if<'iii «k! SCtO.OO di. ?373.00. Cenik v vs*d» j-zlkih Vain i ]M"šlj«'Ui«» l>rez|»lai-ut». Ko nari^it^ l>Utiro. nam dajte točni expr.^m naslov. i .la idairo »»rej dobite. Naroebo in denar (ti.wy ordi-r) pošljite na: IVAN PAJK, 24 M^in St., Cohcmaugh, Pa. R«*&1!> In v«e droit** ne potrrbštin«. Garantirano det« la Ma go. Izdeluje po mnil cenah vrni rojak ZASTAVE VICTOR MVIII&K, 331 Siem St, COKIUH P1 CENIK KNJIG katere se dobi pri Slovenic Publishing C6. 82 Ccrtlandt St. New York Poučne knjige. Hitri račun ar .50- » Kemiki abeednik J& 9 Nemako-angleaki tolmač .60 Pravilo dostojnosti .30 81ovensko-angleški slovar, trdo y platno vezan 1.50 Slove/isko-nemški slo var (Janežič Bartol) 4.00 Slovenako-nemaki slovarček 1.00 Zabavne in rasne drugi knjige. Amerika in Amerikan- ci 5.00 Knjiga za lahkomiselne ljudi, spisal 1. Cankar 1.75 Pet tedn<»v v zrakoplovu 2.00 Doli z orožjem .50 Zbrani spisi Jakob A ležovee Kako Rem se jaz likat Prvi del ,1.25 Drujri del 1^5 Tretji del 1.00 Ljubljanske slike. Četrti in peti del 1 50 Ne v Ameriko. Šesti del 1.25 Gledališke Igre. Revček Andrejček .50 Zemljevidi. Združenih držav .25 Celega sveta .10 Kranjske dežele J.0 Zemljevid Evrope .30 Velika stenska mapa Evrope . 2.50 Zemljevidi: New York, 111, Kars., Colo., Mont. Pa., Minn., Wis^ Wyo., W. Va., Alaska vsaki po .20 * Mobtveniki. Rajski klasovi, v platn ovezano .90 v usnje vezano 1.80 v kost vezano 1.70 5veta Ura. v platno vezano 1.00 v usnje vezano 2.00 v kost vezano 1.80 Opomba: Naročilom je prfloiitl denarno vrednost, bodisi ▼ gotovini, poftni nakatnici ali poitnih snem« kak. Poitirina Je pri vsak cenah vračonjena. V zalogi ga je le še sto iztisov! Sloyensko-Amerikanski Koledar se lete lt21 Naročite sedaj! VABILO na Veliko Plesno Veseiico z Igro "KMET IIEROD ali GORJE Ml KI Pil DE DIJAKOM V ROKE**. ! i rojake iu rojakinje iz bližnjo In 'UaljujL* okolkf, ila se v obhaeia številu vdeleži te veselice. Veselico firiredt SI.OVKNSK! IU:i.AVSKI I>OJl d:i MuxLam - Johnstown. I'u. -vn«kf 1.V-. IM rektor! j. Dospelo je novo suho grozdje. Hnškatel zelo sladke deb*i4 jagode, ljcksa 50 funtov $10— Cipar grozdje največje in uaj-■ladkejše, jagcie boksa 80 funtov.............. fio.— Malo črno griho grozdje, n. lo sladko, boksa 50 funt. $8.— Pošljite $3.00 na račun vsake bokse ki jo naročite in poslali bomo takoj. Balkan Importing Co. 51 — 53 Cherry St. New York, N. Y. Ublw »«• vxam« — hitro po m pri VNETJU MEHURJA Vaalca pitala 4(1 DY ■■■i ima OT* \Hs Varujtg wpontwdl rsMJTA? CAPSULES Kad bi izvedel, kje se nahaja mo | ja znanka iz vrhniške okolice, ki sva skupaj potovala Iz Trsta i na parriiku "President Grant* , meseca novembra lani. Ona j šla v New York, jaz pa v Johnstown, Pa. Če Im eitala ta oglas, naj se oglasi na sledeči j naslov: W. Ločan, c o Glas Na-" | rada. S2 Cortlandt St., Nt^w York, N. V. 112-23—3) I m .. --. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. j Rojakom v državi Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo te dni Vbiskal naš zastopnik | Ur. MIRKO VIDMAR, j k3 je pooblaščen pobirati narodni-nc za "Glas Naroda". Rcjakom ga toplo priporočamo in jih pro. simo, naj mo gredo v vseh oxirii na. roko. Upravni«v o "Glai Naroda". j PREDNO SE ODLOČITE sa svojo drožino sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, at poslati denar v domovino, da r ga potnik sam kopi, pišite najpr to sa tozadevna pojasnila na me ao in zanesljivo tvrdko FRANK 8AK8ER STATE BANK 82 Cortlandt St., New York ————— — KRETANJE PARNIKOY KBOA4 PRIBLIŽNO ODPLUJM O NSW YORKA. ARGENTINA 24 marca — Tr« ALBANIA 24 marca — Cherbourg N. AMSTERDAM 2« marc« — doulogn* FINLAND 26 marca — Cherooura i-A savoie marca — nivn CHICAGO 26 marca — Cherbourg fHES. WILSON 2 nprlla — Trat LAPLAND 2 aorila — Cherbourg LA LORRAINE 2 aoriia — Havre NOORDAM 2 aDrlla — Boi-'oant LEOPOLDI NA 5 aorll« — M?yr» ADRIATIC 6 aDrlla — Cneiooora ^ BELVEDERE 7 _ Tr«t M AU PETAN IA 7 at.fla — Cherbouu LA TOURAINE 7 if>rtia — Havr* KROONLAND . 9 aoriia — Bouloane ROTTERDAM 9 aprila — Cherboura AQUITAN1A ! 12 aprila — Cherbourg ROCHAMEEAU 12 aDrlie — Hav-« PRANCE 14 aprila — Havre PESARO 14 aDrlla — Genoa ZEELAND 16 aDnla — Cherboura OLYMPIC 20 aprila — Cherboura" » CANOPIC 20 aoriia — Geno* SAXONIA ?1 aorl a — Cnerbouro RV N DAM 13 aoriia — Bouluune ROUSILLON 28 .-Dr'la — riavre IMPERATOR 2S ar>ri!a — Cherbourq N. AMSTERCAM 30 aDri a — Bouloane CHICAGO 30 aoriia — Havre LA LORRAINE 30 aprila — Havre FINLAND 30 aDriia Cherboura AQUITANIA 3 maia — Cherboura NOORDAM 7 mala — Bouto-qne LAFAYETTE 7 mjia — Havre LAPLAND 7 mala — Cherboura CRETIC 11 maia — Genoa MAURITANIA 12 mala — Cherboura OLYMPIC 14 mau — Cherbourg KROONLAND <4 mala — Cherbour., ZEELAND 21 ma'a — Cherboura AQUITANIA_24 mala — Cherbot.ru Glede cen za vozna ilitk« m vaa r| knicrcmkiM pnrohrod. acentn \ Cunard Line! 1 Parni k j J PANNONIA j | odpluje 26. marca I v Dubrovnik in Trst \ ? i | Kabine ................ $200.00 ? f Trrlji raznd .......... $123.00 I in Sj.OO vojnega davka. i i s ! | V vaM»m jc Ciinard — | : Author agent. I'ojdit«* k njemu. I ; i [ blwmiwiiii.jiuiumuMiiniifiiiuuiiiniinwqiijifi^^ LMmmiimriiiiiiiiiiiiin.iiiiiiiiiiinnnift I Cosulicyfta] I Direktno fiiitnTgt^^^ ^Tlulu u i uIL I ARCiKNTlNA ..... 110. marca M PRKS. WILSON ____ 2. aprila g KCLVKDERE ...... 7. aprila 8 ^aiom llatkoT. Imnih xa M m. S Ja v JuaoalavlJI In Kasfcaftn« uaoanortl »rvaaa. tfruic Q ■a In &wtj*aa rtzrNc. fatnlkl tretje« a rurMa 9 brtipliin« vina. i PHELPS BROTHERS & CH | || Paaaanaar D—artmam g 4 West Street New York g U.S.MAIL COMPANY IH5 Naravnost iz New Yorka in Bostona v Italijo V NAP0U - GENEV0, - | . ___ _Velik« pvnilu na dva »i>«jt»: "POCAHONTAS" odpluje 9. aprila - 19. maia "PRINCESS MATOIKA" odpluje 21. aprila — 2. junija ImorcdR« udobnosti. — Izbora* služba. Cene v Napolj: u kabine od $45«. naprej. Za tretji razred $95.H tn $5.00 Tojness davka. KUtftfeHBSSBK^.1 PoinUld oddelek: 45 Broadway, New York. Telefon: Whitehall l^tv I _OHdejgk^a torore: 120 Broadway. New York. Telefon: Ižootor rt/ki { American & Red Star Lines DIREKTNA VOŽNJA NEW YORK - HAMBURG Veliki In moderni parnikl na dva vijaka. Minnekahda (nov] (»mo » 3. razred) 31« marca Manchuria 14. aprila * Mongolia 28. aprila NEW YORK, GDANSK I UBAVA »raka Hamburg. Samland - . 26. marca ] NEW YORK, GDANSK LIBAVA »raka Haatboraa i Gothland - - - 4. aprila JUc_ udobno In pripravno potovanje v <*> h o-k lova A ko Veliko prostora sa izprehajanje na krovu. Velika, nvetla In dobro zrater.a jedilnK-a na promenadnem krovu Udobne zaprte sobe t dvema. Štirimi in fteMtimi posteljuni reservirane. Za nadaljne Informacija In iifkarte se obrnite na S BROADWAY, an na lokalnega agenta. NEW YORK ' ■ ■■ ■ . p ŽELIM DOBITI HIŠNO v starosti od 35 do 50 let. za hišna dela in varovanje enega IS mesecev starega otroka. Plača po dogovoru. Naslov: J. J. Udovec, P. O. Box 28, Buhl, Minn. i (22-24—3) i ) NAZNANILO. Rojakom v West Va. se nazna-| jnja, da jih ho obiskal rojak Josip, jCerne, ki je pooblaščen pobirati i j naročnino za Glas Naroda, v sled ! J česar ga vsem priporočamo, da (lau gredo na ioko. Uprava GLAS NARODA. Kdo kaj ve, kje sta ROZMAN . ali JOHN 1TC11IAR- Doma sta i/ < »ojnič, Šmarie Sap j»ri Ameriki sta že 2U Let in od 1. 11» 13. naprej prav nič iie ve [ zanje. V državi Utah je več rojakov iz tega kraja, morda ka-j- ter i kii.j ve. Pri nas je zelo važ-■ it«► pismo «>lede ]»<»sestva v sta-' j rem kraju, ki jra bodo doma od-j vzeli. Zato se je treba požnritli 1 pravuištvo Uglasa Naroda. 82 ; v ortlandt Si.. New York City, j (22-23—3) j Iščem svojega striea JANKZA | PKRUfcKK. ki je bival t »red le-j ti v San Francisco, Cal. Pro-i sim eenjene rojake, če kdo ve j za njegov naslov, da ga mi na-j j znani, ali naj se pa sam oglasi.1 Joe Žnidaršič. D17 McCantUerj • Ave.. Pittsburgh, Pa. _(21-23—3) Kje je moja sestra KATARINA nUDALE, omožena JUNKE? Doma je pri Vinici na Kranjskem. Dne 1. decembra mi je pisala iz Basela, da se 3ga od pelje proti Ameriki, pozneje pa nič \eč ne vem o nji. Prosim, da se ni i oglasi, ali pa če kdo ve, kje je, da mi naznani njen naslov. — Mrs. Mary Bubash, 5212 Natrona Alley. Pittsburgh Pa. * (21-23—3) KOJAKL, NAROČAJTE SE Ni "O L A 8 NAROD A". NAJ 7E0J1 SLOVENSKI DNEVNO V CDRTTtVCiriH DRlAVA« LL0Y0 SABAUDO^ Prih.Mlnji odflutje iz N* Y paroik na 2 vijaka REGINA O* ITAUIA — ; 29. marca. PESARO — 1i aprili. I UdajHjo ne direktni vuznl listki čo »"»••h Klavnih nieat v JuRudluvlJt Brezplačno vino Dotuikorn 3. razreda, j -- | French Line CbNrMME 6ENERALE TRANSATUKTIQU! V JUGOSLAVIJO PREKO liAVfit LA SAVOIE ................ 26 marca LA LORRAINE ............ 2. aorl a LEOPOLDI NA .............. 5. aprila ROCHAMBEAU ............. 7. aprila naravnost do hamburga NIAGARA .................... 7. mala new york - vigo - havre I ROUSILLON ................ 28 aprila I Direktna železniška zveza Iz Pariza v vse aUvne todS-te so transportirall tekom volne na tisoče čehoslovaških vo* faov brez vse neprilike Za šifkarte In cene vprašajte v j ORUZBIN! PISARNI, 19 State St„ N.t. C ali pa pri lokalulh aoantfh.