KUPUJTE
VPOJNE BONDE!
Najstarejši slovenski dnevnik
v Ohio ★
Oglasi v tem listu so uspešni
WWlTtO*
•tat««
xxviii._leto xxvm.
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
KUPUJTE		
VOJNE BONDE!		
The Oldest	FWICTORY	
Slovene Daily	BUY	
in Ohio		
★		
Best Advertising		
Medium	■bILmi	
'		
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK). AUGUST 2, 1945
ŠTEVILKA (NUMBER) 179
"UKA TROJICA	delavske zmage
j|2AiajU(ILA
konfemnco
^ Poročilo o zaključkih
zbor dam
ovanja bo jutri
° y javnost
0	2. avgusta. —
j: zakH, v velike trojice se je ob 1240 Zju-
T"*''"''
bilo r.„- času,), m uradno je
danes ob 12:30 zju-^ ................
f I	svet	da bo čakajoči
Bi!	jetih	poročilo o spre-
4	^ skupnem ko-
^ javnost	^ petek dan v
'4 »	if'f
ar\ prestol J", ^^zidenci bivšega o4 Viljem.^^^^Gdnika Frederika ^idci
V Angliji so vidni tudi že v Washingtonu
WASHINGTON, 1. avg. — Opogumljeni vsled velike zmage, katero je izvojevalo delavstvo v Angliji, so vodilni demokratski senatorji new-dealskega kova danes začrtali in objavili širokopotezen socialno-ekonomski program za povojno dobo.
ft
Kakor se je zvedelo, je bil ta program začrtan brez posveto-
;0\'f tli;
' razni' }^^^dalo nadvse prisrčno
jPi in v	sedelo 15 oseb
M hHo	sobi, kjer je
^ j® trajala dve uri. Oči-pozneje poročali, da je
o 1 u , zaključno poro-''arjev	raznih funkcijo-
A+f^^ to završilo, je pre-Setierav • P^^dlagal zahvalo le akoin'"^^ Stalinu za izvrst-nistrojv,	in zunanjim mi-
:i Stalin •	izborno (%elo.
britski ^ ^ t o dal priznanje
J Attle,
;lici'
in
3e
ameriški v svojih
gob' rn^ o g'
delegaciji, iftietiov	opazkah često
Predsednika Trumana, . ^unanjega ministra i	premierja Chur-
»istrg, gj'^v^ega zunanjega mi-
Nov
■ grobovi
Po	ERŽEN
mučni bolezni je ^	svojem domu po-
pp)J stara 62 Eržen, rojena Alič,
Stanovala je na
?^25I C,,
L ^	Doma je bila . i ^Ng« 1^	škof ji Loki, kjer I	sestro in več soje bii„' v.	j® bivala 41 let
' 1W
^®biia^, .
. I ^2 s\T,^ _ anica društva Mir št

so
vanja z Belo hišo, ampak senatorji, ki so ga sestavili pravijo, da nikakor ni naperjen proti predsedniku Trumanu, temveč da upajo, da bo predsednik pomagal pri njegovem uresničenju.
Voditelji gibanja so senatorji Thomas iz Utah, Kilgore iz West Virginije in Pepper iz Floride. Program vsebuje 12 točk, katerih poglavitne so sledeče:
Pospešen je dela za reorganizacijo vojne industrije nar mirovno podlago; nadaljevanje kontrole cen; preskrba izdatne brezposelnostne podpore in dvignjen je mezd potom kolektivnega pogajanja, kar naj nadomesti izgube delavcev vsled ukinjenja nadurnega dela v vojr ni industriji.
Farmarjem naj vlada zagoto-
vi stabilnost s tem, da še nadalje jamči cene za pridelke.
Mali trgovini in industriji naj se nudi prilika za razvoj z li-beraliziranjem kredita potom revizije programa RFC in federalnega rezervnega bančnega sistema.
Pospeševanje visokih mezdnih standardov, zajamčen je minimalne mezde 65c na uro, in specifičen nastop proti Ball-Burton-Hatch predlogi za revizijo Wagnerjeve postave.
Organiziranje narodnega programa za javno zdravje, povečanje izobraževalnih prilik in podvzetje jasnega programa za polno zaposlenost, katera naj se podkrepi z obširnimi projekti za razvoj javnih del in naravnih virov.
Zajamčenje vojnim veteranom najširših prihk za varnost, izobrazbo in delo.
AMERIŠKE LADJE IN ZRAČNA SILA V NAPADU NA WAKE ISLAND
GUAM, 2. avgusta. — Ameriške vojne ladje in matična letala so v sredo bombardirale Wake island, medtem ko je neki rušilec 800 milj južno na dramatičen način rešil 300 domačinov z Maršalskih otokov, ki so se nahajali na otoku Jaluit kot japonski ujetniki.
GUAM, 2. avg. — Gen. Spaatz je danes naznanil, da je 820 superbombnikov vprizorilo rekorden napad na japonska mesta in centre oljne produkcije, tekom katerega je bilo vrženih na tarče 6,632 ton bomb.
Amerlkand izročili Lavala Francozom
Gen. Roosevelt brani spomin mrtvega očeta
WASHINGTON, 1. avgusta. — Gen. Roosevelt je danes naznanil, da bo 15. avgusta stopil iz aktivne službe, vsled česar ima prvič priliko, da odgovori na napade, kateri so bili vprizorjeni nanj zadnji čas radi trgovskih transakcij, v katere je bil zapleten pred vstopom v armado.
Gen. Roosevelt, ki je bil ponovno odlikovan radi hrabrosti v akciji kot poveljnik pri zračni sili, je ogorčeno zavrnil podtikanje, da je njegov pokojni oče vedel in mu pomagal pri njegovih finančnih poslih. To podtikanje je označil kot nesramnost, ki je tem bolj umazana, ker skuša umazati spomin moža, ki je mrtev in se torej ne more braniti.
Gen. Roosevelt je rekel, da je za vse finančne transakcije, ka-
Renner apelira na zaveznike, da Avstriji dajo enotno upravo
Mala dežela ne more živeti razkosana ' na 4 zone; dolži Angleže in Amerikance, da protežirajo nacije
PARIZ, 1. avgusta. — Pierre Laval, bivši načelnik režima v Vichyju, je bil danes priveden j tere so sedaj predmet kongres-v Pariz, kjer bo posajen na za-1 ne preiskave, odgovoren on sam
in nihče drugi.
Preiskava izvira iz članka, katerega je pred par meseci na-
Nacijski vodje so strahopetci; Ribbentrop trdi, da je bil le orodje v rokah Hitlerja
rn
zapušča ■> '^owa iz fare Trata, Škof jo Loko, in fr!	Marjo-
i p frs. Julia Starman, Coof.^ ^^^rles in Mrs. tri vnuke in več .•^^oto g/: Pogreb se bo vršil v Josip žele in ^52 g.^biiega zavoda, 458 t." I44 Sf"'.^ cerkev sv. Jožefa,
pokopališče.
PEČJAK
9
^^-4*	hu J^!?%=A:, BtarSig let.
t» Sb? ^&predni Slovenci
SDz oaro. '
Tuk
zapušča hčer
®^eta Josepha, brata lile n. . 15 dve
v^r	T® sestri, Joseph-
j. (ir,,„.,^^ Helen Tomšič, {j^^Phing Sorodnikov. Mati
Se f pred 11 leti. jetrni ? v soboto ob 9.
Ui>i
s<T»i
'^ega	po-
! ^^liŠČe^
i«»i
^^voda v cerkev sv. Calvary poko-
bK'■ ^laiK ^OVCEV ' svon & Hunting klub I- Juži^^'	piknik na last-
i	Gno miljo
tm in •	v • ^oute 44 gre
^	skozi mesto
Jt.[ ijj °^očajo	°vci se prijazno
P«v 'icgft,	prijateljem
^ 2aK	^ Postrežba prvo-'''■"a najboljša
LONDON, 26. julija: (O.N.A.) — Bohuslav Ecer, načelnik če-hoslovaške skupine za vojne zločince v Nemčiji, je dejal, da so nacistični mogotci, ki čakajo na svojo sodbo, strahopetni.
Vsi poskušajo dokazati, da so ljudje dobre vzgoje, toda v srcu so strahopetci. Vsi si prizadevajo dokazati, da so v bistvu igrali v rajhu le podrejeno vlogo in se popolnoma sesedejo, ko se jim dokaže nasprotno Med onimi, ki se najbolj izgovarja, je Ribbentrop. Trdil je, da je bil le orodje v*Hitlerjevih rokah. Dejal je celo, da ne pozna Hitlerjeve knjige "Mein Kampf", in da so mu misli, katere je firer razpredel v njej, čisto neznane. Ko so nekoč spravili skupaj Ribbentropa in Goe-ringa, pripoveduje Ecer, sta oba izjavila, da sta bila zastopnika miru. Ko pa so Ribbentropu pokazali, kako je Hitler podiral vse svoje zveze in. prekršil vse pogodbe, drugo zo drugo, je Ribbentrop končno priznal, da je Hitler sicer prelomil te obljube, toda šele, ko je bil prepričan, da je to potrebno v dobro nemškega naroda.
"Tudi v prejšnjih časih so državniki že ravnali po takih načelih", je dejal.
Kari JVank, bivši nacistični vladar Češke in Moravske, je strahopeten in impertinenten, pravi Ecer. "Tako nesramen je, da je celo izrazil svoje občudovanje do upornega pokreta na Čehoslovaškem. Hitler je bil obdan", tako pripoveduje Frank, "od gangsterjev in banditov. Eden njegovih tovarišev, general S. S. Hoffman, pa je šel še malo dalje in je rekel, da je bil Hitler sam tudi gangster."
SS general Voss, ki je bil komandant praškega polka SS-ovcev, in je obtožen mnogih umorov na Češkem, je izjavil da ni delal drugega kot "ščitil poslopja in vrtove v Pragi".
General Daluege, ki je bil naslednik Heydricha kot protek tor Češke in Moravske, je trdil da je "občudoval" Čehoslovake
Ojačenje varnostne službe
V torek je bilo nastavljenih 10 začasnih ognjegascev in deset začasnih policistov. Varnostni direktor Celebrezze je rekel, da bo vsak mesec imenoval 15 začasnih moči, dokler varnostni department ne bo dosegel normalne točke.
tožno klop radi kolaboracije s naciji.
Letalo, s katerim sta Laval in njegova žena dospela iz Inns-brucka, je dospelo na pariško zrakoplovsko polje ob 5:50 popoldne. Čim je Laval stopil iz letala, je bil aretiran v prisotnosti preiskovalnega sodnika najvišjega sodišča.
Nato sta bila bivši premier in njegova žena odvedena v zapor. Pričakuje se, da ae bo izpraševanje jetnikov začelo brez odlašanja.
SELITEV
Poznani James Robich, ki je že nekaj let imel svojo farmo na R D. 6 Brush Rd., v Euclidu, O., je sedaj kupil farmo od Frank Grdina v Hamden, O. Njegov naslov je sedaj R. D. 4, Chardon, Ohio.
PRODAJA ODVISNIH LADIJ ODREJENA
WASHINGTON, 31. julija. -Zvezna pomorska komisija je danes razpisala ponudbe za nakup 15 ladij raznih vrst, o ka terih so oborožene sile nedavno naznanile, da jih več ne potrebujejo.
NOVA DRŽAVLJANKA
Te dni je postala ameriška državljanka poznana Mrs. Frances Vidmar, 1115 E. 68 St. Čestita
mo;
pisal notorični Westbrook Peg-ler, ki je trdil, da je mladi Roosevelt leta 1939 dobil od Johna Hartforda, predsednika Great Atlantic & Pacific Tea Co., posojilo v znesku $200,000, in da je tedanji trgovinski tajnik Jesse Jones posojilo poravnal s plačitvijo $4,000, nakar je Hartford izgubo leta 1942 odbil pri plačitvi svojega dohodninskega davka.
Pegler, ki piše za Hearstove časopise, je v svojem članku trdil, da je bila predsedniku Rooseveltu omenjena transakcija znana in da jo je odobril.
DUNAJ, 30. avgusta — Dr. Kari Renner, 75-letni socialni demokrat, ki je kancelar in zunanji minister avstrijske provizorične vlade, ki je bila organizirana pod ruskim pokroviteljstvom, je danes imel razgovor z ameriškimi časnikarji, ki so dospeli v avstrijsko prestolico.
Dr. Renner je kritiziral raz-*
kosanje male dežele na štiri zone ter trdil, da Angleži in Ame-rikanci nudijo protekcijo avstrijskim nacijem. Med drugim je rekel;
"Avstrija — dežela, ki je itak tako majhna, da tretjina njenega prebivalstva živi v njenem glavnem mestu — očividno ne bo mogla živeti razdeljena v štiri ločene zone. Okupacijske sile naj bi formirale eno skupno nadzorovalno oblast in omogočile, da se Avstrija upravlja kot enotna dežela z zavezniško su-pervizijo v vsakem departmen-tu.
POROKA
Pred nedavnim sta se poročila Miss Helen A. Lah in John M. Milewsky. Nevesta je bolničarka po poklicu ter je hči Mr. in Mrs. Michael Lah, 18900 Kildeer Ave., ženin se pa nahaja pri armadni zračni sili v Harlingen, Texas, potem ko je bil v službi tri leta na evrop skem bojišču. Bilo srečno!
SANS posredoval pri ameriški vladi v prilog slovenskim vojnim ujetnikom
Rusi so odstranili nabije v svoji zoni
"Mi imamo ljudi, da to izvedejo. Tukaj na Dunaju smo bili v teku ■ treh mesecev sposobni zopet vzpostaviti republikansko vlado, dasiravno so naciji pred sedmimi leti uničili vse naše ustanove, štrli našo enotno upravo in Avstrijo raztrgali na nacijske upravne edinice.
"Storili smo to navzlic silnim težavam. V vsaki izmed štirih zon, v katere so nas razkosa le velike sile, obstoje drugačne vojaške uprave in regulacije. Pod Rusi so bili n. pr. vrženi iz javnih uradov vsi naciji in poslani na delo. V ameriški in brit-ski zoni se to ni splošno izvedlo.
Angleži dali urad odstranjenemu naciju na Štajerskem
"Na Štajerskem smo odstranili iz urada nekega zloglasnega nacija. Ušel je na Koroško, ki se nahaja v angleški okupacijski zoni. Sedaj so Angleži oku-
(Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta)
To kolono čitajo tudi Slovenci-ujetniki, ki so bili prisiljeni služiti Nemcem in Italijanom. Tu in tam prejmemo od katerega teh zahvalno pismo za naše prizadevanje v orid teh rojakov, ki jih je nemila usoda napravila za orodje nacizma in fašizma. Komaj čakajo trenutka, da bodo poslani domov ter se zopet sestane j o s svojimi dragimi.
Za primorske ujetnike, ki pri-*
hajajo iz ozemlja, ki je sedaj
pod zavezniško okupacijo, je položaj zelo neugoden in celo opa-sen, zlasti za one, ki so javno denuncirali Italijane-fašiste in izrazili svoje sočutje z partizani in protifašističnim gibanjem. Navdaja jih strah, da jih bodo ameriške vojaške oblasti izročile italijanskim oblastem, ki so deloma še vedno pod upravo bivr ših fašistov, ter da se bodo slednji oblastvali nad njimi. Z ozira na dejstvo, da je anglo-ameriška vojaška oblast v tem ozemlju razpustila ljudska sodišča in upostavila stara italijanska, ki jih je zgradil fašizem ob višku svoje moči, je ta bojazen res upravičena.
Slovenski ameriški narodni svet, ki zastopa in govori v imenu Amerikaricev slovenskega
pokoljenja, zahteva od naših oblasti, da bodo vsi ti fantje ob svojem povratku v domovino zaščiteni in obvarovani pred vsako nevarnostjo od strani onih, ki so nedavno pobijali naše rojake v Sloveniji in se borili z Mussolinijem in Hitlerjem proti naši Ameriki in njenim zaveznikom. Prepričani smo, da bo Amerika tudi v tem oziru storila svojo zavezniško dolžnost in stala ob strani onih, ki verjejo v principe Atlantskega čarterja.
Značilno poizvedovanje ameriških oblasti
Obveščeni smo, da se bodo ujetniki že prihodnji mesec pričeli vračati domov. Do konca tega leta bodo najbrže že vsi doma Obenem pa iščejo naše vojaške oblasti od naših slovenskih fan tov razne informacije in to jas-
no priča, da naši apeli in zahteve v Washingtonu niso naletfeli na gluha ušesa.
Na primer, hočejo vedeti, kako so italijanske oblasti postopale z njimi, če so jih res zatirali; če so jim res prepovedali pod kaznijo rabiti materni jezik; kako so postopali z njimi v armadi. Najvažnejše vprašanje pa je: Pod katero državo želite spadati, ko se povrne mir?
Nobenega dvoma nimamo, kako so naši fantje odgovarjali na ta vprašanja. In vsi ti odgovori bodo tvorili dober argument v prid Jugoslavije, ne samo sedaj, temveč tudi na mirovni konferenci.
pirali štajersko in so postavili tega človeka nazaj v njegov prejšnji urad.
"Jaz ne maram imenovati imen, ampak mi imamo dokaze, da so nekateri notorični naciji postali zaupniki nekaterih vaših oficirjev.
"Razkosanje vodi h komplikacijam. Na primer, navzlic temu, da so naciji zaplenili vso našo zlato rezervo, je bilo zaupanje javnosti v naš denar tako veliko, da je bilo teden dni po odprtju naših bank 100 milijonov šilingov več vloženih kot pa dvignjenih. Toda prvo, kar so storili Angleži, ko so prišli na Štajersko, je bilo to, da so zaprli naše banke in odprli svoje.
Dosti kruha ponekod, pomanjkanje drugod
"Posledica razkosanja v zone je, da Avstrijci v Salzburgu jedo dober kruh, medtem ko ga drugje skoro dobiti ne morejo. Ali pa vzemite dejstvo, da so Avstrijci, ki so zbežali z Dunaja, predno so dospeli Rusi, vzeli s seboj 7,000 avtomobilov in truckov, vsled česar nimamo vozil, ^a bi pripeljali živež, ki prihaja na Dunaj z donavskimi čolni.
"Mi potrebujemo delovne moči v Avstriji. Treba je, da se osvobodijo naši vojni ujetniki in naši izurjeni delavci, kakor n. pr. onih 15,000, ki so jih naciji odpeljali v Hamburg, pa ne morejo domov:
"Dajte nam naše moške, dajte nam enotno upravo in resto-rirali bomo demokratsko vlado v Avstriji brez vsakih nemirov ali izgredov."
Slovenci se ločijo od nemških ujetnikov
Zadeva štajerskih, koroških in gorenjskih fantov, ki se nahajajo med nemškimi ujetniki, pa je dosti bolj razveseljiva. Amerika je pripravljena vse te fante ločiti od Nemcev in jih vrniti v Jugoslavijo, čim bodo jugoslovanske oblasti bile pripravljene ujetnike prevzeti. Te pri-j prave so menda že v teku. (Nadaljevanje na 2. strani)
Vesti z bojišč
SGT. MARTIN YERICK
Mr. in Mrs. Anton Yerick, 730 E. 157 St., sta bila od vojnega departmenta obveščena, da je njih sin Sgt. Martin Yerick, ki je služil kot radijski operator in topničar na bombniku Liberator B-24, pogrešan od 23. februarja 1943 leta, na poletu nad mestom Steyr, Avstrija, po 17 mesecih proglašen mrtvim.
V teku enega leta in pol, je on že tretji član družine, Yerick mrtev. Sgt. Yerick se je zadnjič nahajal doma, ko je prišel na pogreb svoje 17-letne sestre Olge. Pretekli december je bil njegov brat Joseph, star 24 let, ustreljen od roparjev, ko se je nahajal na delu kot natakar pri Mrs. Smith na E. 152 cesti.
Sgt. Yerick je pohajal v Col-linwood višjo šolo in pred svojim vpoklicom k vojakom 10. oktobra 1942 je delal pri Swart-out Co. Tu zapušča starše, štiri brate: T/Sgt. Rudolph v Italiji, Pfc. Louis v Nemčiji, John in Victor, ter dve sestri; Mrs. Mary
Naši fantje-vojaki
Lt. Frank George Konestabo, sin Mr. in Mrs. Frank in Jennie Konestabo, 10417 Prince Ave., je prišel na dopust in sicer bo doma do 11. avgusta. S seboj je prinesel svoji materi lepe spominke iz Italije, Afrike in drugih krajev. Za svojo hrabrost v poletih nad Nemčijo je bil odlikovan z zračno medaljo. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo na domu.
* * *
T/Sgt. Edward Racic in žena Edith sta prišla na dvo-teden-ski dopust iz E1 Centro, Cal. Eddie se nahaja pri marinih in je dodeljen inštruktorjem pri zrakoplovih, Pred letom dni se je vrnil iz fronte na Južnem Pacifiku, kjer se je nahajal 26 mesecev. Za časa dopusta se nahajata na domu staršev žene, pYi Mr. in Mrs. Vinko Coff, 17802 Delavan Rd., kjer ju prijatelji lahko obiščejo.
Beike in Mrs, Josephine Starman.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
2. av^sta, W'
^^ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by , ffBK AMEMCAM JOGOSLAV PBINTINO AND PUBLISHING CO. eS31 ST. CLAIR AVENtTE — HENDERSON 6311-11 Issued Every Day Except Sunday# and Holiday# SUBSCRIPTION RATES-.tfOENE NAROČNINI)
By Oarrler in Cleveland and by Mall Out of Town:
<Po raznaSalcu V Cleveland In po pošti Izven mesta):
Por One Year — (Za oelo leto)	—-—46.60
ror Half Year — (Z* pol I*ta) -:---»ao
Por 8 Months — (Za p mesece)-----------3.00
By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po poStl v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za celo leto) ,
Por Half Year — <Za pol leta)--
por » Montba — (Za # mesec«) „
_njo
_ 4.00 - IJS
Por Europe, Boutb America &nd Other Parelga Otnmtrtee: (Za Evropo, Juino Ameriko in druge tnoscemike driave):
For One Year — (Za celo leto) -----
Por HaU Year — (Za pol leta)------------
^.00 _,t50
entered M Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1*79.
Donald Bell (O. N. A.):
AMERIKA SE NE BOJI NIČESAR

SANS posredoval pri ameriški vladi v prilog slovenskim vojnim ujetnikom
(Nadaljevanje s 1. strani)
f Najsrečnejši med državniki, ki sede okoli zelene mize v Potsdamu je najbrže naš predsednik Truman. Njegova dežela je dosegla popolno zunanjo varnost — cilj, za katerim streme vsi narodi, katerega pa mnogi izmed njih nikdar ne bodo uživali.
Churchill, ki ni hotel "nadzorovati razkosanja Britanskega carstva," je imel velike težave, ko je skušal zavarovati to ohlapno povezano organizacijo pred razpadom in čuvati prekomogske in zračne zveze med posaj^ieznimi členi preko vseh oceanov. Stalin je navidezno v mnogo boljši poziciji. Nikdo ne more presekati zvez v Sovjetski uniji — od Curzonove črte pa do Vladivostoka, od Arktika pa do Kive in Buhare. Toda tudi ta mogočna država je še vedno v strahu — boji se tega, kar je Bismarck po svoji zmagoviti vojni proti Franciji imenoval "moro koalicij." Nobena država na svetu ni dovolj mogočna, da bi mogla začeti vojno z Rusijo, toda svetovna koalicija bi to mogla. Ruski državniki pa dobro vedo, da je precej stremljenja k ustvarjanju take splošne svetovne koalicije.
Za Amerikance takih strahov danes ni. V vsej svoji zgodovini je poznala Amerika eno samo zunanjo politiko, katere dvojno načelo je bilo — prvič, da moramo živeti v harmoniji z Britanskim carstvom, in drugič, da ne smemo dovoliti nobeni drugi državi, da bi premagala Veliko Britanijo. V dveh svetovnih vojnah smo to nevarnost tudi s svojo lastno silo preprečili.
Toda danes je vsega tega konec. Danes nismo več odvisni od angleške mornarice, kajti naša lastna mornarica je dovolj mogočna, da sama brani naša obrežja. Rusija še ni razvila svoje mornarice, tako da je poleg naše le še ena sama velika mornarica na svetu — britar^ska. Ameriška mornarica pa je skoraj dvakrat tako obsežna.
Marsikdo bo morda rekel, da so morja in oceani izgubili velik del svoje vrednosti kot sredstva obrambe. Ugovor je tehten. Ni nemogoče, da se bodo invazije v bodoče vršile skozi ozračje in da bodo morda robot bombe napadale našo zahodno poloblo. Toda nikdo ne more oporekati, da imamo največje brodovje nosačev avijonov, ter da bi jih mogli, ako potrebno, zgraditi še mnogo več. Naša zračna brodovja so najmogočnejša na vsem svetu in naše industrijske možnosti so tolike, da bomo mogli to prednost tudi ohraniti.
Ako ne pride do svetovne koalicije proti nam, je malo verjetno, da se bo mogel nastaniti na zahodnem obrežju Evrope nasprotnik, da nas obsiplje z robot bombami. Da bi pa moglo priti do svetovne koalicije naperjene proti nam, si je težko predočiti.
Važno je, da Amerikanci ne zaidejo v drugačne zmote — naša sila in naša varnost še ne pomenita, da Ameri ka ne bi mogla izgubiti vojne. Ako bi začeli vojno v krajih, v katerih nismo močni, bi jo mogli izgubiti. Na drugi strani pa tudi ne smemo postati izolacionisti.
Ameriški interesi zunaj v svetu so že danes zelo obširni. Ti interesi bodo rasli radi našega industrijskega in finančnega potenciala. Ker nam je bilo znano, da imajo konflikti med drugimi narodi težnjo priti do nas in rasti tako dolgo, da tudi nas potegnejo v vojno, smo pomagali organizirati svetovno organizacijo miru, ki naj prepreči vse bodoče vojne in podpira razvoj svetovne trgovine.
Svetovni čarter pa je le predpis postopka, tako da bo tudi nadalje vse odvisno od tega, ali bomo razvijali svojo zunanjo politiko v smeri vojne ali v smeri miru. Mir na svetu je mogoč le, ako bodo veliki zmagovalci v tem s ve tovnem požaru našli možnost, da žive v harmoniji med se^ boj.
Vitalnih materijalnih konfliktov med nami in Rusi ni. Niti naše interesne sfere niti naši trgovski interesi se ne križajo nikjer. Z Angleži bomo imeli več težav, toda vsakdo je prepričan, da taki spori ne bodo mogli razbiti anglo saškega prijateljstva. Nevarnost je drugje.
Britanija in Sovjetska unija imata sfere interesov, ki se križajo. V spor med tema dvema pa bi bili mi skoro za gotovo takoj zapleteni. V trenotku, ko gradimo smernice svoji povojni mednarodni politiki, moramo torej upošteva ti težnje in sile britanske in ruske politike. Zedinjene države so potrebne svetu kot utež, ki bo ustvaril ravnovesje
v obeh slučajih je SANS skušal po svoji moči posredovati v korist naših .rojakov. V veselo zavest nam je, da povzeti koraki niso bili zaman.
Vznemirjenje na Primorskem radi razpusta ljudskih sodišč
Po razpustu ljudskih sodišč in upostavitvi zakonov, ki so bili v veljavi pred kapitulacijo Italije 8. septembra 1943, je postalo v zavezniški okupacijski coni za-padno od "plave črte" silno vznemirjenje med prebivalstvom. Čemu so anglo-ameriške vojaške oblasti storile ta korak, ni bilo nobenkrat pravilno pojasnjeno. Sigurno pa ta poteza ni ojačila prjiateljstva med anti-fašističnimi elementi in zavezniškimi oblastmi. Ljudska sodišča je zgradila Osvobodilna fronta za slovensko prebivalstvo, v kateri so bili zastopani ne samo Slovenci, temveč tudi antifaši-stični Italijani. Narod je imel priliko izraziti svojo željo potom svobodnih tajnih volitev in izvoliti v odbore in v sodnijske urade take ljudi, katerim je zaupal, in kateri so verovali v ljudsko pravico.
Zavezniška intervencija je bila ve^ka napaka, kajti zasejala je nemir, za katerega so odgovorni vsi drugi nego peščica ljudi, ki ni hotela tiho gledati tega incidenta. Oglasili so se listi. Vsled tega so oblasti aretirale Jurija Jakšetiča, pomožnega komandanta jugoslovanske vojske za Trst in direktorja delavskega ista II Lavoratore. Ista usoda je zadela dva urednika lista Primorski dnevnik. Narod je postal ogorčen. Organizirani delavci so sklicali protestno stavko za 24 ur. Nad 150,000 delavcev je za-štrajkalo v Trstu in Gorici. Pridružili so se jim tudi delavci v Tržiču ter večjih mestih v Istri.
ljubne množice, da se zavaruje obnovitev našega razrušenega gospodarstva."
Osvobodilni svet mesta Trsta je poslal polkovniku Armstrongu sledeče pismo:
"Osvobodilni svet mesta Trsta je sprejel pismo od delegacije antifašističnih demokratičnih organizacij. Delegacija prosi, da naš svet podpira njihovo zahtevo, zlasti še, ker je vaš uradnik izjavil, da je Osvobodilni svet edina kompetentna oblast glede te zadeve. Prilagamo prepis pisma od delegacije in prosimo za razgovor. Da bo mogoče objektivno poročati o gospodarski situaciji, je Osvobodilni svet povabil na ta razgovor tudi zastopnike obrtnih zadrug,"
V belgrajski Politiki z dne 18. julija je federalni minister za vzgojo, Vladislav Ribnikar, napisal uvodnik "Pogoji za mir na Balkanu." Med drugim pravi:
... postopanje velikih zapad-nih sil v osvobojeni Evropi je di-ametrično v nasprotstvu z ob-jubami, ki so jih delale med vojno in katere še vedno ponavlja jo v uradnih izjavah in v tisku o svobodi, demokraciji, ljudski pravici do samoodločbe, uničenju ostankov fašizma, kaznovanju vojnih zločincev itd. Na eni strani so pomembne besede, na drugi pa dejanja, ki povzročajo čedalje večje nezaupanje v obsežna narodna vprašanja.
"Kaj drugega pa naj bi zavezniško stališče glede Grčije povzročilo, če ne nezaupanje—kjer so s pomočjo tankov in letal zopet prišli na krmilo isti fašistični elementi, ki so pomagali okupatorju? Kaj drugega kot nezaupanje naj bi pričakovali zavezniki od nas—po njihovem postopanju v Trstu, Gorici in na Koroškem, ali po njihovem nerazumljivem stališču, ki so ga zavzeli v zadevi vojnih zločincev, ali po grožnji proti miru v Grčiji?
FRANK BUCK:
Izgubim lepega ptiča in ujamem redko kačo
Nepričakovan dobiček sem napravil s tragično izgubo zelenega kakadilja, ki je bil sicer prav lep primerek, je pa tukaj kaj navadna ptica. Pobral sem kakaduja na sejmišču v Kuali Lumpur, prestolnici Zveznih malajskih držav. Ko sem namreč nekega dne leno korakal po mestu zapazim dečka, kako nosi dva velika zaboja neprodorno zavita v debelo žakljovino. Ni bilo težko uganiti, da se pod vsakim žakljem skriva ptičja kletka.
Domačini namreč vedno po kriva jo kletke, kadar nosijo ptiče na tr, ker divje ptice, ki po navadi prihajajo naravnost iz džungle, začnejo tolči z glavo ob ograjo in tla kletke, tako silno nervozne postanejo, kadar vidijo zmedo in kričanje okrog sebe.
Iz Ljubljane se poroča, da je delegacija antifašističnih organizacij za mesto Trst izdala sledečo izjavo o postopanju anglo-ameriške uprave:
"Aretacije, katere so izvedli smatramo za direktni napad in poizkus disorganiziranja m zmešnjave pri dveh tržaških listih, II Lavoratore in Primorski Dnevnik.
"Aretacija direktorja lista Lavoratore in dveh urednikov Primorskega. Dnevnika jasno priča, da je namen spraviti oBa lista v tak položaj, da ne bosta mogla zagovarjati in braniti de mokratičnih ustanov in princi pov, katere se sedaj strašno na pada in grozi od mnogih strani Prebivalstvo Trsta smatra po vzete korake proti svojim naj boljšim sinovom za veliko razža litev in bo vsled tega primorano reagirati."
Obenem je ta delegacija poslala sledeče pismo Osvobodilnemu svetu Trsta:
"V imenu prebivalstva Trsta prosimo, da upoštevate priložene izjave, katere so bile izročene anglo-ameriški vojaški administraciji zadnji petek in soboto (13. in 14. julija). Obenem bi vas vprašali, da povzamete vse potrebne korake, da te probleme razrešijo kompetentne zavezniške oblasti čimprej mogoče.
"Obvestiti- vas moramo, da vlada vznemirjenost med delavci ter da so vse demokratične množice zelo nezadovoljne radi dvoumnega stališča vojaških oblasti napram demokratičnim ustanovam. Tržaške množice so jezne, ker so zapostavljene njihove pravice. Osvobodilni svet, ki zastopa veliko večino prebivalstva Trsta, ima dolžnost posredovati pri anglg-ameriških vojaških oblasteh, da pospešijo rešitev teh problemov. Vse to je potrebno, da se zavaruje mir v našem mestu, in to zahtevajo
"Toda jugoslovanske narode ne skrbi provokacija grških fašistov kot ne skrbijo o bodočnosti Trsta, Gorice in Koroške, kajti poznajo trdnost in moč odpora našega naroda in ker vedo, da je pravica na naši strani. Niti jih ne straši dejstvo, da je raznim izdajalcem v inozemstvu dovoljeno voditi propagando. Skušali nam bodo delati potež-koče, toda ničesar ne more iztrgati od nas doprinose našS^h zmag ih nihče nas ne more vznemirjati z izzivanjem naših prijateljskih stikov z našimi sosednimi demokratičnimi deželami..
"Ti reakcionarji se naj poučijo enkrat za vselej, da na Balkanu in v Evropi ni nobenih vplivnih sfer. Tu so samo svobodne ali nesvobodne dežele, demokratične države z ljudskimi vladam in države, kjer so reakcionarni krogi.
"Na podlagi tega more bfti mir na Balkanu zavarovan le tedaj, če se pusti balkanske narode pri miru ter če se velesile prenehajo igrati z usodo balkanskih narodov ter če ne bo nadaljnih agresij."
# * *
Shod v Barbertonu v nedeljo 5. avgusta na Novakovih prostorih na Shermanovi cesti. ■ ■ # « #
Arabski pregovor pravi f "Psi lajajo, toda karavana gre naprej . ,
Mirko G, Ktihel, tajnik
ŠE TRI PREDSTAVE
Ker se je vdeležilo tako veli ko ljudi na prvi vrtni predsta vi zadnjo sredo, sem določil, da se bodo vršile še tri zaporedne predstave na vrtu za to sezono in sicer 8, in 29. avgusta ter 8 septembra.
V teh predstavah bodo poka zane glavne slike Amerike in iz domovine. Kdor pa želi, da se med temi pokaže tudi slika, ti kajočega se njih družine, vrta
Poklical sem fanta, da bi pogledal, ali ima kaj takega, kar bi želel kupiti. Fant je razkril kletko, ki sem mu jo pokazal s prstom in mi povedal, da je v njej sapula burong ali po naše gozdna jerebica. Bila je 3rav lep- vzorec, le da je imela, žal malo prezelen greben, toda kljub temu sem jo kupil.
Nato sem vprašal, kaj ima v drugi kletki. "Duo durong" je ailo vse, kar mi je znal povedati. Sklepal sem iz tega odgovora, da fant ne ve kako se imenuje vrsta ptičev, ki jih tam pre naša. Rekd sem mu, naj mi jih za hip pokaže.
V	trenutku, ko je razkril kletko, se je fant pognal v divji jok. Eden izmed ptičev, krasen jam bo golob, je bil mrtev. Njegova razbita glava je svedočila, da mu je njegov sojetnik, zeleni kakadu z vehko plavo liso na čelu, razklal črepinjo.
Skušal sem dečka prepričati, da je sam kriv, ker je vtaknil tako mirno živalco v kletko skupaj z divjim in borbenim kaka-dujem. Ko sem ga slednjič le malo utešil, sva začela baran-tati za kakaduja.
V	Katongu, kjer sem imel staje za svojo zbirko, sem vtaknil kakaduja v mrežnato kletko ter jo obesil na vejo nizke črešnje, ki je divje rastla sredi trate pred mojim glavnim stanom.
Znierom, kadar me je kako opravilo vodilo mimo kletke, sem se ustavil in pogledal po lepem brbljavcu ter mu včasi tudi dal kako posebno izbrano slaščico.
Nekega dne me je začudilo, da nisem videl nikjer ptiča. Čeprav je kletkino dno bilo malo nad višino oči, sem kakaduja vedno videl, ker je brez izjeme čepel na prečki, ki je'bila nameščena v isti višini kot lončki z zrnjem.
Stoječ pod drevesom sem poklical ptiča. Ni odgovoril. Niti najmanjši glas ni prišel na moja ušesa. Prijel sem z eno roko kletko ob strani, t drugo sem pa dvignil dno, tako, da se je spustila kljukica, s katero je bila kletka prikvačena na vejo.
Ko sem spustil kletko, me je popadel strah ob pogledu na kačo, ki j6 pomolela glavo skozi žico. V trenutku sem izpustil kletko, ker spoznal sem v kači rumeno pasaštega mangrova, izredno redko in strupeno kačo, ki je bila do tedaj v ameriških živalskih vrtih skoraj neznana, ter sem zato imel zanjo mnogo naročil.
Ko je kletka padla na tla, mi je zadostoval pogled, da sem uganil, kaj se je zgodilo. K&ča se je z drevesa splazila v kletko in požrla ptiča. Kakadu, morilec jamba, je sam podlegel še močnejšemu nasprotniku.
Toda kača sama je bila prav tako v neprijetnem položaju.
vse demokratične in svobodo- poroke, jubileja in druge, ta naj
Oteklina, ki je nastala na njenem trupu zaradi požrtega ptiča, jo je tako napihnila, da se ni mogla več izmuzniti skozi žico, skozi katero se je priplazila. Miniti bi morali najnianj trije do štirje dnevi, da bi bilo kosil-ce prebavljeno in bi kača spet dobila nazaj svojo običajno obliko.
Izgubil sem 15 dolarjev vrednega kakaduja, zato sem pa ujel tako redko kačo, da bi bil vsak ameriški živalski vrt vesel, če bi jo imel.
Spet eden novih čudnih primerov, ki se neredko dogajajo v našem neobičajnem poklicu.
Toda čeprav je bila ta zamenjava zame prav ugodna, sem se komaj uprl želji pograbiti najbližje poleno in razbiti strupenjači glavo. S tem pa ne bi dosegel ničesar. Kakadu je bil sicer mrtev, toda ni se mi često pripetilo v življenju, da sem ujel rumeno pasasto mangrovo, ki je ena najlepših strupenih kač.
Odkupil mi jo je profesor Raymond L. Ditmars za new-yorški zoo, kjer se še danes zvija in puha za steklenim oknom v zabavo vsem, ki občudujejo njeno plazečo privlačnost.
Priznati moram, da je uloviti kačo s pomočjo ptiča kot va bo, precej nenavadno. Povem pa lahko zgodbo, ki je še mnogo bolj nenavadna, namreč kako sem ujel žerjava z lasom. Toda p tem prihodnjič. Za danes naj še navedem, da sem se učil metati zanko že v Eeksasu, ko sem bil še paglavec v kratkih hlačah.
in ga izvleči na suho. Kako gično je to izvršil, nam P' dejstvo, daje princa po# prijel za ušesa, češ da mU ljubše kakor vešala v pri' prinčeve nezgode.
Mladega kopalca, ki je predaleč, so navadno prijeli za kito in ga izvlekli. Ko s pa kasneje pojavil običaj kr'' striženi^h las, so se kopaliS^'
vaji bridko pritoževali, Če* ko težko je rešiti kratko ženega ponesrečenca in skrajni čas bi bil, da bi se žen je kit odpravilo, V ščih so imeli moške in uslužbence, ki so nadzorom copalce. Kopanje na proste^J^^ ailo strogo zabranjeno. gim nadzorstvom se ie bilo trW Da posluževati posebnega ^ , ja', ki je zapeljal kopalca v je. Pogumnejši so jahali nju v vodo. Ženske so dajala veda uslužbenkam največ op ka in sitnosti. V svojih nep tičnih in dolgih kopalnih lah so mogle le neokretno vati in so se gibale na va'j kakor utopljenke. Kopa^'T^i uslužbenke so zaslužile denarja in ustanovile	"R
200 let kopanja v morju
Kopanje v morju je bilo v sta rem veku nekaj vsakdanjega, a je prišlo v teku stoletij polagoma iz mode. Šele v začetku 18 stoletja se spet opaža zanimanje za mrzle kopeli in kopanje morju. Največje zasluge si je tu pridobil britanski zdravnik John Floyer, ki se je v neštetih razpravah zavzel za morske ko peli.
lehl 6% er Ul oli 1 P
Zdaj poteče več kakor 200 let odkar so se v mali luKi Scarborough pojavili prvi kopalci ii vpostavili stare zveze med človekom in vesoljno naravo. John Floyer j a imenujemo po vsej pra vici ustanovitelja morskega ko pališča, kajti njegovo neumor no prizade\ranje je rodilo obilne uspehe. S kopanjem so začeli prvi Angleži. Proti koncu 18 stoletja so se pojavila tudi na obalah Severnega morja prva kopališča, ki so se bolj in bolj razvijala. Od angleških kopališč je najbolj uspevalo ono v Scar-boroughu, ki so ga zgradili 1. 1733 ter je imelo raznovrsten komfort. Gostje so posedli v majhna vozila ali v čolne, ki so jih na pol pokrili in se odpeljali na morje. Upeljali so tudi prvi "kopalni stroj," ki je bilo posebno vozilo s konjsko pripre-go.
Za mrzle kopeli je agitiral poleg John Floyer j a tudi dr. Russell, ki je 1. 1750 napisal obširno knjigo in posvetil vso svojo moč in znanje kopališču v Brighto-nu. To kopališče je zaslovelo 30 let kasneje s posetom tedanjega Valeškega princa, ki je s svojim vzgledom našel mnogo posnemovalcev. Neglede na vreme seje mladi princ dnevno podal v vodo in vzbujal s svojo, trmoglavostjo nepopisno navdušenje med narodom. Kaj često je moral slavni plavalni mojster Smo-aker, kateremu je bilp poverje no varstvo princa, intervenirati
društvo, ki se je uspešno " FOjg za svoje stanovske pravice ^ ila , pokazalo precej bojevito, ''J, isni se pojavili spomladi !■ , % praktičnejši stroji z novio^ i tr stavljene!.
i
Kakor bi se nam zdelo ^ nes kopanje pod strogi«' zorstvom v dolgih neprak|' oblekah nesmiselno, tako ri
menilo kopanje za tedanjo ^ bo, ki se je navduševala ravo in življenje v naravi, izrednega. Celo pozimi so ^ nekateri v vodo. Kako ii^^ se je to tedaj zdelo, nam je &anny Burney v svoji^ piskih iz novembra 1. 1'® seje kopala v morju traj v družbi nekaterih se morala oblačiti še ob ni sveči.
V začetku druge poloV#^ stoletja je zaslovelo kop®^^ Weym^nt. Pripoveduje se, svečano so proslavili tre^ ko je angleški kralj prvič r čil svojo kraljevsko glavo ^ do. V sosednem kopalnei^ ju je bila skrita godba, k) J j igrala ob tem pomembne''' nutku kraljevo himno.
nfi'
poprej naznani, da se slike poprej pripravijo. — A. G. lastnik slik.
IMATE SITN04 S KOLESOM? i
r
USTAVITE S]E
FLORY'S
ekap*
Novi in rabljeni lubi
Popravljamo pred^
.fii"
Vulkaniziramo, leitar' ^ ,el'
Za potniške avte in
tru'

FLORY'S TIRE SERVP
6013 Si. Clair
F. J. ZAVASKY. JR., Vse delo garanlir
laS'


BATr^
DR. P. B. VIRANT - Optometrist
PREGLED OČI — PREDPIS OČAL Uradne ure: 9'.30 do 12 ;001:30 do 5:00 Zvečer: 6:30 do 8:30 v sredo in soboto 9:30 tIo 12:30
15621 Waterloo Rd.	Cleveland,
v poslopju North American Banke
Za sestanek pokličite IVanfioe 6436

1945
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
i)ušica Rožamarija
(SVETNICA IN NJEN NOREC) Agnes Gunther
Poslovenil Boris Rihteršič
li s«
jai
ki. _______
Š	(Nadaljevanje)
Ulrik potegne žepni ro-
"Nič n/	v žep.
,ro#ora]	™Gl. Zdaj boš
tetfNjenj	tudi vseh sedem
dsfcrro	J® treba plačati,
lo t'ticek "	^^Grom boš imel do-
I 'st' "Da "	•
vi^^ehkilv,	Harm s tako
nafesenečefr^""' ^eta
jakkerom	Pogledala. "Da že
Ulrik	dobiček."
'Oli	vstala, ga prijela
• Tega	Sa poljubila na če-
' pre^	® storila živ dan.
je onemel in jo
in oir	• ^deča so njena
8ek	Ustnic ji drgeta na-
""ikari?""
Ro5a V	^
:a ujQ , oji- Le nečesa ne bi
nik; iT^ Prenesti. Da bi dal v
"®i	strežnica z do-
treba	se išče. Sliko
Sna	priSlb
°oga zapuščena žen-
dant^ m
m
m začpin r
Had t> . stresati svoje zna-a : Saj je Roža tako
m
2 njo-
POZtl;
^!" Ulrika, ne poznaš feta .
Vidi	debelo pogleda
s;^^_^gove lase, ki so tu
jO
n,
10 1^' me"': ti' rojit' 1781!. ap" d*"
ovicL
topfl se, tret>'
Jo	"e brani se. Do-
in tam že srebrni, vidi njegov obraz, ki se je zožil ... in v njegovih očeh neko tujo mehkobo.
Potem odkima:
"Harro, kako je bilo? Kdo je bil?"
Harro se zdrzne . . . "Bolje je, da tega ne veš ..."
"In Roža?"
"Oh, najmimejša je, če ji rečemo, da ne bodo nikoli odkrili, kdo je bil."
"Hm, pa si bo veftidar mislila svoje ..."
"Zal," je vzkliknil Harro. "Človek si zmerom misli svoje. —Toda čakaj, teta, pojdi z menoj! ... Po tej dolgi poti si potrebna počitka."
"Ha, nikari ne misli, da boš dobil postrežnico, ki je brez moči." ,, , t i ^ „
"Zato pa dovoli, teta Ulrik, da te objamem. Moram ^ vrniti poljub, ki si mi ga prej dala."
"Ljubezniv si, Harro. Še svoj živ dan nisi bil tako ljubezniv. Prava zimska hruška si, Harro. Šele ko je padel sneg, si dozorel. Da si zdaj, ko sem pričakovala, da boš jokal, kakor podivjan jelen . . . Harro, vem, kako te je zadelo.—Harro, zdaj si šele ves mož, in ne samo velik, uporen fant. Nikoli več te ne bom po-
^fistuite delež ^ Ameriki

bo
'^ANpy* **hko ohranite to svobodo s tem, da v* »od'i. ^^Pite **War Savings" znamke. Po-
IVO
leifl ki
inei"
• 1^
0
zastava padla, boste vi zgubili »vo-Samu desetico in pomagajte, da bo
Nit,
v svobode še naprej vihrala. Lastujte delež
^•»»eriki!
SAVINGS" znamke dobite ,^?J^ankih ali poi+nem uradu.
tegnila za lase! Ne bom se več upala, Harro."
"Ne obetaj preveč, teta Ulri-ka. Upam, da boš še vse to delala . . . Teta Uli, zdaj imam razen ovratnice še široko haljo. Kaj praviš k temu?"
"Nosi jo z mojim blagoslovom, sin moj, kadar boš imel spet priložnost."
"Teta Uli, doktor mi je obljubil, da bo Roža kmalu zdrava; videla) boš, kako bo takrat vzcvetela!"
"Ali bo taksna, kakor je bila prej?"
Ozrl se je. Tega ni mogel potrditi. Toda samo da bi jo še kdaj imel . . . Svoje sreče si ne pusti vzeti. "O, teta Uli, saj Rože še ne poznaš . . . Kako lepa je!... Kar slišati ne smem, kako trpi, kako se muči ... Niti besede o tem . . . niti tožbe . . . O, kako zna sama tolažiti. Svoje skrivnosti prinese na dan, skrinjico biserov, in pusti me, da gledam vanjo . . . Časih me pograbi neumen strah, da je kar prelepa zame. Ničesar nisem tako sovražil in zaničeval kakor strahu, veš, kakršnega občutijo mnogi - ljudje pri lepih in ljubeznivih otrocih ..."
Ulrika je vstala.
"Ali lahko Rožo vidim ?"
"Najprej se bo treba pomeniti s sestro Ivano. Delo ne bo lahko. Jaz sem seže naučil prosjačiti. To je menda poslednje, kar bi mi bila lahko pripi-) sala. Ta drobna, nežna,, bleda ženska je močna!"
"■No, Harro, potolaži se," je dejala teta Uli, ko je šla z njim čez zimski vrt. "Potolaži se, dra-
gi moj! Ko je ne bomo več potrebovali, jo bomo vrgli čez prag. Jaz" sama jo bom!"
Pol ure nato se sklanja teta Ulrika čez bledi obraz Rožema-rije, in kakor bi dihnila vanjo, jo poljubi na čelo in si misli: "O, ubogi moj Harro, tvojega trpljenja še ni konec."
v v *
Drugo jutro se priziblje Alfred ves bled in prepadel v Har-rovo delavnico.
"Ne prestraši se! Pustili so me, Harro. Gospod dvorni svetnik mi je dovolil. Nič več nimam kuge, zato pa sem prišel, da se vama zahvalim." Sedel je na stol in potegnil robec iz žepa.
Harro mu je položil roko na ramo. "Dragi bratranec, a 1 i vam je res doktor dovolil?"
"Da. O, Harro, koliko sem moral pretrpeti! Vsako jutro mi je bilo huje, Harro, in v bolniško sestro sem se takoj zaljubil. Takoj bi se oženil z njo, če . ."
"Ali je mari sestra Klara vašo ljubezen sprejela, Alfred?"
"Kaj pa mislite, Harro! To je bil samo plod domišljije, toda nekaj tolažilnega mora človek imeti, saj ne more živeti samo od ovsenega riža in moraličnih predsodkov. Da, in zdaj, Harro, bi se vam še rad zahvalil in šel."
"Kaj pa mislite, Alfred . . . Takšnega okostnjaka ne pustim s Thorsteina! Najprej vas bomo pošteno nakrmili in pozdravili. Jesti boste morali še več ovsenega riža in pustiti mo-ralične predsodke za poznejše čase. Morala in ovseni riž, —
oboje je preveč za vaše zdravje. Moja ljuba teta Ulrika je tu. Zaupal vas bom njej. Pomirite se, tudi z moraličnimi predsodki boste pri njej dobro postre-ženi. Da, oglejte si svojo krušno mater! Pravkar gre čez dvorišče, in to, kar vleče za ušesa, je mladi Thorsteinovec, ki je rad jagode, preden so zrele."
Alfred je vstal in pogledal na dvorišče, potem pa je spet sedel.
"Zelo odločna dama mora biti vaša teta . . . Bojim se pa, da tega ne b o m mogel sprejeti, Harro . . . Saj imate poleg te-ga..."
Harro se je posmejal. "Alfred, le ne bodite otročji. To pot ne boste padli v roke moje žene, ampak moje tete. Kam pa ste prav za prav mislili iti? Na Brauneck ?"
"O, bog, ne!" je vzkliknil Alfred s tako grozo, da ga je Harro debelo pogledal.
"Nikoli več! Moji živci ne vzdrže več ... na Braunecku straši, hudo straši. Trikrat sem menjal svojo spalnico. Po hodnikih copata in stoka. Na stopnicah škriplje, po galerijah vleče. Nekoč sem slišal šepet ljudi, ki so stopali drug za drugim po hodniku princes. Nikari, ne mislite, da sem si odejo potegnil čez glavo —. Ne, luč sem prižgal in šel ven . . , Na hodnik, po bliskovo . . . vse je bilo svetlo kakor podnevi, vse prazno . . Samo shke so mežikale. Ugasnil sem luč in se vrnil. Oh, samo na mestu so obstali, kjer so bili, ko je prišla luč, potem pa so

P'
;ap® vse" ,df#

i tri)'
K«
^saki slovenski družim, ki se za napredek in razvoj Slo-

bi morala dohajati

Enakopravnost
'^nimivo in poducno čtivo priljubljene povesti
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
The May Go.'s
ZRAČNO OHLAJENI
BASEMENT
šli spet dalje. Težke noge, lahke noge ..."
"Oho, ali ste takrat imeli vročico?"
"Stokali so in hodili sera in tja ..."
"No, prav lepo se mi zdi, da so tako tudi oni pokazali nekaj sočutja. Seveda, Roža je poslednji otrok z Braunecka . . . Ne bo tako hitro ozdravela, kakor smo upali, Alfred. To mi je teta danes poskušala pojasniti ... "
Alfredova glava se je spet po-besila. V delavnico je švignila lastovka in krožila nekaj časa pod stropom. Harro jo je pogledal . . . "Rada bi tu v delavnici zidala, vsak dan poskuša."
(Dalje prihodnjič^
Zahvala
Malo kasno bodo prišle te vrstice v javnost, ker se vse tako rado odlaša. No, vendar pravijo, da je bolje pozno kot pa nikoli.
Moja želja je, da se iskreno zahvalim vsem mojim prijateljem, ki so mi napravili tako prijetno presenečenje za moj Rojstni dan na 3. junija.
Poklonili so mi krasno posteljno pregrinjalo, cvetlice in veliko torto. Vse je bilo tako nepričakovano, da je bile res presenečenje popolno.
Mojo najlepšo zahvalo naj sprejmejo: Hči Rose, Louis in Addie Zdesar, Mr. in Mrs. Sede j, Mrs. Gerl, Mrs. Koller, Mr. in Mrs. John Bostjančič, Miss Katherine Fox, Mr. in Mrs. Louis Recher, Mr. in Mrs. Rudy Strah, Mr. in Mrs. Frank Hočevar, Mrs. Mary Perko, Mr. in Mrs. Anton Golič, Mrs. Starina, Mrs. Louise Krashoc.
Ponovna hvala vsem za vse. Ob prilikah se bom vedno rada oddolžila.
Mrs. Rozi Zdešar, 687 E. 200 St.
Mali oglasi
OHIJSKO VINO
$2.50 gal.—Prve vrste j
EMERY'S BAR
961 Addison Rd.
Odprto do 2.30 zj.
Izreden nakup
2 krasni hiši, vsaka za eno družino; na novo barvane, vsaka s 8 sobami; nahajajoči se na Russell Ave., od E. 68 St. in Superior Ave. Nenavaden nakup za samo $8900. Požurite se in se zglasite kajti ta posebnost ne bo trajala dolgo. Pokličite GL 3514.
Trdna opora . ,. Lahka udobnost
JUNIOR MISS
Girdle
4
.65
Rayon satin spredaj in zadaj, z elastičnimi stranicami in zipper-jem. Ima majhne opore spredaj, da preprečijo zgubančanje ob pasu. Mere 25 do 29 v dolgosti 13 inčev.
Garter Belts . ,
1.49 LI.
Srednje široki z zaponko zadaj. Mere 26 do 32.
6
/
Za aktivno nošo na prostem! Hladni
Seersucker Overalls
1.20
Pisani seersucker overalls za deco; se lepo perejo, in ne potrebujejo likanja! Modre, ali rdeče z belo barvo, mere 3 do G.
K

ZNIŽANO ZA (ISTKO!
59c Sunsuils za deco.
mere 2 do 6..........
1.19 Crawlers za deco,
majhne in srednje mere Seli za majhne dečke, vredni 3.99
44c
79c
'2
m

Nova pošiljka!
Plaid Rag preproge
Ročno-ikane—v praktičnih vzorcih za rabo ^	na obeh straneh!
Tu so preproge iz .cunj, ki jih boste rabili za spalno sobo, kopalnico in rekreacijske sobe. Mero 27x48, izberete jih lahko v rdeči, modri, zeleni,
SI
rumeni, oranžni, črni, orliiclni ali mno-go-barvnih kombinacijah. S franžami.
2.99
THE MAY CO.'S BASEMENT
Ženska
bodisi mlada ali priletna, dobi delo pri slovenski družini brez otrok; za opravljati je lahko hišno delo. kuhanje je naVadno, nič pranja; eden dan prost v tednu. Dobra plača. Lahko ostane čez noč ali gre domov, ali če hoče samo par ur na dan—od 11 ure dopoldan do 5 ure popoldne. Zglasite se po 12. uri naprej do 9. ure zvečer na naslovu: J. FRANCEL, 434 E. 157 St., pri Waterloo Rd., Cleveland, O.
Ženska
srednje starosti dobi službo in dober dom, kjer bi opravljala gospodinjska dela in skrbela za dva otroka. Plača po dogovoru. Katera želi, naj pusti svoj naslov v uradu tega lista.
PIVO V ZABOJIH
VEČ VRST
EMERY'S BAR
961 Addison Rd.
Išče se '
pošteno žensko za delo v gostilni pri mizah in za baro. Prednost ima ženska, ki zna slovenščino. Vpraša se na 573 E. 140 St.
Pošten fant
dobi delo na gasolinski postaji. Vpraša se na WICK'S SERVICE STATION, 920 E. 185 St.
OGLAŠAJTE V
"ENAKOPRAVNOSTI"
Behind'
Your Bonds
Lies the Mighf of America
ZA
Weatherseal
KOMBTNACUSKA ZIMSKA OKNA IN MREŽE
pokličite
CHARLES NORDER MU 2292 ali RA 0221
. ZENSIE
za kuhinjsko pomoč v veliki otroški kempi v Painesville od sedaj pa do Delavskega praznika. Dobra plača.
Zglasite se v
CAMP WISE 13512 Kinsman Rd. LO 5333
&
IDAHO LUMBER
Logging and milling for 105 years, the Potlatch Forests, Inc., of Idaho, expects to be operating at least another century. The industry started in 1840 around the first mission of Rev. H. H. Spalding and Marcus Whitman in the Clearwater country. "The largest white pine sawmill in the world" turns out lumber at Lew-iston with the help of 800 eYnployes. Lumber in abundance is a great national asset contributing to the Nation's resources that stand behind
War Bonds. v. S. Treasury Defartmcm
SOUND SYSTEM INDOOR OR OUTDOOR
Posebni popust za diuStva
B. J. Radio Service
1363 E, 45 St. — IlEnd. 302*
Izvršujem vsa stavbena dela. ki so potrebna pri hišah. Predelujem hiše in trgovine. Brezplačen proračun
JOHN ROTAR Building Contractor 1494 E. 222nd St. KE. 4323 Euclid, Ohio
Dr. Kernovo
Angleško-Slovensko berilo
(English Slovene Reader)
je pripravno za učenje angleščine ali slovenščine.
Dobi se v naši tiskarni
Za delavce Za delavce
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ŽENSKE ZA HIŠNE SLUŽABNICE
ZA POSLOPJA V DOWNTOWN ZA VES DAN ALI DELNI ČAS Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 zJ.
Stalno delo—Zahteva se izkaz državljanstva—Zglasite se Employment Office, 700 Prospect Ave., soba 901
od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah
The Ohio Bell Telephone Co.
f
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
2. avgustsj
SliilifiniriilBfiniTiniriiBfiilifiniruTinriniTilinBiilBininiWiiflliililiiTelumiininiHfiilifiiTSnililiigS
Pomladni sen H
ROMAN IZ ŽIVLJENJA	g
★ gj
Priredil I. H.	H
.....■iiiimiii«iiii«ilii«llllllllWllll»llil«llll»llil»llil"|il|»|i'|"|ll|"|ll|"|ll|"['ll'
(Na<Mjevanje)
—	Že kmalu dvanajst? Hiteti moram, ako jo hočem še' videti.
Toda ni je videl, če je še tako pazljivo gledal. Prav gotovo je bila bolna in mu ni hotela povedati. Že zadnjič je tako slabo izgledala. Samo 'če bi jo mogel obiskati na njenem stanovanju, pa to ni bilo mogoče. Na vsak način je moral čakati do prihodnjega večera.
Končno je vendar prišel čas, ko je hotel rešiti svojo zadevo z bankirjem. Hotel je iti takoj v urad, toda Gabrijela, ki ga je videla prihajati, mu pride nasproti in ga je povabila, naj gre za malo časa v stanovanje, češ, da oče še spi.
Njen obraz je imel nenavadno zmagoslaven izraz, kar je takoj opazil. In kar mu je stiskalo srce, ko je hodil po težkih preprogah — kaj vendar mora biti?
Prišedši v. sprejemno sobo, ga Gabrijela prosi, da sede in ga je takoj zapletla v razgovor, kar je dobro znala. Njeno obnašanje je bilo nekam resno kot bi bila že starejša dama, kar se ni posebno zlagalo z njeno mladostjo; mogoče pa je postala v Bvojem mišljenju starejša in zrelejša, ker ji je mati zgodaj umrla in je bila sama prva dama v hiši. Njena pokroviteljica gospi-ca pl. Lazar v njenih očeh ni bila polno vel javna osebnost, saj je bila plačana.
Wolf, si je moral mnogo prizadevati, da je bil vsaj nekoliko uljuder^ družabnik, ker so bile njegove misli povsem drugje. Vendar pa si je moral priznati, da je skoraj izgubil eno oko na njej,, kajti Gabrijela je bila danes zelo mikavna v elegantni, lahki poletni obleki, iz katere je gledal polni beli vrat. Mesto zapestnice je imela samo črn zidan trak, vsled česar je bila njena koža tem bolj bela. Opazila je, da jo gleda z vidnim zanimanjem in okoli ust se ji zazib-Ije smehljaj poln zadovoljnega ponosa.
Ravno ga vpraša, zakaj se tako redkokdaj pokaže. Izgovarja se, da se strogo drži svoje službe in da se peča z višjimi vojaškimi vprašanji. Tedaj pa Gabrijela šaljivo pomiga s prstom.
Kdo more vse to verjeti, gospod Wolf. Mladi ljudje si iščejo drugačna razvedrila. Toda nič zato. Papp, vedno pravi, da mora mladost znoreti — to se mi zdi zelo zanimivo. Meni ne bi bilo prav nič za to, ako bi moj bodoči mož imel za seboj kako majhno preteklost. Taki so pozneje najboljši možje, ali ne mislite tudi vi tako, gospod poročnik?
Koketno smeje se skloni nekoliko proti njemu in v njegovih očeh je bil posebno živ pogled, V grlu ga je nekaj tiščalo; najbrže je vedela za njegovo razmerje z Marijo — že zadnjič si je to mislil. Zdelo se mu je, kot bi mačka lovila miš in da je sam miš. Naenkrat mu je postalo vroče; da bi te ustnice valjale njegovo čisto ljubezen po prahu!
—	V resnici ne vem, gospica, na kaj namigujete.
—	Res ne, gospod pl. Wolf?
—	Gabrijela vstane in Wolf za njo. — Res ne? — pravi in za-ničljivo zategne usta. Tu stoji pred njim, ziblje se koketno v bokih in upira vanj svoje poželjive oči. Ako bi jo bil sedaj poljubil, bi mu prav rada pustila.
Prepričal se je, da je hotela Gabrijela imeti to uro za zaupljiv pogovor in za Ijubimkova-ynje. Gnus je čutil v svojem srcu proti njej v njenem navad-
nem čutu, ki je videl samo nizko in podlo stran. Za trenutek ga je navdala misel, da bi ji povedal o svoji zaroki z Marijo, toda nekaj neznanega mu je reklo, nikar.
Zdelo se mu je, da bi ime njegove ljubfe bilo onečaščeno, ako bi ga imenoval pred temi ušesi. Vedel pa je tudi, da si ga Gabrijela želi in nikakor je ne bi mogel zadeti bolj v živo, kot B tem priznanjem.
—	Tedaj, vi molčite — tedaj priznavate, da ste krivi? — poizveduje z lahnim nasmehom.
—	Milostijiva gospodična, res ali ne res — vsekakor smatram pogovor o takih stvareh za zelo neprimeren med mlado damo in neporočenim gospodom.
Polna jeze nad tem odgovorom Gabrijela stisne ustnice,»medtem ko ji ohol izraz spači njen obraz. Vse, kar je v njej kaj zahtevalo in ponujalo, je izginilo iz njenega obnašanja. Njena bujna .postava se vzravna in hladno reče:
—	Gospod poročnik, mislim, da vas papa že pričakuje.
Pogleda na uro.
—	Že štiri? In moral bi biti tam ob pol štirih. Dovolite tedaj, milosti jiva gospica, da odidem.
Wolf se prikloni; Gabrijela mu ponudi roko in ko so se vrata zaprla za njim, reče zaničlji-vo;
—	Sreča na tvoji poti, Wolf, vendar pa boš moj!
v v *
Bankir Ulrih se dvigne s svojega stola poleg velike pisalne mizQ, ko vstopi Wolf in ga pozdravi.
Ulrih je bil bolj majhne, pa obilne postave. Njegov okrogli obraz, poraščen z malo sivo brado, je bil prikupljiv, toda neka poteza na njem je izdajala, da je lahko brezobziren do skrajnosti in tudi oči so imele zvit in potuhnjen izraz. Bil je na glasu kot zelo zmožen in premeten bankir.
—	Pisali ste mi, da me želite videti? — prične Wolf, ko sta oba sedla,
—	Seveda, že celih dvajset minut, — reče smeje bankir.
—	Potem vas prosim, da mi oprostite, toda vaša gospodična hčerka — se obrača mladi častnik; še celo nalagala ga je.
—	Že .dobro, — ga prekine Ulrih, — že dobro, gospod poročnik, razumem — mlada dama ima več privlačne sile kot pa kak star mož. — Da ste se dobro zabavali, sklepam iz vaše netočnosti, — me veseli!
Kaj mu je prišlo na misel, da bi njega, Wolfa, pozival na odgovor! Toda je bil preponosen, da bi obteževal hčer pred očetom.
Ne da bi se oziral na bankir-jevo pripombo, pravi Wolf nekoliko ostro:
—	Hoteli ste me videti, gospod Ulrih — ali smem vprašati, zakaj ?
—	Zakaj? — odvrne Ulrih precej osorno. — Zakaj? Ali si ne morete misliti? Ali vam je mogoče ta-le papir nepoznan? — Pri tem odpre Ulrih predal svoje pisalne mize, vzame papir, ga razgane in. pokaže Wol-fu; bila je menica.
—	Tedaj, gospod poročnik pl. Wolf, svoj podpis gotovo pozna te — ali mogoče dvomite nad pristnostjo tega podpisa?
—	Da, tisočkrat, — zakliče Wolf. — Pred njegovimi očmi so plesale črke in le s težavo je videl, da je menica zapadla 30. junija — to je bilo jutri. In pod njo njegov podpis! Ali ni zijalo vanj kako strašilo ? Misli so mu šumele v glavi. Kaj je bilo to? Kateri nesramnež si je mogel to dovoliti?
Kot blisk prešine njegove misli — Ervinovo pismo — njegov oče — ali je on, — o, vse mu je bilo jasno. Kot pribit sedi in kot iz daljave je udarjal bankirjev glas na njegovo uho.
—	Saj sem si mislil, da bi bili vi, gospod pl. Wolf, lahkomiš-Ijeno izstavili menico za 25,00 mark, — vi, vzgledni mož, ki je vsem za vzgled, ki ne igra, nima nobenih razsipnih zabav, in ničesar ne napravi kar bi ga moglo spraviti v zadrego. Zato sem vas že prej obvestil, pred-
no menica zapade. — Oprostite mi to nadležnost; za tem tiči nekaj nevrednega, kar ne more biti dovolj poplačano. Ponarediti vaš podpis — in pri tem Ulrih neusmiljeno upre svoje oči v Wolfa, ki smrtno bled sedi in se bori sam s seboj. O, samo da dobi časa, da zapopade to strašno stvar, da je njegov lastni oče
—	kajti tako je bilo, kot je stalo jasno pred njegovimi očmi.
—	Ne, pustimo to, — se ko-nečno i zvije iz njegovih ustnic,
—	priznam, da sem jaz — da je oni papir moj in bom jutri —
—	Zares, gospod poročnik? Ali pri volji, to ponaredbo — kajti ponaredba je, kot ste mi v prvem trenutku izdali s svojo upravičeno osuplostjo — odobriti in potrditi? Za to morajo biti posebno važni vzroki.
—	Ta podpis priznavam kot moj in bom jutri plačal, — pravi Wolf s hripavim glasom.
—	Ali mislite, da vam bo to tako lahko ? Pomislite tudi, ako vam ni mogoče dobiti potrebnega denarja, da menice s ponarejenim podpisom ne morem podaljšati — na noben način! Za posledice gotovo veste, ako bo menica predložena vašemu pol-kovnemu predstojniku.
(Dalje prihodnjič)
Oglašajte v Enakopravnosti

NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko polrli in žalostnega srca naznanjamo izgubo našega ljubljenega sina in brata
Half Victory Ours
Mrs. F. D. Roosevelt and Gen. Dwight D. Eisenhower stand in reverence over the grave of F.D.R. as General Eisenhower reported to his "chief," "half the victory is ours."
T/5th GRADE
LEO L. KOVACIC
Izgubil je svoje mlado življenje za demokracijo sveta.-Bil je ubit v Nemčiji dne 23. marca 1945 v* cvetoči mladosti star 23 let.
Blagopokojnik je bil rojen Ž6. avgusta 1923 v Pittsburgh, Pa. Bil je član društva št. 317 S. N. P. J. in društva št. 138 A. F. U.
V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem sorodnikom in prijateljem za izraze sožalja ob tej strašni izgubi. Za vso tolažbo, ki smo je bili tako potrebni v teh težkih urah, naj vam bo izrečena globoka zahvala.
Dalje hvala vsem, ki so poslali prispevke za zadušnice, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Ponovna hvala vsem za vse!
Ti. ljubljeni sin in brat, počivaj mirno v tuji zemlji. Postal si žrtev nacizma z milijoni drugih. Dal si z drugimi svoje mlado življenje za boljši svet in boljšo bodočnost človeštva. Naša srca pa so polna bolesti ob tej izgubi, ki je strašna.
Za Teboj žalujeta oče in mati, katerima si bil ponos, nada in upanje. Objokujeta Te brat in sestra, katerima si bil nadvse ljub in drag. Tolaži nas zavest, da pridemo za Teboj, tja, kjer ni solz in ne trpljenja — tja, kjer vlada večni mir!
Žalujoči ostali:
LEO in JOSIE, oče in mati;
A. M. 2/c FRANK, brat,
STEPHIE, sestra.
Export, Pa., dne 2. avgusta, 1945.
NAZNANILO IN ZAHVALA




'V/'.:

V
šču.
žalujoči ostali:
JOSEPHINE, soproga; DOROTHY, hčerka.
Cleveland, Ohio, dne 2. avgusta, 1945.
Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrl naš ljubljeni soprog in dragi oče	/'
jfranfe ^ivtii
Zatisnil je svoje blage oči dne 25. junija 1945. Pogreb se j© vršil 29. junija iz Joseph Žele pogrebnega zavoda na Highland Park pokopališče, kjer se je truplo upepelilo.
Blagopokojnik je bil rojen 3. marca 1887 leta v Hrastniku pri Zidanem mostu.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem prijateljem in sorodnikom, ki so položili tako krasne vence h krsti pokojnika. Ta dokaz vaše ljubezni napram pokojniku nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti. Zahvalo izrekamo sledečim:
Mr. in Mrs. Albin in Frances Praprotnik in hčerkam; Mr. iR Mrs. Janko N. Rogelj in hčerki, Mr. A. J. Terbovec, Mr. in Mrs. John Stebla j in sinu, Mr. in Mrs. Michael Podboj in družini, Mr. in Mrs. Louis Novak, Mr. in Mrs. Jelerčič in družini, Mr. in Mrs. Krasovic, Mr. in Mrs. Cinkole, Mr. in Mrs. Grazar, Mr. in Mrs. Teckavec, Mr. in Mrs. Spehek, Mr. in Mrs. W. Koehn, A. Ulcaf' C. Tekacic, Mr. Frank Snyder, Mr. in Mrs. Zabukovec, Mr. in Mrs. Mirko Burja, Mr. August Hollander, Mr. in Mrs. Anton Gubanc in družini, Mr. John Mervar in hčerki Christine, Mr. in Mrs. Jerry Jones, Mr. in Mrs. Joseph Žele, Mr. John Kows, Mr. Bill Kows« Mr. in Mrs. Sechnick, Mr. in Mrs. Milatovic, Mr. in Mrs. Moore« Mr. in Mrs. Cernigoy, Mr. in Mrs. Dus, Mr. J. Demojzes, N. Zupančič, M. Debevec, C. Tekacic, C. Swetlin, Mr. in Mrs. BartoL Mrs. Matkovich, Mr. in Mrs. Barbo, Mr. in Mrs. Plesec, Mrs. Bra-nisei, Sun Oil Co., First Central Bank, Akron, O.
Dalje hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno ^ poslugo za spremstvo na njegovi zadnji poti. Našo zahvalo naj sprejmejo: Mr. Joseph Plevnik, Mr. Janko N. Rogelj, Mr. Michael Podboj, Mr. John Maver in Mr. Richard.
Najlepšo zahvalo naj sprejmejo pri j atel j i-pogrebci, ki so nosili krsto. Hvala vsem, ki so se prišli poslovit od pokojnika, ko je le' žal na mrtvaškemu odru ter vsem, ki so ga spre j mili na njegovi zadnji poti.
Zahvalo izrekamo Joseph Želetu za vzorno urejen pogreb najboljšo vsestransko poslugo.
Prav posebno zahvalo naj sprejme Mr. J. N. Rogelj za kras»e v srce segajoče besede, ki jih je govoril pri odprti krsti, in Mr. J* M. Stebla j, ki je govoril pokojniku v slovo v kapeli na pokopal*'
Končana je Tvoja zemeljska pot. Ti ljubljeni soprog in drag* oče. Odšel si tja odkoder ni povratka. Povrnil si se v prah, iz ka" terega si izšel. Bil si vedno vedrega lica in %voj veseli smeh j® vedno našel prijatelja v slednjemu človeku, s katerim si občeval« Mi pa Te bomo bridko pogrešali, spomin na Tebe pa bomo ohran*^^ v naših srcih dokler bodo utripala!