1928 MATI IN GOSPODINJA št.is.
Počitnice.
Z začetkom tega meseca so dobili otroci izpričevala za konec šolskega leta. Pričele so se velike počitnice, ki trajajo dva meseca. Seveda so te počitnice le za šolarje, da jim ni treba vsak dan k pouku. V naših hišah in družinah pa je zdaj največ dela. Prav je, da je delo in lahko tudi otroke pritegnemo k primernemu delu.
Izkušnja namreč uči, da so bile marsikatere počitnice za marsikaterega otroka usode-polne. Prvi vzrok je bil največ ta, da so bili nezaposleni, brez vsakega dela; star pregovor pa pravi: Lenoba ze mati vseh pregreh.
Tudi počitniški čas naj otroci ne preživljajo brez načrta za kako delo. Ne pretežko, vendar primerno za njihove moči. Drobno delo, ki ga vrše mesto matere ali za mater, ali v'njeno pomoč, jim ne bo pretežavno; še z veseljem ga bodo vršili, ker imajo mater radi.
Marsikatero delo pa bo tudi proč od matere in ne pod njenim nadzorstvom. Takrat naj mati pač dobro premisli, ali naj pošlje otroka k temu delu ali ne. Kdo je tam? Kakšno je delo in v kakšni družbi? Ta in še druga vprašanja naj si mati odgovori, preden pošlje otroka v delo.
Ne gre namreč pri tem, če otrok more to delo izvršiti, mnogo bolj je tu vprašanje, če tisto delo otroka tudi duševno pravilno zaposli. Znano je namreč, da je za otroke med odraslimi klafači zelo nevaren kraj. In ot> košnji, ko gospodar spreime v delo najrazličnejše ljudi, se pogosto zgodi, da otroci naberejo prav mnogo v spomin, na čemer potem glodajo tedne in mcsece. Ne mislim tu na direktno pohujšanje, saj zadošča že dvoumna beseda, šala, pesem. Take nerazumljene besede otrok nosi s seboj, jih vrta in gloda ob vsaki priliki. Duševno odsoten je, čmeren in siten, če ne če kaj hujšega. — Vse to naj prepreči mati s tem, da ima med počitnicami otroka kar največ pred očmi
Zelo nevarno je tudi, kar se zdaj^ prav pogosto zgodi, da gredo otroci na počitnice k sorodnikom ali k tujim ljudem. Navadno vodi pri tem starše misel: imam otroka vsaj za nekaj časa z glave. Če pravijo starši tako, ki imajo prvo skrb in odgovornost za otroke, kaj čuda, če pravijo ljudje, kamor otrok pride: naj se izleta — in ga puste brez vsakega nadzorstva. Tako so otroci popolnoma brez reda, brez nadzorstva in seveda tudi brez molitve in nedeljske božje službe..
Velika nevarnost je tudi kot vedno se prav v počitnicah: slabo čtivo. Ako je otrok trajno pod maternim nadzorstvom, na ta način težje utrpi škodo. Če pa se mati ne briga zanj, pač pade nanjo velika odgovornost.
Važno je tudi seveda, da mati pazi, da se otrok tudi v počitnicah zaveda svojega razmerja do Boga. V tem razmerju pač ni nobenih počitnic. Vsakdanje molitve in nedeljsko sv. mašo mora otrok opraviti brezpogojno in brez izgovora.
Še marsikaj bi bilo navesti, a najslavnejših reči smo se doteknili.
Na vse to misliti in na vse paziti s« zdi
morebiti kateri materi preveč in pretežavno. Pomisli pa naj, da od vseh teh stvari zavisi bodočnost otrok; pomisli naj, kaj se pravi imeti pokvarjenega sina, razuzdano hčer, ki je v sramoto družni. Preudari naj, kako bi si 1 morala očitati vse življenje, ako bi z brezskrbno udobnostjo in iz strahu pred ljudmi vse to sama zakrivila.
Skrb in trud, ki ju doprinese v tem oziru za otroke, spadata prav tako k njenim dolžnostim, kakor vse druge.
drda raivada.
Zadnjič ste priobčili »Kako izbiram otrokom imena«. Izvajanje mi je bilo prav všeč in le želim, da bi ga mladi zakonci in tisti, ki zbirajo imena otrokom, posnemali. Mlada zakonca prebrskata, še predno se oglasi otrok v hiši, neštetokrat imenik v katoliškem koledarju kakor tudi v poljubnem narodnem koledarju in poskušata zvenk imena, ko bosta klicala ljubljenčka. Dostikrat imajo pri izberi imena odločilno besedo kake nastopajoče tetke in strički, ki še bolj gledajo na zunanjost. Stari, ki bi radi z imenom dali tudi nekaj krščanske vsebine, po navadi nimajo kaj govoriti, zakaj njihovi nazori so prezaostali. V tem oziru smo več ali manj vsi zakonci, ki imamo otreke — tisti, ki jih nočejo imeti so izvzeti — več ali manj grešili ter smo v nadaljnjih slučajih poskusili zmoto popraviti.
In tako slišimo v mestu in predmestjih najrazličnejša krstna imena svetnikov, ki so ined nami prav malo znani, o katerih življenju starši kar nič ne vedo — in najbrž tudi krščevalec ne prav dosti. — Večkrat se zgodi, da otroka, ki je krščen na ime kakega bolj znanega k teliškega svetnika, moderni starši ne kiičejo s krstnim imenom, temveč mu dado drugačno ime, ki ne zveni preveč cerkveno.
Otrokom ne katoliških imen! Je premalo narodno, nemoderno in neokusno. Pač pa ... Poslušajte! Ni dolgo od tega, ko sem sel po Miklošičevi ulici. Pred menoj sta šli dve dami v najmodernejši obleki in frizuri zatopljeni v pogovor. Naenkrat se ena izmed obeh ozre, ustavi in začne vznemirjena gleoati okrog sebe, tako. da se je še tovanšica ustavila in ji pomagala isteii. Ker je pa bilo _ iskanje z očmi brezuspešno, se je prvi dami utrgalo, da je odmevalo po vsej ukii: »Minka! Minka!«
In iznova je zadonelo: »Minka!«
Vsak je moral misliti, da je pogrešila hčerko in tudi jaz sem delil z njo skrb in hkrati mislil na našo Minko, ki tudi rada kam smukne. Nehote sem se ozrl, kje bom ugledal otroka.	, , ... .
Tedaj je pa pridrvela velika pasja mr-cina in se vzpela po dami, kakor bi jo hotela
poljubiti.
»Minka! Kinka!«
Torej to je Minka! Otrok z božjim imenom?
Kar razočaran sem bil. Moja hči je Minka, psica te moderne dame je pa tudi Minka.
Nevolja in ogorčenje me je prevzelo.
Dama bi bila gotovo zelo ogorčena, ko bi jo bil opomnil, da psicam ne daje imen, kakršne dobivajo pri krstu naši otroci.
Žal pa tista dama s psico ni osamljena. So še slučaji v mestu, ko kličejo živalski prijatelji razne pasje ljubljence s. svetniškimi imeni.
Ali ni to odvratno? Otrokom naj bi dajali krščanska imena!
Toda kaj hočemo! Taki so mnogi iz modernega sveta. Otrok nočejol Za nadomestek rajše negujejo živali. Tudi pri nas se že dogaja, da letajo otroci, katerih dedje so bili verni katoličani, nekrščeni po mestu, namesto otrokom pa dajejo krščanska imena psom. Ogabno je to. Ako nočete imeti otrok, bodite vsaj toliko olikani, da ne boste žalili krščanskih družin, ki dajejo imena svetnikov otrokom in so vsekakor užaljeni, ako slišijo, da drugi svoje pse navajajo na krščanska imena.
Fr. Jaklič.
Šen.
v VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!
(Dr. Matej Justin.)
Kdor mi je pazno sledil, bo sedaj uganil. Ker ga prenesemo in upraskamo ali udrgne-mo s prsti in nohti, se prvič ne bomo praskali in drgnili po nepotrebnem. Prste svojih rok si bomo vedno umivali, če mislimo, da smo prijeli kaj okuženega. In vemo li, poznamo n. pr. na kljuki, da ista ni okužena? Se li vidi na denarju — da ni okužen? Poznaš li, da miza, katero primeš, ni okužena? Ne, ne moreš tega vedeti. Veš da je vsepovsod dosti streptokokov, zato je treba, da si večkrat roke umijemo, vselej z milom in toplo vodo, če le mogoče v tekoči vodi, pod pipo najbolje, kjer vsa nesnaga sproti odteče. Kar v meso in kri naj nam pa preide, da si roke umivamo vedno pred jedjo, da se umijemo predno ležemo spat, da si roke vedno pere-mo, če smo čistili kaj onesnaženega in da se ranic sploh ne dotikamo s prsti in da ranice in srbeže obravnavamo z največjo skrbjo in čistoto.
In kako naj delamo, če zapazimo na sebi šen? Najprvo treba zdravnika obvestiti. Imamo v novejši debi injekcije zoper te razne vrste strept^tokov, nekiterum, ki se ubrizga pod kožo. Če sc ta injekcija izvrši v prvih treh dneh, se bolezen prikrajša jako občutno. Mesto, da bi ležal 14 ali več dni, si v 3—4 dneh že brez vročine, šen se uniči in ne more naprej. Zato je važno, da pokličete takoj zdravnika, ki je vešč temu delu. Če javite to prepozno, vam injekcija ':o več koristila. Na mojem oddelku smo . ,;o v teh injekcijah imeli lepe uspehe. Po pravočasno izvršeni injekciji je bolnik v 3 dneh bil skoro zdrav. Ko nam je pat enima zmanjkalo, pa so bolniki ležali vsi 14 in več dni, predno so bih
zopet na nogah.	.
Tudi vnetje ledvic in dolgotrajno notranje gnojenje na kakem drugem delu telesa lahko nastopi kot posledica Sena. Vse to nas opominja, da takoj pokličemo zdravnika, ki
tw nudil prvo in pravo pomoč. Če pa to ni mogoče, petem obkl.dke z mlačno svinčeno vodo, vsake Va ure, noč in dan v začetku bolezni; morda, morda se ustavi ves razvoj. To mora vsak vedeti o šenu. Smatral sem za potrebno, da sem napisal nekaj o tej nevarni bolezni. Saj sem videl, koliko napak se je storilo v tem oziru in to ne v dobrobit bolnika.
(Konec.)
Dr. T. R.:
O zdravilen u . in zdravnikih.
Najprv:> si moramo biti na jasnem, kakšne so naloge zdravnika in kako daleč sega njegova zdravilna moč.
Zdravnik ima v glavnem dve nalogi: e.dravo čuvati pred boleznijo in bolne rešiti bolezni. Naši ljudje vedo večinoma le za drugo nalogo*. Toda kakor tudi se čudno sliši, res je pa le, da je za zdravnika in za človeštvo čuvanje nad zdravjem važnejše in hvaležnejša naloga kot pa zdravljenje bolnih. Posamezniku seveda strašno ugaja, če vidi, da ga je zdravnik tako rekoč z eno samo kretnjo rešil bolečin, ki mu jih je povzročila spahnjena roka ali pa da mu je s par kapljicami nekih zdravil pregnal isilne krč«, ki so ga grizli po trebuhu.
Ni še dolgo tega, kar so ljudje v masah umirali od kužnih bolezni kot so koze, tifus, kolera, koga in druge. Danes so te bolezni skoro neznane. Zakaj? So morda same od sebe prenehale? Jih znajo zdravniki morda bolje zdraviti kot nekdaj? Ne — to jo uspeh tihega, lajikom nevidnega, desetletja obsegajočega dela zdravnikov, ki so iznašli pota m sredstva, kako zdrave ljudi zavarovati pred kužnimi obolenji. To je na jvečji uspeh, ki so ga kadarkoli dosegli zdravniki. Nasprotno so uspehi, ki jih zdravniki dosegajo pri zdravljenju nekaterih bolezni, često jako pomanjkljivi. Moramo si namreč biti svestni, da je žal le preveč takih bolezni, ki jim zdravniki vsaj zaenkrat še ne morejo do živega. Zato je in ostane glavna naloga zdravnika čuvati zdravje, ne pa zdraviti bolezni. Toda nele zdravnik — tudi lajik si mora biti v tej fctvari na jasnem.
sNaj mar zdravi hodimo k zdravniku?« — boste vprašali. Stvar je sledeča. Če se začno podirati hiša na enem oglu, ne bo nihče tako nespameten, da bi Čakal, dokler ne bodo od hiše štrlele proti nebu samo še žalostne ruševine, nego bo šel k zidarju in ga naprosil, da mu hišo pravočasno popravi. Tako je s hišo in tako je z drugimi stvarmi, samo z ljudmi je pogosto drugače. Koliko žalostnih ruševin, koliko povsem shiranih bolnikov najde človek med ljudstvom in če jih vpraša kako in kaj, zve od njih, da so se šele pred kratkim začeli pravilno zdraviti ali pa sploh 8e ne. Prva zapoved je torej: pojdi k zdravniku
Z našo umetno
moštovo esenco „Mosfin'
ni labko v Rak d o z ma'imi stroški pripravi izvrstno, obstojno in zdravo domačo pija o. Cona 1 stekleni o I za 15(1 litrov Din 20'-. po poŠti Din 4>'-. Ilobi so samo v <troKerlJi A Kane sinova, Ljub-Uan« ln drojerili Wolfram n si. M Kune, Muri-llor- ~~ Tudi letos kupujemo lipovo cvetic.
o>
pravočasno! Mnogo je bolezni, ki se v prvem počefku sigurno dajo izlečiti, ki jim pa v kasnejšem stadiju ni nobene pomoči tako n. pr. jetika, rak in se mnogo drugih.
Drugo: Zdravila, ki jih dobiš od zdravnika, so gotovo važen pripomoček k ozdravljenju. Zato jih redno in vztrajno jemljil Zavedaj se pa, da so zdravila samo eden od številnih pripomočkov, da se je treba razen tega točno ravnati po zdravnikovih navodilih, privoščiti telesu počitka in dobre hrane, izogibati se vseh škodljivih vplivov, ki so dovedli do obolenja itd.
Tretje: Ne menjaj brez potrebe zdravnika. Vedi, da tudi najboljši zdravnik često ne more najti na prvi mah vzroka bolezni in sredstev, da jo premaga ter da je za marsikatero bolezen treba mnogo časa in mnogo potrpljenja tako s strani zdravnika kot bolnika.
Četrto: Pod nobenim pogojem ne hodi k mazačem. Ne poznam človeka, ki bil tako nespameten, da bi šel obleko meriti k čevljarju, mnogo jih je pa, ki hodijo svoje telo zdraviti k ljudem, ki o zdravljenju niti pojma nimajo.
Peto: Zavedaj se, da je mnogo bolezni, ki zanje ne poznamo zdravil. Bolje jc skrbeti, da skedenj ne začne goreti, nego skedenj gasiti, ko že enkrat gori. Naj ti bo torej zdravnik svetovalec k dobremu zdravju in tudi ti sam se v prostem času pozanimaj za domače zdravstvene razmere. Opazuj, kako žive ljudje krog tebe, posnemaj jih v dobrem in izogibaj se slabega. Vzemi v roke koristno knjigo, čitaj poljudne razprave o zdravju in žrtvuj včasih kak dinar za nego zdravja. Za vse to je, hvala Bogu, potreba več dobre volje nego denarja. Narava sama razpolaga s številnimi cenenimi sredstvi, ki nam čuvajo zdravje. Treba samo. da se jih z razumevanjem in ljubeznijo poslužimo. O tem pa prihodnjič.
Bela liliia.
Za časa cvetja te prekrasne cvetice je cel vrt prepojen z močnim, prijetnim duhom. Za v sobo je ta vonj pretežek in premočan, a na odprtem vrtu te ta vonj pri jetno objame.
Bela lilija aH limbar odpre svoje cvetne čaše navadno za praznik sv. Alojzija, 21. junija. Sv. Alojzij, varuh nedolžnosti. A lilija znak te prelepe čednosti. Letošnja nenavadno mrzla spomlad je zakasnila za cel teden razcvelost te prelepe cvetice. Suša in huda vročina zadnjih dni pa sta pospešili razvoj cvetja. Lilija cvete enkrat na leto. Doba cvetja traja kake 14 dni. Lilija zraste za meter visoko. Vrh stebla ima kelihu podobne, čisto bele cvetove. Število teh cvetov na posameznem steblu je zelo različno. Prav močno steblo nosi do 12 cvetnih keli-hov, slabotno steblo pa le 3—4 cvetove.
Bela lilija spada v vrsto čebulnic. Pri nas so vsepovsod udomačene, saj si ne moremo misliti vrta brez te lepe cvetice. Ljubi gnojno dobro zrahljano zemljo. Razmnožuje se z razdeljevanjem čebul in sicer lahko takoj ko odevete, najkasneje pa koncem avgusta. Spomladi presajene lilije ne cveto tisto leto. V gnojni, dobro obdelani zemlji se čebule hitro množe, zato jih moramo vsako četrto ali peto leto razredčiti in pre-
saditi. Prestarim, nepresajenim cveticam opešajo pogosto stisnjene Čebule in slabč ali pa tudi nič ne cveto. Ko spomladi oko-pavamo lilije, je treba velike pazljivosti, da ne ranimo z matičico čebulnate korenine. Ranjena korenina si sicer polagoma opo^ more, a ne cvete listo leto.
Lilija ima poleg prelepega cvetja in močnega vonja v sebi tudi zdravilno moč. h cvetja se napravi ja lili jino olje, ki je nepre-kosljivo zdravilo za opeklino. V špiritu namočeno cvetje je zdravilno in lepotično sredstvo.
Lilijino olje napravljamo iz cvetja in iz stebla. V ta namen razrežemo celo lilijo, jo denemo v stekleno posodo; najboljše so steklenice, ki jih rabimo za ukuhavanjo sadja. Do polovice steklenice natlačimo razrezane lilije, nalijemo nato dobrega laškega olja, zavežemo steklenico in postavimo za 14 dni na solnce, da se prekuha ob solnimi toploti. Za opekline je tako olje hladilo in zdravilo. — Ravno tako napravimo iz cele lilije zdravilno in lepotično sredstvo s tem razločkom, tla nalijemo dobrega špirita namesto olja na v steklenice narezano cvetje in steblo. Kuliamo istotako kakih 14 dni na solncu. Kot lepotično sredstvo rabimo to tekofino pri umivanju obraza. Par kapljic zadostuje za umivanje. Koža postane lejx> gladka, nežna in sveža.
Na ustnih so. nam radi preklajenja, bolnega želodca ali pa tudi, če pijemo iz umazanega kozarca, izpuste mehurčki, ki se zelo neprijetni in ki tudi precej bole. Če jih takoj, ko začutimo pečenino, razdrgnje-mo s krpico, namočeno v lljinem špiritu, se hitro ozdravijo in posuše, drugače pa nas nadlegujejo do 10 dni ali tudi še več. Tudi za druge izpuščaje po obrazu je lilijin špirit dobro zdravilo.
Druge lilije so navadno rumene barve in so zgodnje in pozne. Trajnice so vse lilije in tudi proti mrazu niso občutljive. Pokrite z gnojem, prezime brez škode na vrtni gredi. Poleg lilij čebulnic so tudi še lilije s koreniko. — K zgodnjim lilijam spadajo: zlati klobuk ali kraljevska lilija, ki cvete že v začetku aprila. Razlikuje se od drugih v tem, da ima doli viseče rumeno cvetje. V vrsto čebulnic spada tudi pegasta lilija, ki •zgodaj cvete. K lilijam korenikam spada rumena lilija; ima košato zelenje, dolgo steblo z rumenim cvetom Poleg te je še bledo-žolta lilija enodnevnica, s košatim zelenjem in cvetjem, ki vsak cvet traja le en dan. Cvete dolgo, ker ovenele nadomešča bogata zaloga velikega cvetja. Tudi lilije korenikn se razmnožujejo z razdeljevanjem korenik in sicer takoj, ko odeveto, ali pa v mesecu avgustu.
Vse lilije so lepe, a bele ne doseže nobena. Bela je in ostane kraljica med lilijami.
ajbousi šjva|n; strojj jn pletilir švft. „Dubied" stroji ter kolesa
m rodbino, obrl in industrijo so le
los. Petelinca
Grifzner, Adler , ,
Najniije cene! Tudi nn obroke I
Mubiitiiia
blizu Prešernovega apomenilia. Pouk v vezenju brezplačno. Vefletua aornncija.
Edino n
(Cako Jejmo sveže sadje.
Pri nas se sadje kot živilo še vse premalo ceni. Koliko je še ljudi, zlasti med narodom po deželi, ki še dandanes mislijo, da je sadje samo za otroke, pa za mošt, ali pa oelo samo za prodaj. To so pa jako napačna naziranja. Ali ni sadje še od narave določeno predvsem »a hrano v presnem stanju? Kje imate živilo, ki bi bilo takoj % rastline ne samo užitno, ampak tudi tako okusno, krepčilno in kolikor toliko redi lno kakor je sadje, najsibo kateregakoli plemena ?! Seveda, tako redilno ni kakor krompir, kruh, meso in druga živila, katerih glavne sestavine so škrob in beljakovina. Teh snovi ima sadje prav malo. Zato ima pa sladkor, ki je istotako važna snov za prehrano našega organizma. Poleg tega inia pa sadje še mnogo drugih trnovi, ki učinkujejo naravnost zdravilno na razvoj in delovanje raznih organov našega telesa. Posebno važna je sadna kislina in pa rudninske snovi, ki jih nima nobeno drucro živilo v taki obliki kakor baš naše sadje.
Uživanje svežega sadja ima pa seveda lo tedaj tako dober učinek na nase telo, ako ga uživamo »merno in se ogibamo vseh nevarnosti, ki so združene z vsako sirovo hrano. Pri uživanju sadja bi bilo uvaže-vati Dosebno sledeča pravila:
Za sveže uživanje je samo popolnoma zrelo sadje. Nezrelo sadje ie za vsakogar škodljivo, ker nerazvita sadna kislina slabo učinkuje na naša prebavila, zlasti če niso popolnoma v redu in pri otrokih. Tudi močno nagnito piškavo ali kako drugače pokvarjeno sadje ni prida.
Preden sadje ješ, temeljito operi. Posebno potrebno vode je sadje, ki ga kupiš in ki je šlo še skozi mnogo rok. Pa hidi sadje, ki ga pobiraš po umazanih tleh po potili, cestah itd., je treba umiti, preden ga jemo ali damo otrokom.
Preveč sadja naenkrat je vedno škodljivo. Le kdor uživa sadje po malem, zmerno ga dobro prežveči, ima od njega pravo korist. Kdor se sadja hitro naje, da ga tišči. bo imel najmanj neprilike v prebavilih, lahko pa tudi nevarno zboli; zlasti ob hudi vročini moramo biti previdni pri uživanju
Nikdar ne pij vode na sadje, pa naj-nilio kakršnokoli. Dogodili so se že smrtni slučaji pri ljudeh, ki so se najedli črešenj in se takoj na to napili vode. Tu je treba pazljivosti zlasti pri otrokih, ki imajo grdo navado, da vsako jed zalivajo z vodo.
Na prebavilih bolehajoči morajo biti posebno previdni pri uživanju svežega sadja. Ob času, ko razsaja griža, je treba pa še posebne pazljivosti. Ni sicer res, da bi sadje povzročilo grižo, toda nekaj zveze pa ima vendarle s to strašno boleznijo. Kdor uživa mnogo sadja, pa ne pazi na to, če je zrelo In snažno, greši v dveh ozirih: Prvič slabi prebavila, da so bolj dovzetna za bolezen, drugič pa bolezen naravnost lahko naleze po nesnažnem sadja.
Komur ne prija sveže sadje, naj uživa pečeno ali praženo. Tako sadje je neprimerno boljše ne?;o kuhano in osladkano. ■'rav posebno priporočajo na dobrem olju liražpno sadje, zlasti velja to za jabolka in hruške,
Kuhinja.
Cellophon (izgovori celofon) ali steklena koža se imenuje najnovejši papir ...i zavezovanje sadnih konserv. Ta papir toplo priporočamo vsaki gospodinji, S tem papirjem zavezano sadje se ne pokvari in ostane dobro ohranjeno celo leto {; o lastni preizkušnji). Ta papir se dobi pri brezalkoholni produkciji, Ljubljana, Poljanski nasip 10. Stane 10 Din in zadostuje za 32 kozarcev. Natančno navodilo, kako treba ta papir rabiti, čltaš na ovitku.
Kompot iz češpelj in jabolk. Kuhaj v pol litru vode 40 dkg sladkorja (10—12 minut). Nato prideni kuhanemu sladkorju pol kilograma na krhlje zrezanih jabolk (ki jim seveda odstrani iz srede pežke). Ko vro 10 minut, prideni 1 kg olupljenih češpelj. Da se čcšplje laglje olupijo, jih poprej popari z vrelo vodo. Kuhaj oboje skupaj, ko si narahlo mešala, še deset minut. Nazadnje prideni en in pol grama sa-licila ter napolni kozarce še z gorkim sadjem. Ko se ohlade, potresi vsak kozarec po vrhu s 8alicilnim praškom. Zaveži s celofonom in shrani na suhem.
Mezga iz Češpelj in Jabolk. Operi en kilogram češpelj, jih odcedi, olupi in odstrani košice. Stresi češplje v kozo in jih med vednim mešanjem kuhaj dve uri. Prideni en četrt kilograma pretlačenih jabolk, soka iz pol limone in pol kilograma sladkorja. Kuhaj vse skupaj še pol ure. Kuhano mezgo zlij gorko v ogrete kozarce in ko se mezga ohladi, jo potresi po vrhu s salicilnim praškom in zaveži s celofonom.
Jabolčni žele iz nezrelih jabolk. Jabolka še nezrela lahko porabii za izvrsten žele. Jabolka operi, obriši, jim odstrani gnilobo in jih zreži na krhlje; odstrani tudi peške in muhe. Stresi krhlje v skledo in nalij nanje toliko vode, da se lahko kuhajo. Kuhaj jih počasi, da se ne razkuhajo. Nato odcedi in precedi sok, ga zmeri ?n deni v kotliček za en liter soka 40—50 dkg sladkorja, ki ga polij s tremi desetin-kami vode (približno en četrt litra) ter ga pusti, da vre in postane gost in bel kskor kaša. Nato sladkor odmakni ter zlij pre-
cejeni sok in mešaj toliko časa, da se sladkor nikjer ne bo držal kotliča. Poten pa porini kotliček nazaj na vroče ognjišče, da bo med večkratnim mešanjem hitro 'n i neprestano vrelo toliko časa, da se kapljica, ki jo deneš na krožnik, ko je ohlajena, strdi. Tako pripravljeni žele zlij še vročega v ogrete kozarce. Drugi dan žel4 po vrhu potresi s salicilom in zaveži s celofanom.
Mezga iz hrnšk. Dobre mehke hruške olupi in razrezi na krhlje, odstrani jim muhe, peclje in peške. Stresi jih v kozo in jim prilij nekoliko vinskega mošta i kuhaj med večkratnim mešanjem pol ure. Nato prideni za en kg hrušk 30—40 dkg krista'-ega sladkorja in kuhaj še kake p d ure, da se mezga zgosti. Še gorko m^zgo ali marmelado zlij v gorke kozarce m drugi dan potresi vsaki kozarec s salicilnim praškom (ki ga dobiš v lekarni) in zaveži s celofonom.
kmetijsko-sospodfnjskl
tečaji.
Kakor vsako jesen in zimo bo tudi letos prirejala Slov. orliška zveza gospodinjske tečaje povsod, kjer jih bo kako naše društvo, bodisi orliški krožek, ali dekliška zveza, ali prosvetno aH izobraževalno društvo ali Marijina družba želela. V tal 10 tedenski kmeti jsko-gospodaiski tečaj je lahko sprejetih lo tečajnic, ki se v tečaju nauče vseh gospodinjskih del in slišijo predavanja o vseh v gospodinjstvo spadajočih stvareh. Vsa nadaljnja pojasnila dobe društva, ki bi želela tak tečaj, pri Slovenski orliški zvezi v Ljubljani, Ljudski dom. — Upamo, da se bo tudi za prihodnjo sezijo pojavilo prav mnogo društev za te koristne gospodinjske tečaje. Gospodinjska izobrazba je za slovensko ženo in dekle nujno potrebna; zato naj se prav kmalu odločijo za tečaje, da jih more Orliška zveza s 1. oktobrom takoj začeti.
Jezik ima korenine v srcu; kaj naj jezik govori, mora srce i>rej pretehtati. (Sv. Bernard.)
Velika ovira za vzgojo je, če oče in mati nista edina pri vzgoji otrok. (Alban Stolz.)
Pri žrebanju I. razreda tekočega kola državne razredne loterije
je zadela štev. 41105. kupljena pri
Zadrnlni gospodarski banki
v Ljubljani
Din «0.000 -
Mak.
V davnih, davnih časih Je živel v neki vasi lončar s svojo ženo. Imela sta lepo hčer Moniko, ki jo je imelo vse rado. Kdor jo je le videl, je bil za dalje časa dober, da niti ni mogel kaj hudega narediti.
Ko je odrasla, jo je snubil mladi mlinar, najbogatejši vaški fant. 0 njegovi materi so si šepetali ljudje, da je čarovnica, ter da je tudi zakrivila naglo smrt Moniki-ne matere.
Monika pa ni hotela nič vedeti o mladem mlinarju. Stara mlinarica ga je hvalila na vse pretege, a ni našla pri Moniki odmeva. Monika je vedno mislila na lepega godca, ki je odšel na vojno. On je tako lepo igral in prepeval, da je vsakdo, ki ga je slišal, pozabil vse svoje skrbi in težave. Monika je čakala godca, a on se ni vrnil. Stara čarovnica je nadlegovala Moniko, naj vzame njenega sina, češ da je brala v vetru, oblakih in igralnih kartah, da je godec že mrtev. Vendar je Monika ostala zvesta svoji ljubezni.
Preteklo je več let. Nekega lepega poletnega večera se je sprehajala Monika po polju. Kar stopi iz visoke rži mladi mlinar pred njo in jo hoče poljubiti. Monika ga udari močno po obrazu, da se mu vlije iz nosa kri. Mlinar je klicah svojo mater na pomoč.
V tistem trenutku skoči stara čarovnica i^.za hruške, kjer je bila skrita. Monika še prestrašeno ogleduje svojo okrvavljeno roko, ko zakliče čarovnica: >,Prevzetna deklina. Ostani vso večnost rdeča od krvi mojega sina! Tu med ržjo boš rastla kot plevel in tvoja lepota naj traja le par dni in nato se boš osula. Pri teh besedah je delala jezna čarovnica skrivna znamenja, mrmrala neke čarovniške besede, trikrat izpljunila in Monika se je izpremenila v mak.
Mirko Kunčič:
Otroci love kresnice.
»Kresničica zlata postoj, didl daj, povej: kje bo vrata, ki vodijo v raj?«
Kresničica zlata visoko zleti, •e deci poredni takole smeji:
»Aj, dediča, aj, kdor misli na raj — naj Bogcu, ne meni, se priporočil«
Spoštuj očeta in materi
Kaj naj se igramo.
Oddajam stanovanje na mo$ desnici.
Na pokošenem sadnem vrtu, kjer so drevesa blizu drugo poleg drugega, je posebno pripravno za to igro. Podobna je precej igri »Kje se škarjice brusijo?« le, da je treba še na nekaj drugega paziti kot na prazen prostor ob drevesu.
Igralci in igralke zamenjajo imena; deček dobi dekliško ime, deklica pa deško. Voditelj ali voditeljica igre sporazumno z igralci določi imena. N. pr. Anica je odslej Nacek, Tone pa je Tilka. 1.1, d. Imena razdeli samo enkrat; zato mora vsak prav dobro paziti, da si novo ime dobro zapomni.
Dreves mora biti eno več, kot je igralcev.
Oni igralec, kateremu je na desni od višno drevo, zakliče: »Oddajam stanovanje na svoji desnici, Nacek!« Takoj mora Anica vedeti, da je to njeno ime in mora steči k ponudcnemu drevesu. S tem pa se sprazni njeno stojišče. Torej mora zopet oni, ki mu je na desni prosto drevo, razglasiti: »Oddaja m stanovanje na svoji desnici n. pr. Ti 1 kak Takoj mora Tone vedeti da je to njegovo ime in mora skočiti k praznemu drevesu. S tem se izprazni njegovo mesto, ki ga mora zopet oni, ki je poleg razglasiti.	'
Tako se igra nadaljuje, dokler je igralcem všeč.
Vsak, kdor ne opazi takoj, da je drevo na njegovi desni prosto, ali, da se ne more spomniti imena tistega, ki bi mu rad stanovanje oddal, ali kdor na novo ime ne sliši, mora dati nekaj v poroštvo.
Vsa poroštva se na koncu odkupijo z običajnimi kaznimi.
Tudi vi bi Jokelf.
Učiteljica je razlagala otrokom zgodbo o izgubljenem sinu. »In ko se je izgubljeni sin končno vrnil v očetovo hišo, je padel pred očeta na obraz ter bridko jokal. No, : Minka tam zadaj, povej nam, zakaj je ven-j dar jokal?«
Minka: » Gospodična, jaz mislim, da bi 1 tudi vi jokali, če bi padli na nos.«
Kra'lesft/0 metullckov.
Glejte jih, danes nam pa že hočejo pokazati, kar so se od zadnjič naučili! Kako ti lete in se zibljejo po zraku! — Ali ste kaj opazovali, kateri metuljčki so se prvi pojavili to pomlad? Pri nas, na ljubljanskem polju, so se pokazali prvi belini in ci-trončld. Saj veste, kateri so belini; beli so
Kako so še boječi 1 Ne upajo se spustiti v popoln polet, ker se boje, da ne bi popadali globoko dol na Zemljo. Ta-le veliki belin kar črno gleda od samega strahu. Ona-le dva se držita skupaj, da ne izgubita ravnotežja, ker sicer bi gotovo oba padla v globocino. Saj vidite, kako visoko letata.
In zato jim tako pravimo. Belini, kaj-ne, pa so dvojne vrste: kapusov belin in glogov belin. Le poglejte ta dva braca, tako sta si podobna, ko tam-le letata po zelniku! Ci-trončki pa so rumeni in imajo na krilcih po dve rdeči pičici. — S tem ste spoznali metuljčke, ki ae vam tu predstavljajo. Zdaj si jih pa Se bolj natančno oglejmo!
Citronček in belinček tu prav pred nami p sta se prav kar razšla, da vsak izmed njiju poskusi svojo srečo. v .
Ko našim malim prijateljčkom želimo srečen pot v novo življenje, smo pa že kar radovedni, kaj nam bo prinesla prihodnja slika.