.eto XV
Številka 11 (473)
Velenje, 23. marca 1979
Cena 4 din
YU ISSN 0350-5561
pričakovanju
štafete mladosti
Skozi velenjsko in mozirsko občino bo hitela v ponedeljek popoldan
Kandidacijska konferenca v Velenju
Za kandidata za člana predsedstva SFRJ iz SRS je bil soglasno izvoljen Sergej Kraigher, prav tako soglasno pa za kandidata za predsednika predsedstva SR Slovenije Viktor Avbelj
Ravne, naše koroško železarsko središče, živi in diha za utrišnje veliko slavje, ko bo zpred elektro peči ob izlivu Šarže krenila na pot letošnja zvezna štafeta mladosti. V znamenju tega enkratnega dogodka je mesto slovesno okrašeno, živahno in nestrpno.
Prireditelji so pripravili bilten, v katerem so predstavili delavsko revolucionarno gibanje v Mežiški dolini in na Koroškem, pomembnejše turistične zanimivosti na tem področju ter program vseh prireditev ob odhodu štafete. Pripravili pa so tudi spominsko kuverto in spominski žig.
Mladina Raven se je ob letošnjem odhodu Titove štafete zares zelo potrudila. Jeklarji so [ izdelali štafetno palico, kovač Franjo Miklavc pa bo njen prvi nosilec. Jutrišnjega slavja na Ravnah se bo udeležilo tudi 500 mladincev iz naše občine.
Štafeta mladosti bo 26. marca ob 14. in 15 minut prispela na naše območje. Naši mladinci bodo štafeto sprejeli pri gostilni Jovan od mladincev iz Žalske občine. Štafeto bo sprejel Milan Kretič, ki jo bo skupaj z Neven-ko Žolnir in Mojco Bec ponesel na Titov tig. Na Titovem trgu bo tudi osrednja slovesnost, ki se bo pričela ob 14. uri. Na tej prireditvi bo sodelovala godba, mladinski pevski zbor osnovne (nadaljevanje na 2. strani)
SKUPNI PLES MATURANTOV ŠALEŠKE DOLINE - Več kot petsto maturantov in maturantk iz Rudarskega šolskega centra Velenje, Gimnazije Velenje, Zdravstvenega centra Celje ter srednje ekonomske šole Celje je preteklo soboto zaplesalo na prvem plesu maturantov Šaleške doline.
Tako so sedaj na pragu novega življenja. Ta ples je — kot so sami dejali — začetek slovesa, ki se neizogibno približuje. Slovo od brezskrbnih uric v šolskih klopeh in skok v novo življenje ter nove dolžnosti. So generacija kot mnogi pred njimi. V njihovih srcih so enaki ali podobni ideali. „Morda smo res malo zaletavi," so dejali, ,vendar verujemo v življenje." Želimo v korak s starejšimi generacijami, od njih prevzemati izkušnje, obenem pa želijo ,da starejši vidijo v njih svežo silo, ki se enakopravno vključuje v celotno družbeno politično življenje. Da bi bilo to vključevanje čim bolj uspešno, sta jim v imenu pokroviteljev plesa Skupščine občine Velenje in TGO Gorenja zaželela tudi Srečko Meh ter H aro Id Karner. V imenu velenjskih profesorjev pa magister Drago Šulek. Enako jim želimo tudi mi.
Podobno kot na sejah temeljnih kandidacijskih konferenc so tudi na kandidacijski konferenci samoupravnih organov in skupnosti ter vodstev družbeno političnih organizacij v občini Velenje, bila je 14. marca, soglasno izvolili za kandidata za člana predsedstva,FR Jugoslavije iz SR Slovenije Sergeja Kraigherja, za kandidata za predsednika predsedstva SR Slovenije Viktorja Avblja, za kandidata za člana predsedstva SR Slovenije Staneta Markiča ter za kandidata za delegata družbenopolitičnega zbora skupščine SR Slovenije Tilko Blaha ter Petra Toša.
Na občinski kandidacijski konferenci v Velenju so obravnavali poročilo o poteku kandidacijskih konferenc v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v krajevnih skupnostih in izvolili Toneta Šeligo in Janeza Živka za delegata za
Akcija »zaključni računi 78" še ne more biti sklenjena
Na skupni seji, ki je bila 13. marca, sta komite občinske konference zveze komunistov Velenje in predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije Velenje ocenila potek in rezultate akcije ,.zaključni računi 1978" v
Šaleški dolini
Da bi kar najbolj učinkovito potekala je bil imenovan tudi v občini Velenje 11 - članski koordinacijski odbor za vodenje
akcije „zaključni računi 1978", odbore pa so imenovali tudi v večini temeljnih in drugih organizacij združenega dela oziroma
Dom, industrija, družbeni standard
Za obdobje 1981 — 1985 načrtuje Gorenje razvoj še posebej na omenjenih treh področjih — Tudi v prihodnje bodo morali delavci Gorenja delati bolje in učinkoviteje od drugih, da bi lahko uresničili razvojna hotenja in načrte
-
Kontinuiranemu načrtovanju razvoja namenjajo v Gorenju vseskozi posebno pozornost. Zato tudi ni slučaj, da so že v prvem polletju 1977. leta na seji delavskega sveta sestavljene organizacije združenega dela Gorenje sprejeli osnovna izhodišča za razvoj v letih 1981 — 1985. Pri tem pa, kar velja posebej opozoriti, ne gre samo ra izhodišča razvoja do leta 1985, pač pa tudi za daljše razdobje, saj želijo začrtati poglavitno usmeritev Gorenja vsaj za prihodnjih deset let.
V prihodnjem srednjeročnem obdobju, se pravi v letih 1981 — 198i5, želi Gorenje pokrivati določene potrebe, tako tiste, ki so že zaznavne oziroma prisotne, ko t one druge, ki jih prinaša oziroma pogojuje razvoj in pri nastajanju katerih želijo tudi sodelovati.
Upoštevaje dosedanje dosežke in izkušnje, prav tako pa tudi razvoj, ki ga pogojuje vse večja uveljavitev tako na jugoslovanskem kot svetovnem tržišču, načrtujejo v Gorenju prihodnji razvoj na treh poglavitnih področjih. Prvo je zadovo-človeka oziroma
njegovih hotenj po trajnih dobrinah. Gre torej za že znani sistem DOM, s katerim želi Gorenje zadovoljevati vse dejavnosti oziroma potrebe ljudi. Drugo področje je INDUSTRIJA, pri čemer želijo omogočiti hitrejšo industrializacijo, in sicer s proizvodnjo tennološke opreme in z računalništvom kot izrazom s odobne tehnologije. Tretje razvojno področje Gorenja pa je DRUŽBENI STANDARD, se pravi zadovoljevanje potreb družbenega standarda na področju vzgoje, izobraževanja, zdravstva, informatike itd.
Za vsemi temi poglavitnimi razvojnimi področji Gorenja je človek, uporabnik z določenimi potrebami doma, kot neposredni proizvajalec — upravljalec tehnološkega procesa in, ne nazadnje, človek v socialnem in družbenem okolju. V Gorenju seveda ne načrtujejo, da bodo
delali na teh treh razvojnih področjih karkoli, pač pa tisto, kar družba terja, kar priznava, da je potrebno.
Pri načrtovanju prihodnjega razvoja za obdobje 1981 — 1985, pa tudi za naprej, so v Gorenju upoštevali več izhodišč, na katerih so zasnovali predvidevanja za prihodnji razvoj. Gre za vpliv svetovnega tržišča, posebej zaradi razvojnega vidika in vključevanja v mednarodno delitev dela. To je nedvomno pomembna sestavina. Ob soočanju s svetovno tehnologijo in njenimi dosežki se delavci učijo in usposabljajo, istočasno pa znanje in izdelke prodajajo na druga tržišča. Posebnega pomena je dobro delo, se pravi, da je treba dosegati tak dohodek, ki bo zadoščal za kritje vseh potreb osebnega in družbenega standarda zaposle-
v delovnih skupnostih. Iz ocene poteka in rezultatov akcije je mogoče nadalje povzeti, da je akcija v večini samoupravnih sredin v občini stekla skladno s sprejetim rokovnikom. Najprej so obravnavali poročila o gospodarjenju, v drugi polovici februarja pa so potrjevali zaključne račune. Le nekaj izjem je, , kjer so obravnavali poročila o gospodarjenju in potijevali zaključne račune hkrati. Z veliko zamudo pa so prišla v temeljne organizacije združe-
nega dela poročila o uresničevanju programov samoupravnih interesnih skupnosti, sicer pa ta poročila tudi niso bila najbolje pripravljena.
Poročila o gospodarjenju v preteklem letu so bila napisana, vendar pa so bila le redka sestavljena tako, kot je bilo to predvideno z rokovnikom republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije. V nekaterih temeljnih organizacijah združenega dela in organizacijah zdru-(nadaljevanje na 2. strani)
sejo republiške kandidacijske konference.
USKLAJEVANJE NI USPELO
Delegati zborov skupščine občine Mozirje so v zadnjem obdobju še posebej aktivni. Na zadnjih ločenih sejah zbori namreč niso sprejeli enotnih odločitev pri sprejemanju resolucije o družbeno-ekonomskem in socialnem razvoju občine Mozirje v letošnjem letu. Druž-beno-politični zbor je sprejel predlog izvršnega sveta, zbor združenega dela ga je zavrnil, delegati zbora krajevnih skupnosti pa so predlog resolucije sicer sprejeli, vendar so glasovali proti amandmajema Zgomje-savinjske kmetijske zadruge Mozirje in Gozdnega gospodarstva Nazarje. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta se zato minuli petek ponovno sestala na ločenih sejah, vendar ponovno nista sprejela enotnih stališč. Zato so sedaj v mozirski občini uvedli tretjo fazo uskla-jevalnega postopka in so v Ja namen oblikovali skupno komisijo vseh treh zborov skupščine občine Mozirje, katere naloga bo seveda poiskati ustrezno rešitev.	j. p.
SEJA OBČINSKEGA SVETA ZSS VELENJE
Člani občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje bodo na 3. seji ki bo v torek 27. marca, ocenili akcijo „Zaključni računi 1978" v občini Velenje. Na dnevnem redu imajo tudi sprejem dopolnjenega delovnega programa sveta in statutarnega sklepa občinske organizacije Zveze sindikatov in poslovnika o delovanju občinskega sveta. Poleg tega bodo obravnavali in sprejeli stališča glede pravilnika o financiranju ter finančno materialnem poslovanja Zveze sindikatov Slovenije.
Uredili medsebojna razmerja
Predsedniki delavskih svetov devetih temeljnih oiganizacij združenega dela delovne organizacije Rudnik lignita Velenje t« treh temeljnih oiganizacij šoštanjskih termoelektrarn so v ponedeljek podpisali samoupravni sporazum o medsebojnih razmeijih pri ustvaijanju in razporejanju skupnega prihodka iz proizvodnje termoelektrične in toplotne energije.
O tem pomembnem dokumentu, ki naj bi med drugim zagotovil usklajen razvoj
tozdov, zanesljivo proizvodnjo električne energije, skupno doseganje boljših poslovnih učinkov, skupno in usklajeno nastopanje pri dogovarjanju z drugimi udeleženci v prometu z električno energijo in s potrošniki energije ter racionalno porabo družbenih sredstev, so pred tem podrobno razpravljali delavci temeljnih organizacij RLV in TEŠ, ki skupaj proizvajajo električno in toplotno energijo, na zborih delavcev v času od septembra lani do marca letos.
Kot je ob tej slovesnosti dejal v. d. predsednika kolektivnega poslovodnega organa sozd Rde Velenje, Mirko Bizjak, je podpis tega sporazuma pomembna spodbuda k nadaljnjemu poglabljanju samoupravljanja in po pomenu daleč presega občinske meje. Obenem ta dokument za ve zvije vse podpisnike, da storijo vse, da bo kar najbolje zaživel v vsakdanji praksi in resnično maksimalno prispeval k še boljšemu gospodarjenju.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Teden solidarnosti
Ob koncu i na bo spre-ijlljivo vremt z občasnimi padavinami. Bodo tudi kratkotrajna obdobja sončnega vremtena. Nekoliko se bo
Tudi letos je v mesecu marcu en teden posvečen solidarnosti z žrtvami imperialistične agresije in osvobodilnimi gibanji Ta teden je prav sedaj od 19. do 26. marca. Letos je posvečen boju ljudstev na jugu Afrike in boju palestinskega ljudstva a osvoboditev.
Solidarnost z narodi, ki se motajo še vedno bojevati za svoje najosaov-nejše pravic izražamo z zbiranjem materiali*-.; pomoči in z moralno podpor zatiranim ljudstvom.
ZS f o nosi pomemben delež v akcir .i solidarnosti S prodajo zna ic, nalepk in novoletnih voičS-n: zberejo mladinci prccej denarja, .liko delo pa opravijo tudi m
področju idejnopolitičnega usposabljanja.
In katere akcije so predvideae a
moči.
Že večtaat, mo biti tokrat!
10 tudi
IZ INŠPEKTORJEVE BELEŽNICE
Ob mednarodnem dnevu invalidov - 25. marcu
Tudi letos je prva pomladanska nedelja v svetu posvečena invalidom. Letošnji 25. marec f dan invalidov praznujemo v SR Sloveniji pod geslom „PRE-PRECUJMO INVALIDNOST!" Pri tem zavestno izbranem geslu se pred nami nenadoma razgrne slabo opredeljena, še ne dovolj raziskana in v družbi ne najbolj upoštevana problematika, čeprav vsi vemo, da gre za nekaj zelo pomembnega in tako širokega, kot sta rehabilitacija in življenje samo. O aktualnosti preprečevanja invalidnosti ne gre izgubljati besed. Zavedati pa se moramo, da je preventiva v rehabilitaciji danes dolžnost družbe kot celote in ne sme biti usmerjena k prizadetemu posamezniku ah skupinam.
Vsesplošnemu temu namenu posvečamo delovno praznovanje invalidov v SR Sloveniji se tako pridružujemo tudi invalidom občine Velenje, združeni v občinskemu društvu invalidov, ki ima v svojih vrstah že preko 1400 invalidov in invalidnih oseb. Deseto leto uspešnega dela našega društva je opravičilo potrebo po ustanovitvi tega društva. Malo dežel je namreč v zadnjih 30 letih tako hitro rast-lo, kot ravno Slovenija, v okviru nje pa zlasti naša Šaleška dolina. Že zaradi posledic zadnje vojne in hitrega tehničnega napredka po vojni, pa je tudi število delovnih invalidov in drugih invalidnih oseb naglo naraščalo. Z zaostrovanjem pogojev gospodarjenja in zaposlovanja v zadnjih 20 letih in ker je poklicno usposabljanje in preusposabljanje za delo še vedno dostopno premajhnemu številu invalidov, so številni prizadeti ljudje še vedno izločeni iz delovnega procesa, mnogi pa so zaposleni na delovnih mestih, ki njihovim preostalim delovnim sposobnostim in telesni okvari v celoti ne ustrezajo. To pa ni problem samo naše občine, ampak širše družbe. Zato ni čudno, da je XI. svetovni kongres mednarodnega združenja za rehabilitacijo invalidnih oseb med drugim tudi sklenil, naj bodo leta od 1970 do 1980 posvečena rehabilitaciji invalidnih oseb. Kot članica tega združenja se je k tem nalogam pridružila tudi Jueoslaviia.
Vendar ne smemo misliti, da je rehabilitacija končana, ko invalida ali prizadetega usposobimo za delo in zaposlimo na delovnem mestu, ki ustreza njegovim psihofizičnim sposobnostim in poklicni usposobljenosti. Uspeh rahabilitacije je treba zagotoviti tako, da invalidu ves čas njegove zaposlitve, sedaj in tudi v bodoče, pomagamo na vseh področjih. Invalidi, organizirani v svojem društvu smo spoznali, da bo naše delo uspešno, če se bomo vključili v družbeni razvoj in se ne bomo izolirali. Skratka, invalidi želimo živeti z drugimi in imeti ustvarjalno vlogo v družbeni skupnosti.
Vključevanje invalidov pa ne more biti enako za vse invalide. Niti ne po nekakšnem ukazu. Upoštevati je treba invalidove sposobnosti in želje v danem družbenem okolju. Lahko se sicer trudimo, da bi našli najboljše rešitve, ki omogočajo invalidom, da premagajo ali nadomestijo pomanjkljivosti svoje prizadete duševne ah telesne narave, vendar bo potekalo dogajanje samo na eni strani ba-riere, če bo za dosego tega, kar imenujemo integracijo v skupnost, prispeval samo invalid.
Kaj torej pričakujemo od družbe, ko se zavzemamo za integracijo? Najprej: sprejemanje in razumevanje invalidov Vsak član družbe bi se moral znebiti bojazni in predsodkov do invalidov. Vsak zdrav občan bi moral z njihovimi osnovnimi težavami seznaniti tako, da
bq,,tudi pripravljen razumeti
/11«.
njegove potrebe. Družba naj bi invalidom omogočila vključitev v vsakodnevno življenje. Za gibalo ovirane je„ na primer, važna odprava problema dostopnosti javnih in zasebnih prostorov, komunikacijskih sredstev in poti. In končno: Družba mora nudki invalidom nadomestilo za njmove zmanjšane sposobnosti. Kolikor je le mogoče, naj bi zagotavljali enake možnosti in poti za socialno življenje. Nujni so tudi pravni ukrepi za zagotovitev finančnih podpor in tehničnih pripomočkov.
Nedvomno bi bilo zato potrebno v družbi čimprej in čim-močneje uveljaviti spoznanje, da je edino tako obravnavanje prizadetih in invalidnih oseb v skladu s socialističnim pojmovanjem, po katerem je delo pravica in dolžnost vsakega človeka in da je to pojmovanje, za razliko od buržoazne karitativ-nosti, tudi sestavni del socialističnega humanizma. Tako bodo nedvomno sredstva, ki jih bo vlagala družba za omogočanje dela teh oseb v normalnih in posebnih pogojih, tudi v ekonomskem smislu smotrneje naložena od tistih, ki jih daje zgolj za njihovo vzdrževanje v obliki invalidskih pokojnin, socialnih podpor in kritja velikih oskrbnih stroškov v zavodih.
Ob geslu letošnjega praznovanja bi se morali vsi, zlasti delovni ljudje zavedati, da je predvsem važno na vseh področjih skrbeti za varnost pri delu in seveda preprečevati invalidnost, čeprav jo je skorajda nemogoče odpraviti. V naši dolini je bilo že marsikaj storjenega za dobro naših invalidov, zlasti pa delovnih invalidov, vendar bo mogoče storiti še več, če bomo vsi spoznali, da je invalid resnično naš tovariš.
Ko ob prazniku čestitamo invalidom, se obenem zahvaljujemo vsem, ki so nudili posameznikom ah društvu v preteklosti kakršno koli pomoč.
EDVARD CENTRIH
Dom, industrija...
(Nadaljevanje s 1. strani)
nih, istočasno pa omogočal vlaganje v nadaljnjo razširitev zmogljivosti in posodabljanje tehnologije. Da pa bi lahko ta dva temeljna razvojna izhodišča uveljavili, mora biti tudi za naprej rast Gorenja hitrejša od poprečja, hitrejša od razvoja drugih.
Pogoj za ostvaritev ciljev, ki si jih zastavlja Gorenje za prihodnje obdobje, pa je tudi združevanje in usklajevanje različnih interesov, ki so prisotni v posameznih sredinah oziroma s katerimi se srečujejo. Gre tako za interese občin, v katerih so tovarne Gorenje, kot za interese širših družbeno političnih skupnosti, mogoče pa tudi ni mimo svetovne širine Gorenja. Pri tem gre za povezovanje tehnološko - produktivnih ter družbeno ekonomskih dejavnikov, tudi zategadelj, da bi lahko kar najbolj učinkovito uveljavili želje-no delitev dela in specializacijo. Pri uresničevanju teh hoteni čaka Gorenje še veliko dela. Uspehi, ki so jih v tej zvezi že dosegli oziroma ki jih pričakujejo, pa so ozirona boao prav gotovo dokaz pravilne usmeritve in uspešnosti dosedanjega dela, pa tudi odraz sposobnosti in znanja desettisočev delavcev Gorenja v prizadevanjih za dosego postavljenih ciljev. Predpogoj za pričakovane nove dosežke pa je prav gotovo dolgoročna razvojna usmerjenosst ter resno povezovanje Gorenja z drugimi gospodarskimi subjekti doma in na tujem
(Ma)
Z letne skupščine Društva za varstvo in vzgojo ptic pevk v Velenju.
Še bolj skrbeti za ptice
Velenjski ptičarji so ocenili delo v lanskem letu, ki je bilo zelo uspešno — Varstvu ptic posvečamo povsod še vedno premalo pozornosti
Preteklo nedeljo so se na redni letni skupščini sestali člani Društva za varstvo in vzgojo ptic pevk Šaleške doline in ocenili delovne dosežke preteklega leta. V Velenju delujejo že dvanajst let, prav lanska sezona pa je bila ena najuspešnejših doslej, saj jim je postregla z zares zavidljivimi rezultati. Društvo; ki mu zaradi njegove pomembne vloge pri ohranjevanju narave še vedno marsikdaj posvečamo premalo pozornosti, združuje ta čas 58 članov, med njimi pa je 19 takih, ki aktivno skrbijo za vzgojo sobnih ptic.
Vzgajanje le-teh pa je le ena izmed dejavnosti, ki jih opravljajo, saj člani društva slabijo tudi za varstvo zunanjih prosto-živečih ptic s tem, da jim pri-oravljajo krmilnice in hrano, fcorijo se proti uničevanju ptic in z nameščanjem valilnic skrbijo za njihov zarodek.
Ob koncu vsakega koledarskega leta pripravijo tudi tekmovanje sobnih ptic, kjer ocenjujejo njihovo lepoto, petje in držo. Pernati lepotci ki zmagajo na društvenem tekmovanju, se nato s svojimi gojitelji udeležijo republiškega tekmovanja in če so najboljši tudi v republiki, še zveznega prvenstva. Lani se je republiškega prvenstva v Mariboru udeležilo 9 velenjskih pti-čarjev, ki so prikazali 66 ptic. Dosegli so izreden uspeh, saj so osvojili štiri naslove zmagovalcev ter tri druga in tri tretja mesta. Devet članov pa je s 37 pticami sodelovalo tudi na državnem prvenstvu, kjer so potrdili svoj uspeh, saj so zasedli šhri prva, eno drugo in tri tretja mesta. S svojimi pticami so na republiškem in na državnem tekmovanju največ uspehov dosegli Robert Knez, Ivan Karduš, Rudi Imperl, Anton Praprotnik, Franc Debelak in Ivan Ivanuša. Zaradi teh izjemnih dosežkov je
velenjsko društvo prejelo tudi posebno republiško priznanje kot eno najprizadevnejših v Sloveniji. Na letni skupščini so podelili priznanja za dolgoletno delo še prvemu vzgojitelju ptic v Šaleški dolini Andreju Samcu ter Robertu Knezu, ki je s 150 pticami največji gojitelj ptic.
Velja poudariti, da rejci sobnih ptic sami prispevajo denar za vse, kar pri tem potrebujejo. Čeprav težko dobijo prostor, pripravijo vsako leto tudi nadvse zanimivo razstavo ptic, s predajo ptic po končanih razstavah pa ustvarjajo denarno osnovo za delovanje društva, ki največ sredstev potrebuje za krmljenje zunanjih ptic. Velenjski ptičaiji ob tem ugotavljajo, da je v zadnjem času vse več občanov, ki kupujejo hrano za ptice in pozimi skrbijo celo za krmilnice.
Člani velenjskega Društva za varstvo in vzgojo ptic pevk, ki so pred nedavnim z veliko mero udarniškega dela in pomočjo Rudarskega šolskega centra dobili tudi svoje prostore v paviljonu ob stadionu, so na nedeljski letni skupščini spregovorili tudi o nalogah, ki v tem letu stojijo pred njimi. Spričo podatka, da si je lansko razstavo ptic ogledalo približno 1500 šolarjev, so poudarili, da se bodo z vsemi šolami v dolini skušali še tesneje povezovati, saj je vzgajanje čuta za varstvo živali in narave nasploh v mladem človeku prav tako ena izmed njihovih nalog. Učenci pa članom društva lahko obilno pomagajo z izdelovanjem krmil-nic. Velenjski ptičarji so se dogovorih tudi to, da bodo skušali za vse člane društva in druge ljubitelje ptic organizirati ogled letošnjega svetovnega prvenstva na Čehoslo vaškem.
J. KRAJNC
POSEGI V GOZD IN GRADNJE V GOZDU
Gozdovi so zaradi svojih splošnih koristnih funkcij dobrina splošnega družbenega pomena in so zaradi tega tudi pod posebnim zakonskim varstvom.
Izhajajoč iz zakonskega varstva gozdov, je možno poseganje v gozd in njegov rob le na način, ki ga materialni predpisi, ki to dovoljujejo, zelo jasno opredeljujejo. Kljub temu se ne redko pojavljajo primeri, da občani iz nepoznavanja predpisov, mnogokrat pa celo zavestno nepravilno posegajo v gozd ali njegov rob zaradi gradile počitniških hišic ali celo večjih objektov. Zlasti so občutljivi, nepravilni in neodgovorni taki posegi v gozdove, ki so razglašeni za gozdove s posebnim namenom ali so za take predvideni (gozdovi določeni za izletišča, gozdovi zelenega pasu ob naseljih itd.).
Da bi bilo takšnih nepravilnih posegov v gozd manj, opozarjamo na zakonsko določilo, ki govori o načinu pridobitve lokacijskega dovoljenja za gradnjo v gozdu.
Lokacijsko dovoljenje za gradnjo javnih cest, daljnovodov, turističnih žičnic in drugih podobnih gradbenih objektov, ter za gradnjo poslopij, za postavljanje apnenic in opekarn, ter za odpiranje kamnolomov in peskokopov ali za druge podobne posege v gozdove se lahko izda, le, če je tak. poseg v gozdove možen glede na splošno koristne funkcije gozdov! To ugotovi samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja, na katerem je prizadeti gozd."
S tem določilom je jasno opredeljeno, da samostojno poseganje v gozd ni dovoljeno, zato bomo proti vsem nepravilnim posegom v gozd ukrepali.
Na koncu svojega prispevka želim osvežiti dejstvo, ki se ga še vse premalo zavedamo, da predstavlja gozd posebno v okolici urbanih naselij neprecenljivo bogastvo, kot rezervoar svežega in čistega zraka, čiste pitne vode in ne nazadnje prijeten prostor za oddih in rekreacijo, ki je slehernemu občanu današnjega časa še kako potrebna. Zato imejmo pred očmi gozd kot sestavni del našega življenjskega prostora in se držimo reka, ki nam mnogo pove: VARUJMO GOZDOVE.
Medobčinski gozdarski inšpektor dip.ing.gozd. JOŽE POZNIČ
V pričakovanju štafete mladost
(nadaljevanje s 1. strani)
šole Anton Aškerc in plesna skupina za izrazni ples. Pozdravni govor bo imel Dušan Jeriha, predsednik komisije za IPD pri OK ZSMS. Štafeto bodo od tu ponesli v tovarno gospodinjske opreme Gorenje, kamor bo prispela ob 14. in 40 minut. Ob 14. in 50 minut se bo ustavila v Rudniku lignita Velenje, ob 15. v TEŠ, ob 15.05 v Šoštanju in 15.10 v Lesni.
Na Trg Svobode v Šoštanju, bo štafeta prišla ob 15.20 minut, ob 15.37 pa v Šmartno ob Paki, od koder bo odhitela proti Letušu, kjer bodo naši mladinci predali štafetno palico mladim iz mozirske občine. Na vseh krajih in v delovnih organizacijah skozi katere bo hitela štafeta, pripravljajo mladi kulturne programe in pozdrave našemu dragemu maršalu Titu, za njegov 87. rojstni dan.
Mladi v Gornji Savinjski dolini zaključujejo priprave na spre-
jem zvezne štafete mladosl Hud primanjkljaj v časovnel razporedu so z medobčinski usklajevanjem uspeh delno o praviti in se sedaj z večjii težavami ne ubadajo. Štafeti palico bodo sprejeli od vrsti kov iz Velenja v ponedeljek o 16. uri v Letušu. Ponesli bodo do Mozirja kjer jo bod svečano spreje" vesnost pa bodo
jo b
sjeli, osrednjo sk
Akcija „zakljufini računi 78" še ne more...
(nadaljevanje s 1. strani)
ženega dela pa so bila pismena poročila slabo pripravljena, na nekaterih sestankih so jih zato morali dopolnjevati. Sicer pa je bilo v poročilih premalo primerjalnih kazalcev, manjkali so podatki o izpolnjevanju planskih nalog in razvojnih načrtov, bolj malo pa je bilo predlaganih tudi ukrepov za odpravo pomanjkljivosti in za boljše gospodarjenje v preteklem letu. Ti bi bili še kako potrebni, saj je mogoče ugotavljati, da narašča bolniški stalež, da izkoriščenost proizvodnih sredstev in strojev vsepovsod še ni zadovoljiva, da je slaba izraba delovnega časa in da tudi organizacija dela ni najboljša. Le malo je bilo tudi podatkov o svobodni menjavi dela med delavci TOZD in DSSS. Poročila so nadalje premalo obravnavala uresničevanje sklepov samoupravnih organov, prav tako pa tudi uresničevanje vsebine zakona o združenem delu.
O rezultatih gospodarjenja so zdaj prvič poglobljeno razpravljali takorekoč vsi delavci. Ponekod so se za takšno prakso odločili že pred časom. Razumljivo je, da so delavci predlagali številne ukrepe, da bi bilo gospodarjenje v tem letu uspešnejše. Gre za izboljšanje delovne discipline, kakovosti dela, za zmanjšanje odsotnosti z dela, boljše izkoriščanje delovnega časa in naprav itd. Delavci so nadalje opozarjali na neprimerno organizacijo dela ter na
v središču pozornosti
neodgovornost nekaterih vodilnih in vodstvenih delavcev. Organi samoupravnega delavskega nadzora se bodo morali & temi vprašanji v prihodnje zagotovo odločneje spoprijeti.
Razprave so nadalje opozorile, da razvojni načrti povsod še niso sprejeti, oziroma ne pravočasno, da manjka delavcev za opravljanje odgovornih del in nalog, da se vse prepočasi rešuje pereča stanovanjska problematika v občini, da je treba dograjevati sisteme nagrajevanja itd. Govora pa je bilo še o slabih odnosih med delavci v temeljnih organizacijah združenega dela oziroma med delavci temeljnih organizacij oziroma delovnih organizacij itd.
Z obravnavo zaključnih računov za leto 1978 so bili močno preseženi dosedanji načini obravnavanja in potrjevanja ocen gospodarjenja. Prizadevanja so bila, kljub prenek.iteri pomanjkljivosti, uspešna. S tom
prostorih Lesne industrije G renje - Glin Nazarje. Tam se b zvezni štafeti priključila tu občinska, ki bo tudi letos jx nesla pozdrave tovarišu Titu p ustaljeni poti. Z Okrešlja bo< z njimi krenili planinci, v Loga ski dolini bodo palico s preji vojaki tamkajšnje karavle, a tem pa bo nadaljevala pot p vseh krajih in organizaciji združenega dela Savinjske do ne in se v Nazarjah priključi zvezni. Ta bo potem krenila p dolini ob Dreti. Ustavila se b še v Gornjem gradu, na Črnivc pa jo bodo od mladih mozirsk občine sprejeli Kamničani.
je ustvarjena osnova za kvalitet no obravnavo ocen gospodaije nja v prihodnje. To mora pra gotovo vplivati na poglabljanj* samoupravljanja, na odpravo slabosti v tekočih gospodarski gibanjih ter na stabilizacijo gospodarstva. Zdaj bo treba vseh samoupravnih sredina obravnavati poročila o uresro čevanju programov samouprav nih interesnih skupnosti, in ti hkrati z obravnavo njihovi finančnih načrtov za leto 1979. Koordinacijski odbori za vodfr nje akcije „zaključni računi 1978" pa naj bi usklajeva aktivnost tudi ob obravnavi mesečnih oziroma tromesečnih poročil gospodarjenja v tem letu.
Poglavitna naloga prihodnji dni in tednov pa bo, da prav i vseh samoupravnih sredini sprejmejo ukrepe za bojše g» spodarjenje. Aktivnost, začeti januarja letos, pa mora bil prisotna v sleherni samouprav« sredini tudi za naprej. Akciji „zaključni računi 1978" ton ne sme ostati akcija, ki je bila potrditvijo zaključnih račun« za preteklo leto sklenjena.
(Ma
V boju za trg
rackova temeljna organizacija Gradnje je kljub številnim težavam doseqla nekaj
kvalitetnih rezultatov
Temeljna organizacija zdru-enega dela Gradnje Gradbeno ndustrrijskega podjetja Vegrad Velenje predstavlja začetek nagajanja te delovne organizacije, u se je hitro razvijala in širila. S em so se spreminjali tudi samo-lpravnii odnosi in celotna orga-liziranost. Sedanji tozd Grad-tje so ustanovili 1. januaija lani n je takrat dobil v sestav tudi va sektorja, in sicer Gradbenik Ljubno in DOM 101. Poleg »menjenih sektorjev sestavljajo a tozd še priprava dela, central-io skladišče, sektorji Velenje, jubljana, Beograd, družbeni standard Velenje, servis za ga-ancijska popravila Velenje, že-ezokrivnica Velenje, sektor nozemstvo, ki ima delovno moto v Zvezni republiki Nem-Siji, gradbišča pa tudi v Nemški lemokratični republiki.
Hrektor TOZD Gradnje Jože tajer
Kljub temu, da so se v preteklem letu v tem tozdu srečevali z mnogimi problemi, so njihovi rezultati poslovanja Ugodni. Direktor Jože Rajer je »vedal, da so se srečali s prvo ežavo že takoj ob reorganiza-"tji, ko je bilo potrebno sprejeti an. Niso vedeli, kako naj na-ujejo celotni prihodek za pri-jučene sektorje. Takoj po za-Ijučenem tromesečju so spo-"i, da njihov plan ni bil realno.
postavljen
Tako so v sektorju Gradbenik Ljubno zaradi slabega poznavanja trga in proizvodnih možnosti načrtovali previsoko produktivnost in več del kot jih je na tem področju sploh bilo. V tem sektorju so letni načrt izpolnili le 67 odstotno. Težav tudi ni manjkalo v sektorju Beograd. Zaradi ■zamudne priprave zemljišča in dokumentacije, se je gradnja zakasnila za več kot pol leta in so tako letni načrt izpolnili le 88 odstotno. Posebno vprašanje je DOM 101. V preteklem letu ta sektor realiziral 30.000.000 din, pri tem pa izkazal za 8.006.000 dinarjev izgube.
Ta program je širšega družbenega pomena in vodi v industrializacijo" gradenj, je pa Bzvojno, tehnično in tehnološko zahteven. Potrebna so iz-10 velika začetna vlaganja, jih Vegrad sam ne more sljati, tako da bi prerasel rimentalno obliko in bil končno program, ki bi imel pozitivno družbeno in ekonom-
sko vlogo ter dobil tudi naziv družbeno ekonomsko upravičene investicije. Pri nadaljevanju tega programa je delavski svet Vegrada sprejel kritično oceno in dal soglasje za nadaljevanje razvoja poskusne proizvodnje, če se bo v to vključila širša družbena skupnost. Njihova velika želja je, da bi končno prišli do izgradnje tovarne, ki bi dajala optimalne tehnične in ekonomske rezultate.
Tudi sektor Ljubljana beleži v preteklem letu izpad proizvodnje, saj so jo realizirali le 76 odstotno. Zelo dobre rezultate pa je dosegel sektor Velenje, ki je plan presegel za 15 odstotkov, sektor železokrivci pa za 24 odstotkov. Z dobrimi rezultati se lahko pohvalijo tudi v
sektorju inozemstvo, saj so plan dosegli 103 odstotno, opravili pa dela v vrednosti 50.193.917 dinarjev.
Zahvaljujuč nekaterim sektorjem, ki so v preteklem letu poslovali zelo uspešno, je tozd Gradnje zadani plan uresničil s 96,3 odstotka, kljub vsemu pa so doseženi rezultati boljši od načrtovanih. Ustvarili so 627 milijonov dinarjev celotnega prihodka, kar je 93,7 odstotkov planiranega ter 125 milijonov dinarjev ostanka dohodka. Tega so presegli skoraj za tri odstotke. Za razširjeno reprodukcijo in pospešeno amortizacijo so namenili 9,27 milijona dinarjev, sklade pa so realizirali 99,5 odstotno. Posebej razveseljiv je podatek, da so v preteklem letu porabili 92,7 odstotkov planiranih sredstev za proizvodnjo in je zaradi tega ostanek dohodka toliko višji.
Že uvodoma smo omenili težave pri načrtovanju proizvodnje. Naj omenimo še to, da so prisiljeni zaradi specifične proizvodnje planirati na osnovi ocen, saj ob pričetku poslovnega leta vsaj za 50 odstotkov proizvodnje ne vedo, kje in kakšne objekte bodo gradili. Zaradi tega ni določena struktura celotnega prihodka in nastajajo velika odstopanja. Pridobivanje novih del pa je odvisno od licitacij, konkurence, investicijske sposobnosti družbe v regijah, kjer imajo svoje poslovne enote ter še mnogih drugih pogojev.
Eden največjih problemov je v tozdu tudi izredno velika fluktuacija delavcev. V lanskem letu jih je bilo zaposlenih povprečno 1164. Omeniti je potrebno, da jih vsak mesec pride in oddide povprečno 25 in se je tako lani izmenjalo skoraj četrtina vseh zaposlenih. Vse to je seveda povezano s številnimi težavami.
Glavna težava pri nedosega-nju planov so obrtniške storitve, ki niso usklajene s stanovanjsko politiko ter nepravočasna priprava dokumentacije za gradnjo. .. Tako nimajo kontinuirano izkoriščenih zmogljivosti, kar seveda vpliva na višino doseženega dohodka kar v precejšnji meri pogojuje dražja stanovanja. Pri tem pa tako tozd kot družba nimata nobene kosisti.
V tej temeljni organizaciji je otežkočeno tudi delo samoupravnih organov saj imajo svoje enote v različnih krajih Jugoslavije in v tujini. Kljub temu so dosegli na tem področju zavidljive rezultate. Uspešno delujejo vsi samoupravni organi. Redno mesečno se sestaja delavski svet, prav tako komisija za med-
sebojna delovna razmerja, delavska kontrola. Samoupravni organi odločajo o vseh zadevali, ki so samoupravnega in gospodarskega pomena ter o medsebojnih odnosih delavcev. Samoupravni organi dobro sodelujejo s strokovnimi službami. Aktivne so tudi vse družbenopolitične organizacije tako zveza komunistov, sindikat in mladina.
Veliko si v tem tozdu prizadevajo, da bi kar najbolj izboljšali družbeni standard zaposlenih. To imajo s samskim domom zadovoljivo rešeno samo v Velenju; v Beogradu in Ljubljani pa živijo njihovi delavci v barakah, ki ne ustrezajo samoupravnemu sporazumu o minimalnih standardih delavcev. Že letos želijo dograditi samski dom za 280 delavcev v Beogradu in za 100 delavcev v Velenju. Za delavce, ki delajo v Zvezni republiki Nemčiji je dobro poskrbljeno, saj imajo na voljo stanovanja, medtem ko živijo v Demokratični republiki Nemčiji v barakah. .. Tudi ta problem bodo skušali čim prej rešiti.
MIRA TAMŠE
Nov izdelek Gorenja
V tovarni gospodinjske opreme Gorenje so pred nedavnim izdelali za jugoslovansko tržišče nov izdelek, ki spada v področje elektronike. To je glasbeni center, ki ga odlikujejo tri izredno kakovostne sestavine: radijski sprejemnik, gramofon in kasetofon. Da je izdelek visoko kakovosten, pričajo kvalitetne oznake HI-FI za vse tri sestavine.
Nov aparat je še eden izmed oblikovno zelo lepih izdelkov, kar jih je Gorenje ponudilo v zadnjem času našemu in tujemu tržišču Domači strokovnjaki v oddelku audio- elektronike v Gorenju so na svoj izdelek izredno ponosni. Čeprav je to plod sodelovanja s tvrdko Gorenje — Koerting, je v proizvod vloženo domače znanje in delo.
Za naše tržišče je izdelek izredno zanimiv, saj doslej pri nas ni bilo mogoče dobiti teh aparatov s plačilom v dinarjih. S trgovskih polic pa bo v bodoče mogoče dobiti ta izdelek tudi z nakupom na kredit.
Na fotografiji: v oddelku audio-elektronike v Gorenju bo letos izdelanih 15.000 glasbenih centrov, kolikor predvidevajo v tozdu Elektronika z letnim planom proizvodnje.
H. JERČIC
Edini nosilci tehnične kulture
Mozirski radioamaterji slavijo desetletnico uspešnega delovanja - Premostili so številne krenili na obetavno pot - Letos bodo končno le uspeli kupiti nove
težave in nerazumevanje ter naprave
Raven tehnične kulture v Gornji Savinjski dolini je resnično dokaj nezavidljiva. Njeni edini sedanji nosilci, in glede na dosedanje uspehe tudi poroki hitrejšega bodočega razvoja, so člani mozirskega Radiokluba. Pričeli so pravzaprav iz nič in se dolgo časa otepali z velikimi težavami. Niso imeli prostorov, oprema je bila zares pičla, pa še s precejšnjo mero nerazumevanja so se morali vedno znova srečevati. Dobro desedetje dela je za njimi in vsem težavam
navkljub se lahko pohvalijo z lepimi uspehi.
V klubu je danes včlanjenih 69 radioamaterjev in dobra polovica je pionirjev in mladincev. Del članstva se hitro menja, res pa je, da primanjkljaj vsako leto zapolnijo s pioniiji, ki se za to dejavnost vedno bolj zanimajo in je tudi osip prijavljenih vtdno manjši. Najmlajši člani so vsi osnovnošolci iz Mozirja, za radioamaterske krožke pa se že zanimajo na
Združevanje gostinstva in turizma
Na referendumih pretekli teden so se delavci GP Paka in Rekreacijskega sektorja KOC Velenje izrekli za združitev v OZD Gostinstvo—turizem Velenje
Nekajletna prizadevanja, da bi v Šaleški dolini gostinstvo in turizem krenila naprej po skupni poti so vendarle začela kazati prve sadove.
Pretekli četrtek so o združevanju dela in sredstev v novo enovito delovno organizacijo Gostinstvo-turizem Velenje na referendumu odločali zaposleni v gostinskem podjetju Paka Velenje in rekreacijskem
sektoiju Komunalnega centra Velenje. V GP Paka je za samoupravni sporazum o združitvi dela in sredstev delavcev v OZD Gostinstvo—turizem Velenje glasovalo 67,5 odstotkov zaposlenih, v rekreacijskem sektoiju Komunalnega centra pa 90,4 odstotka vseh delavcev. Prihodnji teden se bodo o tem izrekali še GP Pod gradom Velenje in v Kajuhovem domu Šoštanj.
Z referenduma v hotelu Paka
Ljubnem in drugod in mozirski Radioklub jim bo priskočil na pomoč, kolikor se bo pač dalo. Prvi pogoj za to je seveda boljša opremljenost. Pretežni del ostalega članstva sestavljajo radio amaterji iz Moziija in okolice, v klubu pa delujejo tudi radioamaterji iz vseh večjih krajev mozirske občine. Izobraževanju mlajših in starejših članov posvečajo dokajšnjo pozornost in tudi zato se v prihodnosti nadejajo še boljših uspehov.
Pogoj za te uspehe je seveda tudi boljša oprema. Če so se v preteklosti srečevali z veliko mero nerazumevanja, se danes lahko pohvalijo, da so z zavzetim delom to oviro že premostili Ne še sicer v celoti, pa vendarle. Največ pomoči jim nudijo samoupravne interesne skupnosti, pomoči ni odrekla skupščina občine Mozirje, pa tudi združeno delo se je delno že omehčalo.
Vsa leta doslej so uporabljali KV postajo in šele v preteklem letu so uspeli kupiti novo in močnejšo UKV postajo, medtem ko za delo s pioniiji uporabljajo šibkejšo UKV postajo lastne izdelave. Svojo dejavnost bi radi razširili še na ostale šole in kraje v Gornji Savinjski dolini, zato so se lani lotili zbiranja za nabavo najnuj-neše opreme potrebnih dinarjev. V veliki meri so uspeli in že naročili po eno KV, UHF in UKV postajo. Prednosti teh naprav so seveda očitne. Omogočile jim bodo ustanovitev vsaj še ene sekcije v dolini, prirejanje različnih akcij na območju občine, razširitev dejavnosti na UHF področje, konstruktoiji se bodo lahko lotili zahtevnejših sprejemnikov in oddajnikov, možne pa bodo tudi zveze preko amaterskega satelita „Oskar".
Kljub takšnim in drugačnim težavam s katerimi se ubadajo so v minulem obdobju uspešno pripravili vrsto akcij in prireditev, ali so na njih sodelovali. V sodelovanju s kluboma v Slovenj gradcu in na Ravnah so v
lanskem letu pripravili vrsto akcij, poimenovali so jih „Mla-dost na radijskih valovih", s katerimi so povezali številne osnovne šole in njihove učence.
Uspeli so, kajti povsod si podobnih akcij še želijo. O pomenu in vrednosti takšnih akcij ne kaže zgubljati besed. V septembru lani so v goste povabili člane modelarskih klubov iz Celja in Lesc. Številnim učencem in starejšim obiskovalcem so prikazali delovanje radijsko vodenih ladijskih in letalskih modelov, kar je za širjenje tehnične kulture v Gomji Savinjski dolini še kako pomembno. Sodelovali so v UKV štafeti jugoslovanskih radioamaterjev, želijo pa si, da bi za njeno bolj svečano obeležje poskrbel še kdo drug. Izvedli so seveda še nekatere druge akcije, niso pa uspeli pripraviti predvidena srečanja radioamaterjev v Savinjskem gaju, čeprav so v prireditev že vložili precej truda in dobre volje, zaradi različnih objektivnih in drugih vzrokov pa je v zadnjem čadu nazadovala tudi tekmoovalna aktivnost. Prepričani so, da bodo nekoč že zelo dobre tekmovalne uspehe z novimi napravami ponovili in povečali.
Sodelovanja z drugimi dejavniki seveda ne manjka. Predvsem tvorno sodelujejo s taborniki in bodo v prihodnje še bolj, odveč pa seveda ni podatek, da najtesneje sodelujejo z dejavniki na področju obrambe. Za delo na tem področju so že prejeli priznanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, zato tudi pomoč sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ni naključna.
Načrtov za v prihodnje jim seveda tudi ne manjka in pomembnih nalog prav tako ne. Poleg nalog na svojem lastnem, področju bodo največ dela in časa namenili akcijam ,,Nič nas ne sme presenetiti" in ..Tehnični no kulturo mladim".
JANEZ PLESNIK
IS (jUSTAV StLIH
SOLNlk IN PISATELJ V^tNJSKI ROJAK
Pred osnovno šolo so v počastitev lS-letnicešole odkrili spomen pedagogu Gustavu Šilihu
se uspeh d9 konca šolskega leta izboljša. Žal ugotavljajo, da starši slabših učencev, nimajo interesa, da bi sodelovali s šolo. Tako so sklicali skupne roditeljske sestanke, na katerih so želeli staršem, katerih otroci imajo slabše učne rezultate, nuditi strokovno pomoč, kako naj pomagajo svojim otrokom. Žal, je bil odziv zelo slab. Slabši učenci so pogosto učenci, ki se vozijo iz oddaljenih krajev. Ti porabijo precej časa za pot v šolo, mnogi pa morajo veliko delati še doma. Vozači so zaradi avtobusnega prevoza prikrajšani tudi za dopolnilni pouk. Učitelji se sicer trudijo in se takšnim učencem nekoliko bolj posvetijo med poukom, vendar to ni dovolj. Ravnatelj je prepričan, da bodo učitelji ter mladinska in pionirska organizacija na šoli storili vse, da se učni uspeh izboljša, vendar se njihova želja, da bi ob koncu leta dosegli 100 odstotni učni uspeh gotovo ne bo izpolnila.
Z rezultati, ki so jih na šoli dosegli v petnajstih letih, so zadovoljni. Šolske klopi je zapustilo 1.626 učencev, ki so šolanje uspešno nadaljevali na srednjih, višjih in visokih šolah.
MIRA TAMŠE
Zastarela oprema osnovne šole Gustav Šilih
Obiskali smo osnovno šolo Gustav Šilih — Pogovarjali smo se z ravnateljem Franjom Slemenškom. pomočnico ravnatelja Hermino Rudolf ter predsednico pionirske in mladinske organizacije
Predsednica pionirske organizacije Brina Ornik o delu te organizacije
slovanskih pionirskih igrah ter prireditvah in tekmovanjih v občini in izven nje. Tudi za to dejavnost so prejeli mnoga priznanja, diplome, pokale in plakete. Žavedajo se, da je razvijanje izven šolskih dejavnosti pomembno tudi zaradi tega, ker se mnogi učenci v teh dejavnostih spoznajo z osnovami poklica, za katerega se odločajo po končanem šolanju. Med najbolj aktivnimi in uspešnimi je šolsko-športno društvo. Prav tako pohvale vredno je delo kulturno-umetniškega društva. V letošnjem šolskem letu je pričel delovati šolski radio, najbolj aktivni in številčno najbolj obiskani pa so še planinski krožek, taborniki, zelena straža, krožek tradicij narodne osvobodilne vojne, ter tehnični krožki.
DOBRO SODELUJEJO Z REK
Na osnovni šoli si prizadevajo, da bi šolo odprli tudi navzven, da bi vzgojo podružabili. Učitelji in učenci se trudijo, da bi postalo sodelovanje med šolo in združenim delom še boljše. Tesne vezi že nekaj let spletajo z Rudnikom lignita Velenje, ki ima pokroviteljstvo nad šolo, ki se zanima za problematiko, vsebino, kakovost in obseg vzgojno izobraževalnega dela ter njihova prizadevanja materialno in moralno podpira. Tako so šolo že večkrat obiskali pred stavniki REK. Prisluhnili so problemom na šoli ter kolektiv šole seznanili s svojimi težavami. Poleg tega pomagajo tudi pri poklicnem usmerjanju. Šola pa pripravlja za zaposlene na REK priložnostne proslave in razstave.
SODELOVANJE S KRAJEVNO SKUPNOSTJO NI ZADOVOLJIVO
V zadnjih letih se tesneje povezujejo tudi s krajevno skupnostjo Velenje - levi breg ter njenimi družbeno političnimi organizacijami. Člani krajevne skupnosti aktivno sodelujejo v svetu staršev in svetu šole. Redno organizirajo srečanja s prvo-borci naše občine in borci narodno osvobodilne vojne krajevne skupnosti levi breg, na katerih obujajo spomine na težke vojne dni ter na prve dni izgradnje naše socialistične domovine.
Kljub temu so na šoli dejali, da z dosedanjim sodelovanjem še niso zadovoljni. Želijo si, da bi bilo to sodelovanje širše, vendar doslej niso naleteli na pravo razumevanje. Trudijo se, da bi k sodelovanju pritegnili tudi kakšnega mentorja za njihove iz-venšolske dejavnosti. Zunanje sodelavce bi rabili predvsem za tehniške dejavnosti.
Pomembna naloga osnovnih šol je poklicno usmerjanje. Pomočnica ravnatelja Hermina Rudolf je poudarila, da na šoli za to dobro skrbijo. Uspešno sodelujejo s skupnostjo za zaposlovanje. Tudi šolska svetovalna služba je aktivno vključena v poklicno usmerjanje. Učencem pomagajo z nasveti, poleg tega pa organizirajo ekskurzije v delovne organizacije. Letos so že obiskali Elektro—strojne obrate, Termoelektrarno Šoštanj, Tovarno usnja Šoštanj, šli pa bodo še v Tovarno meril Slovenj Gradec t^r še nekatere druge delovne organizacije.
UČNI USPEH NI ZADOVOLJIV
Osnovna naloga slehernega učenca je, kot vedno poudarjamo, učenje. Kakšen je bil učni uspeh na osnovni šoli Gustav Šilih ob letošnjem prvem polletju? Na šoli je izdelalo 92,8 odstotka učencev, kar je po mnenju ravnatelja Franja Sle-menška zelo slab učni uspeli in se z njim nikakor ne morejo zadovoljiti. Storiti morajo vse, da
Skrb za učni uspeh in disciplini
Pionirji smo pričeli z delom že v začetku septembra, ko so se odprla šolska vrata. Na svojih prvih sestankih smo se pripravljali na pionirsko konferenco, ki pa je bila letos slovesnejša kot prejšnja leta, saj smo z njo obeležili tudi 15-letnico naše šole. Na njej so nam spregovorili gimnazijci in delavci, ki so pred leti obiskovali našo šolo. Izvolili smo tudi nov 11-članski odbor pionirskega odreda, ki v tem
Brina Omik
šolskem letu skupaj z mentorico, tovarišico Kugoničevo, vodi delo pionirskega odreda.
Petega oktobra smo odkrili spomenik pedagogu Gustavu Šilihu, čigar ime nosi naša osnovna šola. Isti mesec smo zbrali prijave za posamezne interesne dejavnosti. Največ zanimanja so pokazali učenci za delo šolskega športnega društva, kulturne sekcije in tehničnih krožkov. Imamo še angleški, kemijski, zgodovinski krožek, klub OZN in še bi lahko naštevala.
Vključili smo se v jugoslovanske pionirske igre, ki potekajo pod geslom Narava, zdravje, lepota in v natečaj „Mi mladi". Naloge v zvezi s tem smo razdelili posameznim krožkom. Na Dan mrvih smo položili venec in prisostvovali komemora-ciji pri spomeniku talcev v Starem Velenju. Mesec november je potekal v duhu priprav na počastitev 29. novembra in sprejema cicibanov v pionirsko organizacijo. Letos so se naše vrste povečale za 115 članov, ki so obljubili, da bodo dobri pionirji, da bodo vedno ljubili svojo domovino. Ta mesec smo tudi tekmovali v zbiranju starega papirja v humanitarne namene in » > » < i i i
ga zbrali precejšnjo količino. V tednu pionirske solidarnosti z otroki Južne Afrike in Palestine, smo s prodajo voščilnic in prostovoljnih prispevkov zbrali 8.090 dinarjev.
Naši prvi in osnovni nalogi sta skrb za boljši učni uspeh in disciplino. Sestavili smo ekipe pionirjev, ki skrbe za red med odmori. Na dan JLA nas je obiskala skupina vojakov iz Celja. Tako smo skupaj proslavili 22. december. Za novo leto smo pripravili program za občane Doma za varstvo odraslih in delavce REK, program pa je pripravila tudi vsaka razredna skupnost. Zelena straža je postavila ptičje krmilnice. Prejšnji teden je Pionirski odbor pregledal delovnike razrednih skupnosti in jih ocenil. Proslavo ob kulturnem prazniku smo popestrili s kvizom o življenju in de-
lu dr. Franceta Prešerna. Na tu odredni praznik, 22. februaij pa smo izvedli kviz o Ivanu Kc vačiču Efenki, po katerem J imenuje naš pionirski odre« Med letom smo organizirali 5 druge akcije, se udeležili prire ditev in proslav, imeli smo se Stanke s predstavniki razredni skupnosti.
Se nadalje bomo organizira akcije, proslave, prirejali spi minske dneve (8. marec, 2' april, 1. maj, 25. maj). Teki« vali bomo v veseli šoli, za bra no značko, sodelovali pri Kuri čkovi pošti in Titovi štafeti, vsem tem se bomo sproti dogi varjali s predstavniki razredu skupnosti.
Rezultate našega dela borni pregledali na zaključni prosto ob koncu šolskega leta, še po drobneje pa na pionirski konfi renči prihodnje šolsko leto.
Vsak mladinec naj sodeluje v izvenšolski dejavnosti
Predsednica osnovne organizacije ZSMS Velenje ni osnovni šoli Gustav Šilih Samar Al Savegh o delu in načr tih te organizacije
danes ni več. To velja tako za razporeditev posameznih učilnic, kot tudi za njihovo opremljenost . Na šoli si prizadevajo da bi nabavili vso moderno opremo, vendar sredstev ni nikoli dovolj. Uvedli so kabinetni pouk, vendar kabineti niso dovolj usposobljeni za takšen pouk. Zaradi pomanjkanja prostora poučujejo v kabinetih tudi druge predmete. Zastarela oprema ne dopušča novega načina proučevanja. Poseben problem je telovadnica, ki je premajhna. Z garderobo miri le 287 kv. metrov. Vsi učenci ne morejo imeti pouka telesne vzgoje v telovadnici. Tako pridejo učenci od prvega do četrtega razreda na vrsto samo takrat, kadar imajo pouk popoldne. Pouk telovadbe pa imata kombinirano dva razreda, tako da je v telovadnici tudi po sedemdeset učencev.
DOBRA KADROVSKA ZASEDBA
Pomankanje prostora je vzrok, da na šoli ne poučujejo nobenih predmetov, za katere bi se učenci prostovoljno odločali. Precej zanimanja je za pouk srbohrvaščine in gospodinjstva. Tudi pouk obrambne vzgoje bi radi drugače organizirali, a nimajo primernega prostora.
Omenili smo že, da se trudijo, da bi šolo čimbolj posodobili. Tako so letos opremili štiri učilnice, njihova zelo velika želja, pa je, da bi uredili avlo v večnamenski prostor. Kljub temu, da imajo velike avle, te niso primerne za organizacijo proslav in drugih prireditev. Te največkrat pripravijo v kulturnem domu.
Kadrovsko je šola dokaj dobro zasedena. Zaposlenih je 43 učiteljev, imajo šolskega psihologa, ki skrbi za šolsko svetovalno službo. Potrebovali bi še enega matematika, vendar se na razpis, ni nihče javil.
In kdaj bodo na tej šoli prešli na celodnevno osnovno šolo? Ravnatelj Franjo Slemenšek meni, da ima njihova šola za to najslabše pogoje. Število učencev bodo morali znišati na 500. Dograditi bo potrebno še jedilnico in telovadnico, učilnice pa sodobno opremiti.
Pomanjkanje prostora otež-koča tudi delo svobodnih dejavnosti. Precejšen problem so vozači, v šoli jih je kar 198, ki so vezani na avtobus in se ne morejo vključiti v pošolsko dejavnost. Vendar se na šoli trudijo, da bi vsakomur omogočili ustvarjalno izkoristiti prosti čas, da bi razmahnili kulturo, športno, tehnično in zabavno življenje. Iz leta v leto so se svobodne dejavnosti razširjale in danes "-jih na šoli deluje nad trideset. V teh dejavnostih sodeluje več kot 1200 učencev (mnogi sodelujejo v večjih dejavnostih). Pionirji, mladinci, mentorji ter vodje krožkov so prejeli v preteklem obdobju številna priznanja, ki so plod skupnega prizadevanja učencev in neumornega dela učiteljev - mentorjev. Kot so povedali, so najbolj ponosni na kip maršala Tita, ki so ga prejeli na tekmovanju Tito naš vzor, kot najboljša ekipa v občini. Sodelovali so na''vseh jugo-
delovali pa smo tudi v televizijski oddaji Pisani svet .. . Tudi na kut turnem področju smo zelo aktivni Mnogo mladincev je pevcev in reci tatorjev. Pripravili smo proslavo a dan JLA, organizirali plesni tečaj a katerem smo se naučili novih ple sov, sodelovali pri nastajanju šol skega glasila Vrtiljak, ustanovili p smo tudi šolski radio. Seveda niano pozabili na razvedrilo in zabavo Vsak mesec organiziramo ples s po govorom. Ob koncu leta pa bom pripravili valeto. Največ časa f nam je vzelo delo na področju po klicnega usmerjanja. Organizinl smo ekskurzijo v vojaške šole 1 Ljubljano, nameravamo jih še vei Obiskali bomo Zdravstveni dom, Gorenje, REK in še nekatere druge. Veliko nalog smo že izpolnili, mnogo nas jih še čaka. Vseh predvideni nalog niti nismo uspeli realizirati, ^ dva meseca nismo imeli za to dob čenih ur. In katere bistvene naloH so še pred nami? Sodelovali bonj pri Titovi štafeti, organizirali boni sprejem pionirjev v mladinsko Olga nizacijo ter pomagali pri organizacfl samoupravnega dne.
Trudimo se, da bi program, ki smo si ga zadali in ga prilagodili programu občinske konference ZSMS Velenje izpolnili Povsod pa poudai-jamo naše največje naloge: učenje, pravilna izbira poklica in vpis a srednje oziroma poklicne šole.
Osnovna šola Gustav Šilih Velenje je slavila preteklo šolsko leto petnajstletnico delovanja.. Namenu sojo predali 21. aprila leta 963. Takrat je bilo na šoli 586 učencev v 18 oddelkih. Šoli sta se takrat priključili tudi podružnični šoli Pesje s 114 učenci in Šentilj s 105 učenci. Naslednje šolsko leto se je šoli priključila še podružnična osnovna šola Paka, v kateri je bilo 99 učencev. Vse tri podružnične osnovne šole imajo samo štiri razrede.
Naloga učitelja je izredno . zahtevna in pomembna. Zaposleni na osnovni šoli Gustav Šilih lahko rečejo, da so te naloge uspešno izvrševali. Poskušali so učence čim več naučiti in jih oblikovati v socialistične samoupravne osebnosti, ki bodo kasneje neposredno ustvarjale socialistično stvarnost. Zavedajo se, da je šola kot samo-
Ravnatelj osnovne šole Gustav Šilih Velenje Franjo Slemenšek
upravna skupnost dolžna usposabljati mladega človeka za sodelovanje v družbenem življenju in odločanju v njem. Dolžna je tudi odkrivati zmožnosti mladega človeka in razvijati njegovo nadarjenost in osebnost.
PROSTORSKO UTESNJENI
V letošnjem šolskem letu imajo na osnovni šoli Gustav Šilih Velenje dvanajst oddelkov na razredni stopnji in 15 oddelkov na predmetni. Imajo eno in pol izmenski pouk: razredna stopnja ima dvoizmenski pouk, predmetna pa enoizmenskega. Na podružnični osnovni šoli v Šentilju imajo štiri razrede, pouk pa je dvoizmenski. Na paški šoli imajo dva kombinirana oddelka. Vsega so na centralni šoli 804 učenci, na podružničnih šolah pa jih je 100. Zaradi pomanjkanja prostora imajo samo dva oddelka podaljšanega bivanja in to le za učence od prvega do četrtega razreda.
Prostorsko so na šoli zelo utesnjeni. Učilnice so vseskozi zasedene, učencev pa je vsako leto več. Ker so posamezni razredi prenatrpani (v oddelku jih je tudi čez 30), bodo morali že jeseni uvesti za vse razrede dvoizmenski pouk. V njihov peti razred se namreč poleg učencev iz obeh podružničnih šol, pre-šolajo tudi učenci osnovne šole iz Vinske gore.
ZASTARELA OPREMA
Kot je povedal ravnatelj Franjo Slemenšek, se srečujejo na osnovni šoli Gustav Šilih Velenje še z mnogimi drugimi težavami. Eda od njih je zgradba. Pred leti je bila šola sodobna,
Poslopje osnovne šole Gustav Šilih Velenje je že zastarelo
Naša mladinska organizacija šteje 9 članov, razdeljena v tri oddelke, mentor pa je Miha Macur.
Tako kot vse organizacije, je tudi naša sprejela v oktobru 1978 svoj plan dela za tekoče leto. Na prvo mesto smo postavili učenje in skrb
Samar Al Savegh
za dobro disciplino. Zadali pa smo si tudi nalogo, da naj bi bil vsak mladinec vključen v vsaj eno izven šolsko dejavnost. Nato sledijo akcijske naloge. Naša prva naloga je bila ob otvoritvi spomenika Gustavu Šilihu. Očistili smo prostor in ga pripravili za proslavo. Zelo uspešni smo bili v akcijah čiščenja našega okolja Sadili smo okrasne rastline okoli šole. So-i 5 } < * i i i • ' » ♦ t
_in=5
Izpolnili vse naloge
V soboto, 17. marca je bila letna konferenca članov Združenja borcev NOV Šoštanj v dvorani družbene prehrane TEŠ. Na konferenci so podali izčrpno poročilo o delovanju združenja v preteklem letu. Uresničili so vse naloge iz delovnega programa (obujanje tradicij narodno osvobodilnega boja s predavanji mladini, pohodi po poteh XIV. divizije, izleti v partizanske kraje, vzdrževanju in urejanju spomeniških obeležij NOB in organizacijo komemora-cije pri spomeniku talcev ob občinskem in krajevnem prazniku). Na konferenci je podal pregled političnih dogodkov doma in v svetu Ivan Gušič, o reorganizaciji in volitvah v socialistično zvezo in skupščinsko-krajevne skupnosti ter v organe krajevne skupnosti pa je pregovoril Martin Primožič, ki je povabil navzoče k tesnejšemu sodelovanju in prizadevanju za uspešno reševanje krajevnih problemov.
Konferenca je nato sprejela program dela za leto 1979, med katerim je najvažnejša naloga obnovitev spomenika talcem na cesti talcev, do letošnjega dneva borcev, kc bo ZZB
NOV Velenje gostitelj medrepubliškega srečanja borcev in mladine ob priliki odkritja spomenika borcev XIV. divizije na Graški gori - Gori jurišev, kjer se ureja spominski park v spomin padlim borcem.
V programu dela za leto 1979 so si zadali naslednje naloge: nudenje članstvu vso pravno in materialno pomoč, organizirali bodo pohod mladine po poteh XIV. divizije do spomenika pri Žlebniku, kior je padel naš rojak partizanski pesnik in narodni heroj Karel Destnovnik -Kajuh, nudili pomoč pri urejanju spominske sobe kulturniške skupine XIV. divizije na šoli K. D. Kajuha v Šoštanju, obujali spomine narodno osvobodilnega boja s predavanji in izlet i v part ižanske kraje, nenehno bodo skrbeli za urejevanje in vzdrževanje spomenikov NOB in vsestransko pomagali izvrševati naloge, kijih načrtuje SZDL, ZSMS, KS, SLO in DZ. Po končani konferenci je bil družabni večer in pogostitev, ki jo je pripravil kolektiv Elektrarne Šoštanj za udeležence konference.
MILOŠ VOLK
Likovni svet otrok
V prostorih osnovne šole Karel Destovnik Kajuh iz Šoštanja bodo jutri odprli razstavo z naslovom „ Likovni svet otrok", ki jo letos prirejajo že enajstič zapored. Gre za izredno privlačen in zanimiv prikaz mladostne likovne ustvarjalnosti učencev več kot osemdesetih slovenskih osnovnih šol. V preteklih letih so s svojimi izdelki na tej razstavi sodelovali tudi učenci slovenske šole iz Stuttgarta ter šole iž Gropade pri Trstu, ki nosi ime Karla Destovnika Kajuha in je pobratena z istoimensko šoštanjsko šolo. Za razstavo „ Likovni svet otrok" rišejo učenci vsako leto na določeno temo. Letošnja je še posebno zanimiva in aktualna, saj ima naslov „Varstvo okolja". Učenci so s čopičem in barvami pokazali, da je skrb za zdravo okolje še kako prisotna v njih, zato je komisija, ki je izbirala najboljša dela za razstavo, imela dokaj težko delo. Tako bo na letošnji razstavi v šoštanjski osnovni šoli Karel Destovnik Kajuh viselo več kot tristo likovnih izdelkov, ki so jih ustvarili učenci iz vse Slovenije.
,,Likovni svet otrok" si je v slovenskem kulturnem prostoru že poiskal vidno mesto, veliko razumevanja in podpore pa je deležen tudi v naši dolini. Pri organizaciji te zanimive razstave že vrsto let pomagajo Občinska kulturna skupnost, Občinska skupnost za izobraževanje ter občasno tudi družbenopolitične organizacije. Z njihovo pomočjo so v zadnjih letih ob vsaki razstavi pripravili tudi poseben katalog, ki je izredno dobrodošel dokument o tovrstnem delu in je v veliko pomoč tudi likovnemu pouku na osnovnih šolah. Vsako leto si razstavo ogleda nekaj tisoč obiskovalcev iz različnih krajev Slovenije. Med njimi je največ učencev in dijakov, staršev ter različnih delegacij. Ugotavljajo pa, da je med občani naše doline še vedno premalo zanimanja za izredno doživeto in zanimivo likovno ustvarjalnost naših najmlajših. Organizatorji razstave „ Likovni svet otrok razmišljajo tudi o tem, da bi otroška likovna dela uporabili pri tiskanju koledarjev, razglednic in še kje.
J. KRAJNC
Pletenine vabijo
^-----
Vrste so se poravnale. Ronko je dobil pritok novih sil. Kar pometli so s prvimi Švabi, ki so prekoračili previs. Zopet so se usule mine. Stojan je utihnil. Ko smo prišli do njegovega položaja, se nam je nudil žalosten in grozen prizor. Vse naokrog je bilo krvavo. Mina je padla skozi vejevje ravno nanj, ga zmrvila, da so udje ležali razmetani ob zviti cevi razbitega mitralje-za...	-
Ronkovo povelje se je glasilo: „Držati in vzdržati!"
Stojan je povelje izpolnil. . .
Že so začele legati prve sence debelih smrek po borcih na položaju. Večerna zaija je osvetljevala od strani Uršljo goro in Peco, ki se je vsa iskrila. Poslavljajoči se sončni žarki so se odbijali od ostrih robov ogromnih, divjih skladov. V ozadju je kipel v nebo še v polni svetlobi piramidasti vrh Ojstrice, za njim pa v sivini mrakov temna, kopasta Planjava. Na desni se je risala komaj zaznavna silhueta Grintovca in njegovih nižjih sosedov. Na večernem nebu so nastajali majhni, kodrasti oblački, ki so se večali, in se zopet združevali v skupine. Bili so beli, svetlosivi, bledo žareči. Na nebu so se pasle ovčke.
Oddahnili smo si. Švabi so bili odbiti. Še urico, kratko urico, pa bo utonilo pogorje v mraku. Gozdovi se bodo po-greznili v nočno dremavost in pokoj. Po samotnih kmetijah, raztresenih po vsem pogorju, bodo komaj zaznavno svetili skozi zagrnjena, majhna, ozka okna prameni leščerb. Ti bodo to noč naši kažipoti.
Ze smo bili prepričani, da so Švabi za danes končali z bojem. Kupi njihovih mrličev so ležali pred našimi mitraljezi. Veselili smo se prezgodaj. V dolini je baterija zopet zarigala. Salve so se vrstile za salvo. Peklensko so žgali kar povprek po vseh položajih. Nič več se niso koncentrirali na določene točke naše obrambne linije. Minometalci so jim vnovič začeli delati druščino.
„Boš videl, še en sunek bo sledil, napeli bodo vse sile, da nas razdvoje. V tejle urici bo še marsikdo izmed nas izkrvavel," je šepnil Janko poltiho. Nemo ^m mu prikimal.
V toči svinčenk je gozd vnovič oživel. Izza vsake smreke se je vžgalo, tulilo, peketalo. Borba je z vsakim trenutkom naraščala, postajala je zagrizena. Čim bliže je prihajal mrak, tem bolj je borba besnela.
Pri komandirju Gustlnu na levem krilu naših položajev se je zopet vžgalo. Gustl je imel danes težak dan. Druga četa, s katero je držal položaje nasproti hiši v nižini, je bila razredčena. Položaj je bil redko zaseden. Borci so ležali posamezno. Razmaka med njimi je bilo ponekod že nad deset metrov. Gustl-na je skrbelo, kako bo pri bližajočem se napadu obdržal položaj. Povelje komandanta Ronka se je glasilo jasno, razločno: „Gustl, saj poznaš naš položaj. Umika ni! Zdržati je treba do noči!"
„Do noči... do noči... da bi le že hitro padla noč na vrhove," je šinilo skozi njegove možgane. Noč je bila njegova rešitev in rešitev nas vseh, ki smo ležali na položaju vrh Gra-ške gore. Toda noči ni in ni hotelo biti...
Večerne sence so se vedno gosteje risale po beli površini snega. Oči borcev so se večale, zenice širile. Smreke v nižini pod njimi je že zavijal komaj zaznavni mrak. Švabski mitraljezi so lizali neprenehoma Gustlnove položaje. Iz mraka so se že četrtič zaletele temne postave „Gebirgsjaegrov" proti vrhu. V temne postave so se zagrizle svinčenke nutraije.^v. Postave so kriknile: „Vorwaei-ts! Sturm!"
Pri vsakem borcu na položaju le ležala ročna granata. Odviti zaklopec je ležal zraven nje. Švabi so se zagiali naprej. Svinčenke jih niso mogle ustaviti. Gustlna je kar zbodlo: „To je pravi trenutek. Sedaj ali nikoli." V te ni hipu se je razlegel
njegov močni glas po položaju. Vsi smo ga poznali, ker je bil eden najboljših pevcev v bataljonu: „Fantje, juriš!" Salva bomb je zadonela na levem krilu. Gustl se je zaril v Švabe kakor volk. Njegovi strupeni zobje — ročne granate so jih grizle, grizle. . .
Hrup je pojemal. Švabi so bili odbiti. Zopet so se morali umakniti tja, od koder so priri-nili. Imeli so številne izgube. Ko smo prišli na položaj, ki ga je držala Gustlnova četa je bilo v očeh borcev nekaj vlažnega. Njega, zmagovalca, ni bilo na položaju, ki gaje ubranil. Ležal je spokojno pod veliko košato smreko, kamor so ga prinesli njegovi zvesti tovariši, prekrit s smrekovimi vejami. Ko smo ga odkrili, smo pogledali v Gustl-nov obraz. Bil je miren, spokojen, toda resen. Pravi obraz zmagovalca!
Na čelu, kjer se pričenjajo lasje, je zevala majhna rana. Svinčenka je prebila uporno čelo velikega borca za svobodo. Njegove ponosne, sivkaste oči so ugasnile v mraku nastopajoče noči, ki si jo je ta dan tako vroče želel, ki jo je tako težko pričakoval...
Komandant Ronko je dolgo nepremično gledal mrtvo truplo svojega najboljšega komandirja. Nato je resen in zamišljen počasi odšel na deaio proti položaju-
„Za danes je dovolj!" je jezno in obenem žal osmo izgovoril sam pri sebi, vendar smo ga slišali vsi okoli stoječi.
Ta dan nam je iztrgal iz naše srede najboljše borce. Ronkova goreča želja se ni izpolnila. Še tisti večer so nas čakale težke pieizkušnje. Borbe še ni hotelo hiti konec. Streljanje je pojemalo, utihnilo in se znova razplamtelo. Zredčene vrste na položajih okoli nas so se izpopolnjevale. Ni bilo izključeno, da se Švabi, čeprav so bili že sedemkrat odbiti in njihove vrste razredčene, zopet zbero in ponovno navale proti vrhu.
V knjiižnid v Velenju je 4. razsta-ra ročniih del. ki jo prireja vsako
0	ob 8. marcu Kulturni center slenje ina pobudo Sveta za družbe-
1	aktivnost žena pri OK SZDL :lenje.
Na predvečer praznika je udele-nce pirijetno presenetil s svojim jstoponi Ribniški oktet, z recita-ni pa je navdušila igralka Mestnega fdališčia v Ljubljani tov. Alenka vetelovu. Pokroviteljstvo razstave je prevze-NAMA Velenje. Udeležencem pri-editve je spregovoril tov Macur o omenu 8. marca, praznika žena. jttegovoril je tudi. da kvaliteta raz-av raste in da smo ponosni na sne, ki se ob redni zaposlitvi, ob elu v družini, na družbenopolitič-em področju še vedno ukvarjajo udi s plemenito dejavnostjo, z roč-im delom. Ob tem je spregovoril o eprecenljivi pomembnosti ročnih el, ko je nek narod v stiski. Prene-ateri borec se je grel ob domačem zdelku, pa še prijetno mu je bilo ob nisli, da mu je (oplo zaradi pridnih »k slovenskih žena.
Letos je razstava namenjena le tdelkom iz volne. Mnogo ljudi si jo C ogledalo in se pohvalno izrazilo o ■elotni zbirki. Vemo. daje še veliko iel ostalo doma. ker so žene pre-jkromne. da bi se pridružile razstav-jja:'-. .
F Razstavo si je ogledala tudi tov. X)ra Tomič. članica Predsedstva irezne konf. SZDL Jugoslavije, glav-urednica ..Praktične žene" Zorka ladojkovič. Pohvalno so se izrazile prizadevanju naših žena na tem »dročju.
Razstava bo odprta do 27. marca, Ito vas vabimo, da si jo ogledate, naslednjo razstavo prosimo, za
Prenos ranjencev z Graške gore 21. februarja 1944. (Foto: J. Petek)
predloge. Menimo, da bi bilo prav, če bi razstavili narodne vezenine. Pritegnili bi šole. ustanove, društva in vse žene. Vsem bi nudili strokovno pomoč in nasvete. Prav bi bilo, da prelepe vzorce naših prednikov spoznamo in jih ohranimo. Seveda pa moramo pri tem upoštevati, da ima ludi ta zvrst svoja pravila, vzorce pu najdemo v raznih knjigah, na starih izdelkih iz lesa. na pirhih in oblačilih prednikov. Vsem, ki bodo hoteli sodelovati, bomo nudili nasvete. Veseli pa bomo tudi drugih predlogov.
ZDENKA SI OMNI K
Trio Lorenz
Trio Lorenz navdušuje!
jugoslovanski in redki svetovni ansambli te vrste s to posebnostjo. Nad 20 jugoslovanskih skladateljev je napisalo in posvetilo svoja dela prav triu Lorenz.
Koncertirali so v domovini v vseh pomembnejših republiških centrih, na vseh pomembnih domačih festivalih, pa tudi v številnih sredinah. kjer je bil to poslušalcem prvi živi stik s komornim muziciranjem. Trio je neštetokrat nastopil tudi s komentiranimi koncerti za mladino vseh stopenj in uživa med mladimi poslušalci širom Jugoslavije izreden ugled in popularnost.
Tudi v Velenju bo imel dva koncerta za Glasbeno mladino in sicer v Šoštanju ob 11.30 uri, v Velenju pa ob 16.30 uri.
Kazen v Jugoslaviji je Trio Lorenz navdušil poslušalce še v številnih drugih evropskih državah, na ameriški celini in v Afriki. Kritika v svetovnih glasbenih središčih uvršča Trio Lorenz med najuglednejše svetovne ansamble in v svojih ocenah poudarjajo izredno uigra-nost, svežino in zrelost interpretacij, stilno dognanost perfektno tehniko, tonsko prefinjenost in niansiranje ter izredno spominsko sposobnost in zanesljivost, ki dajeta izvedbam čar neposrednosti in posebnega kontakta z občinstvom.
V okviru komornega abonmaja in za izven bo v sredo 28. 3. 1979 ob 19.30 v knjižnici Velenje koncert znanega komornega ansambla bratov LORENZ. Na sporedu so dela Igorja Štuhca, VVolfganga A. Mozarta in Bedricha Smetane.
Trio Lorenz sestavljajo bratje: Primož - pianist, Tomaž - violinist
in Matija - čelist. Diplomirali so leia lVbo na ljubljanski glasbeni akademiji in se izpopolnjevali v Rimu in Trstu. Lani so na koncertu v Sao Paolu proslavili 20 let svojega umetniškega udejstvovanja. Zelo zahteven spored so že pred dvajsetimi leti izvedli na pamet in to posebnost so ohranili ves čas, tako, da so edini
Velenje koncert celjskega plesnega orkestra ŽABE, ki ga vodi France Kapus. Orkester deluje od leta 1946, goji tradicionalno in plesno glasbo velikih orkestrov: Glenna Millerja, Ray Antonina, Count Basieja m drugih. Pela bosta dr. Jože Završnik in Judita Slimšek. Koncert bo povezovala Ivica Burnik. Prireditev je namenjena abonentom koncertnega abonmaja in za izven. Do spremembe programa je prišlo zato, ker Slovenska filharmonija ni uspela zagotoviti še enega koncerta v Velenju. Prosimo za razumevanje!
. /t t
Številka 11 (473) - 23. marca 19
Naše uredništvo na obisku
v krajevni skupnosti Šoštanj
Tokrat se je naše uredništvo odpravilo na obisk v mesto Šoštanj, ki je drugo največje središče v Šaleški dolini. Zbrali smo se v dvorani prenovljenega doma sindikatov, kjer je sedaj sedež krajevne skupnosti, zato ga bomo tudi preimenovali v dom krajevne skupnosti. Naši sogovorniki so bili Martin Primožič, predsednik skupščine krajevne skupnosti, Marjan Mo-škon, predsednik sveta krajevne skupnosti, Stane Šmajdl, podpredsednik sveta krajevne skupnosti, Franc Pečovnik, predsednik krajevne konference SZDL in Tone Rep, predsednik šo-štanjske Svobode.
Martin Primožič
Za uvod v naš pogovor so nam naši sogovorniki povedali nekaj podatkov iz „osebne izkaznice" mesta. V krajevni skupnosti Šoštanj živi približno 3.500 prebivalcev, od tega je 21000 volilcev. 1.500 krajanov Je zaposlenih v raznih tovarnah oziroma drugih kolektivih Šaleške doline, le pet pa je po besedah sogovornikov pravih kmetov.
Zelo velika krajevna skupnost
O komunalnih vprašanjih v kraju smo v zadnjem času razmeroma ^fccej pisali. Zato nas je med ^govgrom najprej zanimalo, kako so opravili nedavne volitve novih samoupravnih organov krajevne skupnosti, kako so ocenili preteklo delovanje, še posebej delo delegatov in seveda, kakšna je njihova nova organiziranost.
Krajevna skupnost Šoštanj je zelo velika, tako po obsegu kot po številu prebivalcev, zato je bilo nekaj časa prisotno mnenje, da bi ustanovili namesto ene dve krajevni skupnosti. Na koncu pa so se odločili za eno, saj je njihova problematika takšna, da jo je treba reševati celovito, so še posebej poudarili predstavniki krajevne skupnosti. Čim večjo vključenost ljudi v delo krajevne skupnosti pa so si zagotovili z razdelitvijo na
sedem tako imenovanih rajonskih odborov. Na zadnjih volitvah so v skupščino krajevne skupnosti izvolili 38 delegatov, svet krajevne skupnosti pa sestavlja 9 krajanov. Da bi delo kar najbolje teklo so ustanovili več komisij: za planiranje, predsednik Janez Lekše, gospodarstvo in finance - Franc Slavič, komunalno urejanje - Ivan Mihalinc, za zaščito in razvoj človekovega okolja — Ivan Stropnik, stanovanjsko proble-matilco — Ivana Katič, za socialna vprašanja - Maja Turk, za vzgojo in izobraževanje — Helga Novak, imajo pa tudi komisijo za odlikovanja in priznanja katero vodi Miloš Volk, potrošniški svet vodi Anton Golob, seveda pa v kraju deluje tudi odbor za SLO.
V krajevni konferenci SZDL je 35 delegatov, podpredsednica konference je Olga Medved, sekretar pa Branko Valič.
Pri izbiri delegatov za skupščino krajevne skupnosti so si prizadevali, da bi v delu sodelovali krajani vseh sredin. Tako skupščino sestavlja 21 delegatov iz' temeljnih organizacij oziroma organizacij združenega dela, sedem delegatov je s terena, 15 delegatov iz družbeno političnih organizacij, pet pa iz raznih društev.
Na postavljena vprašanja ni bilo odgovorov
S samoupravno aktivnostjo v prejšnjem obdobju niso povsem zadovoljni, vendar ne v celoti po krivdi delegatov, temveč — kot so poudarili - ker svet krajevne skupnosti ni popolnoma razumel vloge prejšnjega zbora delegatov, v katerem je bilo 45 članov. In tako so pogostokrat zadeve, ki so sicer bile pristojnost zbora delegatov, reševali kar na svetu. To pa je od njega zahtevalo izredno aktivnost, če je hotel vso problematiko obvladati. ,.Delegacija za zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Velenje,
V Šoštanju se
Marjan Moškon
m
•Franc Pečovnik
je bila delovna. Delegati so se redno sestajali, se dogovarjali o raznih vprašanjih in zavzemali o njih tudi določena stališča ter jih posredovali na skupščini. Moramo pa reči, da so bili delegati često nezadovoljni, saj na postavljena vprašanja največkrat ni bilo niti odgovora, kaj šele pozitivne reakcije. Zato se je dogodilo tudi to, da posamezni delegati na sejah sploh niso želeli več sodelovati."
Kot so poudarili naši sogovorniki materiali za seje skupščine občine Velenje in samoupravnih interesnih skupnosti še vedno niso dobro pripravljeni. Največkrat so preobsežni, ne dovolj razumljivi in nejasni. Gradivo bi moralo biti po njihovem mnenju krajše, bolj jedrnato ter napisano v jeziku, razumljivem slehernemu krajanu.
Vsi vemo, da naša dolina, skriva v svojih globinah bogastvo — črno zlato. Izkoriščanje premoga nam omogoča velik napredek, vzporedno s tem pa nastajajo tudi mnogi problemi, saj najlepši predeli doline izginjajo pod vodo. Prizaneseno tudi ni Šoštanju. Krajani se zavedajo, pomembnosti bogastva, ki leži pod desnim delom njihovega mesta. Sprijaznili so se, da bo ta del pač moral izginiti, saj je premog izredno dragocen, kljub vsemu pa menijo, da je bilo njihovo mesto pri razvoju naše občine vendarle zapostavljeno. Res je, da je desni breg Šoštanja ogrožen -pravijo levi breg pa bo ostal tudi v prihodnje takšen kot je; zato bi bilo lahko v preteklih letih na tem območju več narejenega. Prepričani so, da bi se ta predel lahko in moral kar najlepše urediti, da bi se ob sodobni gradnji ohranil stari del v svoji izvirni obliki. Misel, daje mesto Šoštanj obsojeno na propad so že zdavnaj opustili, saj se zavedajo, da v celotni dolini primanjkuje prostora, za-
radi tega se naselja širijo izven središč in zahodni del Šoštanja je zato kot nalašč primeren.
Skoraj vedno, ko v Šoštanju tako celovito govorijo o razvoju mesta, beseda nanese tudi na urbanizacijo kraja. Pravijo, daje bilo v preteklem letu narejenih precej napak na področju urbanističnega planiranja. Vsi predlogi so bili narejeni takorekoč z eno roko. Temu pa kot kaže želijo narediti konec. Odločili so se za razpis natečaja za izdelavo urbanističnega plana, da bi tako dobili kar najbolj strokovne rešitve, o katerih bodo seveda za tem razpravljali krajani in če se bodo z njimi strinjali, bodo v prihodnje delali dosledno po njih. Zavedajo se, da je v Šoštanju premalo prostora, zato si seveda ne smejo privoščiti, da bi ta prostor neracionalno izkoristili.
V delo krajevne skupnosti vključiti kar največ krajanov
V Šoštanju menijo, da njihovo gospodarstvo ne dosega tistega kar bi moralo oziroma kar se je od njega pričakovalo. Tu so še posebej omenili Lesno, tovarno usnja ter Galip. Nezadovoljni so tudi s sedanjim stanjem na področju preskrbe.
Še zlasti preskrbo sadja in zelenjave. Razen Merxove blagovnice so trgovski lokali v razmeroma neprimernih prostorih. Nazadovolj ni so tudi s sedanjim stanjem gostinstva.
Večina lokalov je takšnih, so dejali, da se že na pragu obrneš in oddideš. Ko so tako razpredali misli, kaj je dobro in kaj je slabo v krajevni skupnosti, se . niso mogli ogniti tudi dveh problemov, ki jih že zelo dolgo pestijo. Vsekakor je na prvem mestu onesnaženje reke Pake. V sušnern obdobju je njen pritok skozi Šoštanja pod biološkim minimumom, to pa tudi vse pove in tedaj je v njej še posebej opazno veliko tistega kar je neprijetno za oko še manj pa za nas. Edino zdravilo za rešitev tega vprašanja je kolektor, ki bi že zdavnaj moral biti narejen.
kopališče, ki resda terja temeljito obnovo, v kraju sta dve telovadnici ob osnovnih šolah,
Stane Šmajdl
Dokler pa ga ne bo, pa naj bi vodna skupnost vsaj občasno očistila strugo reke Pake. Okolje oziroma ozračne precej onesnažuje tudi tovarna usnja Šoštanja. Med tem ko se zaradi dimnikov šoštanjskih termoelektrarn ne pritožujejo več. Ta kolektiv je pokazal izredno razumevanje za rešitev tega nekdaj perečega vprašanja in vložil velika sredstva, da so odpravili nepravilnosti, ki so motile krajane. K boljši čistosti okolja in vode pa lahko seveda veliko prispevajo tudi krajani sami s tem, da ne bodo uničevali oziroma onesnaževali vode z raznimi odpadki, ki jih često odlagajo v Paki.
Mnogo naredili
Ob vsem tem pa so v Šoštanju vendarle zadovoljni z dosežki zadnjih let. Tu je
Tone Rep
povečali so osnovno šolo Bil Roeck dobili nov zdravstvei dom, zgradili so tudi kulturi dom kot nadomestni objekt i starega, katerega so mora zaradi izkoriščanje premoga p< rušiti, v zadnjem času pa s začeli reševati tudi vprašanj toplifikacije kraja, kar bo n« dvomno prispevalo k večji č: stosti ozračja. Tako so ž toplificirali hiše ob Aškerčev Levstikovi cesti in Tovarnišl poti. Tu je toplovodno o gre v; nje dobilo 70 objektov. > letošnjem letu pa načrtujeji (seveda je vse odvisno o< denarja) še toplificiranje objek tov na Glavnem trgu, ob Parti zanski in Primorski cesti te Cesti talcev.
Šoštanj - nekoč
Šoštanj je nastal na rečni naplavini, med Pako in strmini, do 600 metrov visokimi Lokoviškimi hribi Prvič se omenja okoli leta 1200, ko listine skupno z lastniki šoštanjske graščine navajajo tudi vas pod njo. V prometnem pogledu se Šoštanj ne more meriti z Velenjem, vendar je bila že v srednjem veku znana tovorna pot z zahodnega dela Spodnje savinjske doline. Cez Lokovico in Zavodnje na Koroški Pliberk Paka dobiva blizu Šoštanja večino svojih večjih potokov, ob katerih vodijo poti do hribovitega zaledja. Kmalu za mestom zapusti dolino in se prebija proti jugu. Ves zahodni del kotline je lahko obvladal stari šoštanjski grad, postavljen na strmem apniškem hribu, pod katerim je nastalo naselje. Od starega gradu se je do danes ohranil razrušen stolp „Pusti grad". Grad je obstajal že konec 12. stoletja, razdejali so ga leta 1439, v bojih med celjskimi grofi in Habsbur-žani. Nižje, pod Pustim gradom, je od 14. stoletja od 1734 leta stal mlajši grad Amtshaus. Omenjajo ga v zvezi s turškimi napadi leta 1473 in kmetskim uporom leta 1635, ko je bila utrdba poškodovana. Dokončno jo je. uničil leta 1734 požar, ki je zajel graščino in gospodarska poslopja. Že pred tem požarom so takratni lastniki gradili novo poslopje za shrambo desetine. Iz prvotne shrambe je nastala sedanja graščina, ki so jo Vošnja-ki preuredili za delavska stanovanja
Ugoden prometni in strateški položaj je kraju kmalu pripomogel do trških pravic. Na njihovi osnovi so smeli Šoštanjčani od leta 1436 dalje krčma rit i in kupčeva ti s soljo do Slovenj Gradca. S tem odlokom je dobil Šoštanj tudi tržni prostor, zasnovan v obliki pravokot-nika. Požar v 18. stoletju je naselju sicer prizadejal precejšnjo škodo, vendar se tloris kasneje ni bistveno spremenil.
Šoštanj se je spremenil v živahno tržišče za zapadni konec doline in je uspešno tekmoval z vzhodnim sosedom Velenjem. Od nekdanjih obrti se je razvila v industrijo le lesna in ustij ar-ksa. Leta 1891 so dogradili železniško progo Celje -Velenje in jo do leta 1899 podaljšali do Dravograda.
Železna cesta je pospešila industrijsko proizvodnjo, razmahnila se je trgovina. Naselje je prestopilo železniško progo, rastle so nove hiše. Leta 1911 je dobil kraj mestne pravice. Med obema vojnama je dvigala Šoštanj nad kmečko okolico predvsem uprava in kulturna funkcija. Sodnija, sedež občine, meščanska šola, železniška postaja in tovarna usnja so poleg obrti preživljali meščane. Najbolj donosna je bila v dolini lesna trgovina in prodaja živine ter sadja S temi posli so se ukvarjali malo številni domačini, a nemško usmerjeni prekupčevalci Marsikatera kmetija je šla na boben po njihovi zaslugi Prisvojili so si obsežne komplekse zemlje, predvsem gozdove. Nanje se je oprl okupator in skupno z njimi ponemčeval in moril.
Leta 1935 je bil v Šoštanju ustanovljen partijski komite za Šaleško dolino. Posrečilo se mu je organizirati napredno mladino, ki je širila revolucionarno miselnost in narodno zavest. Ni torej čudno, da je okupator prav v Šoštanju doživel enega prvih porazov na Slovenskem, ko je v noči od 7. na 8. oktober Prvi Štajerski bataljon, ki se je nekaj dni prej formiral na Grmadi, napadel Šoštanj in ga do jutra držal v svojih rokah.
Po osvoboditvi se je mesto močno spremenilo, izginili so narodni izdajalci, ter tuji in domači kapitalisti. Mestno prebivalstvo je hitro naraščalo. Leta 1880 so našteli 734 ljudi, leta 1931-1937, leta 1953 pa že 2.299. Kraj se je tudi po zunanjem videzu precej spremenil Zidava med regulirano Pako in Gorico je bolj gosta, mestna. Nekaj starih hiš in gospodarskih poslopij so podprli v korist novim stolpnicam Skoraj povsem m novo je bila zgrajena stanovanjska četrt med železniško progo in Kajuhovo cesto ter med Kajuhovo in Koroško cesto. Posebno prikupen je svet na prisojni strani Gorice Tu so med obema vojnama v sosednjih Metlečah, zlasti po osvoboditvi, zrasle prikupne visoko-pritlične hiše delavcev, med njimi je tudi nekaj stanovanjskih blokov. Nadaljna zidava v severnem delu Šoštanja in v Metlečah ni mogoča, ker so pod površino ugotovili zaloge premogi.
I

t
L
'Številka 11 (473) - 23. marca 1979
naprej ena krajevna skupnost
Načrtujejo tudi celotno obnovo asfalta na Glavnem trgu,
letos pa naj bi naredili tudi načrt za toplifikacijo Tekav-čeve in Vodnikove ulice ter ulice heroja Šerceija. Nadalje bodo gradili stanovanjski blok v katerem bo 17 stanovanj, v spodnjih prostorih pa bodo uredili vzgojno varstven zavod. Blok bo stal ob Kajuhovi cesti. Urediti morajo tudi kanalizacijo na cesti Matije Gubca, v Metlečah, parkirne prostore pri sedanjem vrtcu, asfaltirati približno 300 metrov dolg cestni odsek v Metlečah, urediti otroško igrišče ob Kajuhovi cesti,
brez materialne osnove ni. Ce je ta osnova le samoprispevek je to slaba vzpodbuda za delo. „Plačujemo prispevek za urejanje stavbnih zemljišč," poudarjajo ,,ta pa so slabše urejena kot prej, ko prispevka nismo plačevali."
„Način dela se danes zelo spreminja. Ljudje v primerjavi s preteklimi leti veliko vedo, ne nazadnje jim tudi delegatski sistem omogoča, da so bolje seznanjeni z vsemi dogajanji, zato je naša dolžnost, da pridemo prednje s čistimi računi. Le tako jih bomo še bolj razgibali in pritegnili k delu v
Nekdanja cesta iz Šoštanja proti Družmiiju služi le še nedeljskim sprehajalcem. Tudi obcestna svetilka že sodi v preteklost
cestno razsvetljavo na Koroški, Heroja Gašperja in Vodnikovi cesti ter v Metlečah, položili ; asfalt na Partizanski cesti in od gradu do Križnika (proti Loko-vici). V samem mestu bodo postavili mednarodno telefonski govorilnico. Kot kaže je nalog dosti, le denarja je izredno malo. Ob tem so omenili, da jih zelo moti, ker ne vedo, koliko bodo dobili iz sredstev za skupno komunalno rabo. Menijo, da krajevne samouprave
krajevni skupnosti. Storiti pa moramo tudi vse, da bomo navezali čim tesnejše sodelovanje z delovnimi kolektivi. To sodelovanje pa bo kar najbolj popolno šele takrat, ko bo program krajevne skupnosti sestavni del programa temeljnih oziroma organizacij združenega dela. Reči moramo, da smo vzpostavili zelo dobro sodelovanje s šoštanj skimi elektrarnami, ki je tudi veliko prispevala za razvoj kraja."
60 let Svobode
Ob koncu našega pogovora smo se dotaknili še društvenega in kulturnega življenja v kraju. V Šoštanju s ponosom povedo, da njihova Svoboda letos slavi 60 letnico delovanja, imajo pa tudi najstarejše gasilsko društvo daleč naokoli, saj bodo njihovi gasilci letos proslavili 100 letnico obstoja.
V okviru Svobode deluje mešani pevski zbor katerega vodi Danica Supovec, delavska godba Zarja, vodi ga Brane Skruba in Šaleški oktet pod vodstvom Zmaga Frankoviča. Mešani pevski zbor je po svojem sestavu zelo mlad in je na nedavnem koncertu dokazal, da se bo v takšnem delu gotovo razvil v zelo kvaliteten zbor.
Tudi godba uspešno deluje, če upoštevamo njihove delovne pogoje. Brez Šaleškega okteta, pa danes skorajda ni prireditve v Šoštanju. Kljub vsemu pa v Šoštanju menijo, da je za kulturno življenje v kraju premalo poskrbljeno. Za kulturne prireditve je premalo reklame, pa tudi njihov čas ni najbolje izbran, poudarjajo. Vprašanje zase pa je njihov novi kulturni dom. Čeprav so v njem že nekaj časa prireditve, dom še vedno nima uradnega uporabnega do-voljenja(!? ). Dom je že nekaj časa imel v upravljanju Kulturni center Ivan Napotnik Velenje, sedaj pa so se v Šoštanju odločili, da bodo z domom (njen lastnik je krajevna skupnost) upravljali sami oziroma ga bodo dali v upravljanje Svobodi. Prepričani so, da bodo s tem, ko bodo sami razpolagali z domom tudi delo na amaterskem področju še bolj zaživelo. Ali bo temu res tako, bo gotovo prav kmalu pokazal čas.
Med organizacijami so naši sogovorniki še posebej omenili krajevno organizacijo Rdečega križa, ki dosledno izpolnjuje svoje človekoljubno poslanstvo. Marljivi so tudi njihovi ribiči in TVD Partizan. Planinsko društvo pa bi moralo poleg organizacije raznih izletov in drugega storiti še več na področju širjenja ljubiteljev narave. Sicer pa menijo predstavniki krajevne skupnosti, da je razen redkih izjem premalo mladih vključenih v društevno dejavnost. Menijo tudi, da bi morala osnovna organizacija zveze socialistične mladine več storiti za vključitev mladih, saj možnosti je veliko.
Toliko so nam povedali predstavniki krajevne skupnosti Šoštanj ob našem resnično kratkem obisku pri njih. Res je, da še zdaleč nismo vsega obdelali", zato so dejali, naj kmalu spet pridemo. Seveda bomo!
Pogled na Šoštanj s Pustega gradu
Šoštanj zadnja leta bolj propadal kot napredoval
V krajevni skupnosti Šoštanj smo se pogovarjali tudi z nekaterimi krajani, o tem, kaj mislijo o svojem kraju. Spregovorili so o težavah, s katerimi se srečujejo v tem mestu in seveda tudi o tem, kaj jih na Šoštanj veže.
MARJANA Š VI KART:
,.Rojena sem v Šoštanju. V
Marjana Švikart
tem mestu sem tudi odraščala in se privadila na prav vse, tako da mi je tukaj zelo všeč in prav nič ne pogrešam. Šoštanj je malo mesto, kjer se krajani med seboj dobro poznamo. Menim, da imamo dovolj vsega. Dovolj je trgovin, ki so po moje kar dobro založene. Imamo dve šoli, vzgojno varstveni zavod, tako da matere z varstvom otrok nimajo večjih težav. Poskrbljeno pa je tudi za kulturno življenje, saj imamo lep kulturni dom v katerem je dovolj prireditev za krajane Šoštanja in okolic."
JOŽE TONKLI: „V Šoštanj sem prišel z Jesenic
vse preveč posedajo po gostinskih lokalih, ki pa so tudi zelo slabi, namesto, da bi prosti čas bolj smotrno izrabili. Pa tudi drugi Šoštanj čani preživljajo prosti čas vsak po svoje, saj praktično nimajo kam. Mnogi prebivalci našega mesta se odseljujejo, saj se v Šoštanju skoraj nič ne gradi. Tudi kulturno življenje v našem mestu ni zadovoljivo. Še vedno je premalo kulturnih prireditev."
ANICA ZABRET: „V Šoštanj smo se preselili pred tridesetimi leti. Prej smo živeli v Solčavi. Šaleška dolina se je v tem času zelo razvila. Njen gospodarski in družbeni razvoj se je hitro dvigal, med tem ko za Šoštanj tega ne moremo reči, saj kraj podobe praktično ni spremenil, prav tako pa je v tem času v primerjavi z Velenjem zelo
našem mestu ne morem pritoževati Srečujemo se z mnogimi težavami, teh tudi drugod ne manjka, vendar te kljub vsemu uspešno premagujemo. Zavedati se moramo, da je bogastvo ki je pod delom našega mesta za naše gospodarstvo neizmerne vrednosti, zato pa je potrebno tudi nekaj žrtvovati
Jože Tonkli
približno pred dvajsetimi leti, tako da je to zdaj že ,,moje" mesto. — Kraj je zelo lep, vendar pa je v njem premalo poskrbljeno za zabavo. Predvsem mladi se v tem mestu nimajo kam dati. Tako se tudi pri nas srečujemo s problemom, da mladi
Anica Zabret
malo pridobil- Kljub temu smo Šoštanj čani z življenjem v našem mestu zadovoljni in nimamo večjih težav. Nekaj jih seveda je. Mnogo stvari na komunalnem področju je še vedno neurejenih,'"tako še precejšen del našega mesta, kljub temu da smo v neposredni bližini termoelektrarne, še vedno nima toplovodnega ogrevanja. Gospodinje pa smo precej nezadovoljne tudi z založenostjo naših trgovin. Prejšnja leta smo se precej pritoževali tudi nad onesnaženostjo zraka, vendar mislim, da je ta zdaj mnogo boljši. Res je, da v mestu samem ni primernih objektov za preživljanje prostega časa, vendar mi tega problema ne čutimo. Hodimo v hribe in na izlete v okolico Šoštanja."
JOŽE MEH: „R^s je, da je Šoštanj zadnja leta bolj propadal kot napndoval, vendar se nad življenjem v
i
i s
I
dar sem prepričan, da bomo ^
Pp
i S
v
S'. s
S *
S
N
H
Jože Meh
Vsem nam je hudo, ko se pogreza del našega mesta. Izgubljeno pa je potrebno nadoknaditi in mesto razvijati na drugo stran proti zahodu, kjer je še dovolj zemlje."
ANDREJ LESJAK. „Ro-jen Šoštanj čan sem in tu živim že skoraj osemdeset let. Včasih, ko sem bil še mlad je bil Šoštanj zelo malo mesto, potem pa se je razvijalo in se širilo. Večalo se je tudi število prebivalcev. Danes imamo v Šoštanju praktično vse. Težave so le s stanovanji, ki jih primanjkuje, Ljudje se priseljujejo, pa nimajo kjer stanovati. Ven-
Andrej Lesjak
tudi ta problem kmalu razrešili, tako kot smo mnogo drugih.
V Šoštanju sem rojen, v njem se doživel mnogo lepega, pa tudi težkega. Srečen sem v tem mestu in menim, da drugje sploh ne bi mogel živeti."
Velenjski dvigalci s predsednikom kluba Zdravkom Oblakom, članom upravnega odbora Jožetom Zaluberškom in zveznim sodnikom Ludvikom Uranjekom zadovoljni po končanem prvenstvu
Melanšku in Jauševcu republiški
naslov
V organizaciji velenjskega težko-atletskega kluba je bilo preteklo soboto v Velenju republiško prvenstvo v dviganju uteži za člane. Prvenstva, ki je bilo v telovadnici Rudarskega šolskega centra Velenje se je udeležilo 25 dvigalcev iz ljubljanske Olimpijc, Domžal. Škofje Loke, Celja ter Velenja. Največ tekmovalcev je bilo iz domačega kluba, saj jih je kar osem tekmovalo v različnih kategorijah. Najuspešnejša sta bila Franc Melanšek, ki je kljub temu, da je nastopil nekoliko poškodovan, zlahka osvojil vnovič naslov republiškega prvaka, v kategoriji nad
1 10 kilogramov, ivan Jauševec pa je bil prvi med dvigalci do 52 kg.
Rezultati: do 52 kg: 1. Ivan Jauševec (TAK Rudar Velenje) 115 kg. 2. Anton Slamek (Olimpija) 100 kg; do 60 kg: 1. Rajko Dime 200 kg, 2. Roman Dime 170 kg (oba Olimpija), 3. Jože Mišon (Skofja Loka) 110 kg; do 67,5 kg: 1. Pavle Peterka (Olimpija) 200 kg, 2. Viktor Gros (Rudar Velenje) 185 kg. 3. Rajko Bevk 180 kg, 4. Marjan Kočar (Oba Domžale) 160 kg, 5. Anton Dovnik (RV) 130 kg; do 75 kg: 1. Vlado Grandovec (Domžale)
210 k(>, 2. Miha Zorman (Olimpija) 205 kg, 3. Justin Vanovšek (RV) 195 kg; do 82,5 kg: 1. Marjan Krajnc ffelje) 220 kg, 2. Djuro Turk (Olimpija) 180 kg, 3. Peter Šernovršnik (RV) 170 kg; do 90 kg: 1. Peter Logar (Olimpija) 250 kg, 2. Anton Sušek (RV) 232,5 kg, 3. Slavko Gominšek (01.) 195 kg; do 110 kg: 1. Oskar Cergol (01.) 210 kg, 2. Branko Sešel (RV) 192,5 kg; nad 110 kg: 1. Frane Melanšek (RV) 277,5 kg, 2. Ivo Peterca (Dom.) 240 kg.
Prepričljiv poraz v Celju
V drugem spomladanskem srečanju Slovenske nogometne lige -vzhod je selekcija iz Šmartnega ob Paki doživela prepričljiv poraz. V lokalnem derbiju jih je v Celju premagal domači Kladivar z rezultatom 4:2 (1:0). Dober začetek je obetal, da se nogometaši Šmartnega iz Celja ne bodo vrnili praznih rok, saj so v prvih minutah zaigrali mnogo bolje in nevarneje kot domačini. V tem delu so si pripravili nekaj lepih priložnosti za zadetek, ki pa jih niso znali kronati z zadetkom. Nogome-
taši Kladivarja so kaznovali neiz-najdljivost napadalcev Šmartnega in nekaj minut pred koncem prvega polčasa povedli z 1:0. Že nekaj minut po odmoru je Prašnikar rezultat izenačil, nevarne priložnosti pred Kladivarjevimi vrati pa so nogometašem Šmartnega in njihovim navijačem spet vlile upanje, da bodo uspeli presenetiti Celjane. Toda ti so s požrtvovalno in učinkovito igro srečanje kmalu obrnili sebi v prid. Izkoristili so ponujene priložnosti in s tremi zaporednimi zadetki kazno-
vali napake igralcev šmartnega. V zadnji minuti srečanja pa je Žalig po izvajanju najstrožje kazni znižal rezultat na 4: 2.
ŠMARTNO: P. Podgoršek, Pod-vratnik (Kodre), Frangeš, Nežmah, Omladič, A. Podgoršek, Žalig. Hu-darin (Kregar), Deželak, Prašnikar. Golob.
V nedeljo bo sekcija Šmartnega igrala na domačem igrišču z Železničarjem iz Maribora.
J. K.
Z mladimi močmi
Cilj rokometašic Šmartnega je uvrstitev v enotno republiško ligo — Skrbne zimske
priprave
Po nekajmesečnem zimskem premoru bo prihodnjo soboto in nedeljo (31. marca in 1. aprila) na sporedu prvo kolo spomladanskega dela prvenstva v slovenskih rokometnih ligah. Jesenska etapa se je za selekcije, ki v republiških ligah zastopajo barve naše doline, končala nadvse uspešno. Rokometaši Šoštanja in igralke iz Velenja so v moški in ženski slovenski ligi - vzhod prezimovali na odličnem prvem mestu, kar jih je obvezovalo k posebno temeljitim pripravam za nadaljevanje prvenstva, ki jim ob nadaljnji uspešni igri lahko prinese uvrstitev v drugo zvezno ligo. Prav tako vneto in požrtvovalno pa so se za spomladanske prvenstvene boje pripravljale tudi rokometašice selekcije iz Šmartnega ob Paki, ki so po jesenskem delu na 4. mestu vzhodne republiške lige. Dosedanji trener Šmartnega Tone Križ se je zaradi drugih obveznosti posvetil vzgajanju mladih rokometašic v pionirski šoli, vlogo trenerja članske ekipe pa je prevzel Mitja Bubik, ki ga ljubitelji rokometa poznajo kot nekdanjega odličnega igralca Šoštanja. O tem, kako so se rokometašice Šmartnega pripravljale na nadaljevanje prvenstva, je trener Mitja Bubik povedal:
„S kondcijskim delom priprav smo pričeli 1. februarja in lahko
Mitja Bubfe
ocenim, da smo uspešno opravili delo, čeprav smo zaradi menjave trenerja pričeli malo prepozno. Moram pohvaliti vse igralke, ki so se lotile treningov z veliko mero resnosti in marljivosti, tako da start spomladanskega dela pričakujemo solidno pripravljeni V tem času smo odigrali tudi vrsto prijateljskih srečanj z Žalcem, Preddvorom, Fuži-narjem, Krko, Mariborom in kar trikrat z Velenjem. Sodelovanje ženskih selekcij iz Šmartnega in Velenja rojeva v zadnjem času vidne rezulta-
te in želimo, da bi v prihodnje s še tesnejšimi stiki pripomogli k nadaljnjemu razvoju kvalitetnega rokometa v naši dolini. Pri pripravah ekipe smo največ pozornosti posvetili uigravanju, saj imamo v naših vrstah veliko mladih še neizkušenih igralk. V ekipo se je ponovno vrnila odlična strelka Kolenčeva, Jerajeva pa je prenehala igrati. Zato je prave rezultate preuranjeno iskati že v prvih spomladanskih srečanjih, saj je naša ekipa zelo mlada in njen pravi trenutek šele prihaja. Zato želim, da bi igralke, ki jih imamo na razpolago, še naprej ostale skupaj in delale tako marljivo kot doslej ter tako že v prihodnji sezoni pokazale svojo pravo vrednost. V nadaljevanju letošnjega prvenstva pričakujemo, da bomo zasedli 4. ali morda 3. mesto, vsekakor pa je naša edina želja, da se uvrstimo v enotno slovensko ligo.
Upamo, da nas pri tem ne bodo preveč ovirale poškodbe, saj imamo razmeroma malo igralk. Za izpolnjevanje vseh zastavljenih nalog pa bo treba okrepiti še upravo kluba, saj nas tudi na tem področju čaka veliko dela. Tudi sam se v novem športnem okolju dobro počutim in upam, da bomo s skupnimi močmi ter izdatno podporo navijačev uspeli doseči zastavljene cilje."
J. KRAJNC
Srečanje s subotiškim Šp; izgubili z rezultatom 4:2,
Ali bo 3:0 za Rudar?
Iz prvega gostovanja v spomladanskem delu prvenstva so se nogometaši Rudarja vrnili praznih rok.
par tak om so , pa čeprav so Velenjčari na začetku drugega polčasa poveitli z 2:1 iz enajstmetrovke, ki jo je streljal Miljkovič, pni gol za Rudar pa je dosegel Kustudič. Vendar nogometašem Rudarja ni uspelo očuvati vodstva niti odločenega rezultata, saj so domači v nadaljevanju zaigrali izredno napadalno, plod takšne igre pa sta bila še dva zadetka. Kljub slabi beri v prvih treh tekmah nadaljevanja prvensta -osvojili so le dve točki - pa so nogometaši Rudarja z 20. točkami še vedno na četrtem mestu. Prav toliko točk imata tudi drugi Novi
Sad in tretji Maribor. Medtem pa smo zvedeli, da so Velenjčani po tekmi vložili protest, ker nekateri igralci Spartaka na nedeljskem srečanju še niso imeli pravice nastopa.
Uspešen nastop plavalcev
Mladinskega državnega prvenstva v Beogradu od 17. do 18. 3. so se udeležili tudi trije velenjski plavalci. Nigboljšo uvrstitev je dosegel s 4. mestom na 100 metrov prsno in rezultatom 1:14,5 Matjaž Gaberfek. V disciplini 200 m prsno je bil šesti z rezultatom 2:44,1. Katja Zibert se je izkazala v disciplini 100 m prsno s 5. mestom in rezultatom 1:20,3; na 200 m prsno pa je dosegla 6. mesto z rezultatom 2:55,4. Judita Uilepje 100 m delfin preplavala v času 1:14,5 in zasedla 12. mesto.
Naslednje tekmovale, ki čaka velenjske plavalce, je absolutno državno prvenstvo od 30. 3. do 1. 4. v Zagrebu. Pravico do nastopa si je priborilo 5 plavalcev.
Elektra izgubila
V derbi srečanju SKL-Vzhod je Elektra doma izgubila z ekipo Trnovega iz Ljubljane z rezultatom 69:71. Srečanje je bilo od prve minute dalje izredno razbutljivo in izenačeno.
Ekipa Trnovega je v prvem polčasu pokazala boljšo igro, predvsem v obrambi in pa tudi v napadu, saj so bili pri metih nezgrešljivi, vendar so se domači dobro upirali in od samega začetka je bflo videti, da bo borba trda. Vendar pa je treba poudariti, da so velik del krivde za poraz Elektre krivi slabi sodniki. Predvsem Rehar iz Žalca.
Nagrada za najboljše inovacijsko delo v občini
V	želji, da bi kar najbolj razširili raziskovalno delo v občini Velenje, deluje pri občinski raziskovalni skupnosti komisija za inovacije. O nalogah, ki so si jih zastavili, smo se pogovarjali s predsednikom Romanom Juričem.
V	prihodnje bo ta komisija tesno sodelovala s komisijo za inovacije pri občinskem sindikalnem svetu. Skupno nameravajo ustanoviti društvo izumi-Ijev in avtoijev tehničnih izboljšav v občini Velenje, ter nagraditi najboljše dosežke na področju inventivne dejavnosti v občini. Zavzemali se bodo, da bi bil čimprej podpisan dogovor o obveznosti pri pospeševanju inovacijske dejavnosti v občini. Ta dogovor mora biti osnova za široko družbeno politično akcijo v smeri aktiviranja in kontinuitete inventivne dejavnosti v občini. Dogovor naj bi podpisa-
le in izvajale vse politične, družbene in samoupravne organizacije. Ugotovili bodo stanje na področju inovacijske dejavnosti v organizacijah združenega dela naše občine. Za individualne in kolegijske poslovodne organe ter predsednike osnovnih organizacij sindikata bodo organizirali seminar, v katerem bodo obdelali predvsem naslednja področja: množična inventivna dejavnost, razvojno raziskovalna in industrijska lastnina. Poleg tega bodo pripravili na osnovi poročil o stanju množične inventivne dejavnosti v organizacijah združenega dela vzorčne samoupravne akte o inovacijah
Komisija za inovacije pri občinski raziskovalni skupnosti pa se je odločila tudi, da naj se vsako leto podeli nagrada za najboljšo inovacijo v občini Velenje. To se je sicer v okviru
komisije pri občinskem sindi kalnem svetu že izvajalo, vendai je bilo to priznanje za opravlje no delo, odslej pa naj bi bila ti nagrada tudi finančno stimulativna. Bili so mnenja, da naj bi se ta nagrada imenovala po nel osebi, ki je živela in ustvarjala* naši občini predvsem na tehničnem področju. Nagrado bodo podelili vsako leto 1. maja.
Komisija je predlagala tudi, da se zaposli v okviru raziskovalne skupnosti organizatoija mn«^'ične inventivne dejavnosti, ki L' strokovno usmerjal in spremljal inovacijsko dejavnost Poseben problem pa je tudi izobraževanje kadrov za področje inovacijske dtjavnosti. Tovrstnega izobraževanja namreč ni, pa tudi reforma visokošolskega izobraževanja ga ne predvideva.
M.T.
Boljše sodelovanje med' mladino in sindikatom
Večje sodelovanje med družbeno političnimi organizacijami pri uresničevanju različni!
akcij
Ker se je tudi v naši občini pogosto dogajalo, da so bile osnovne organizacije zveze socialistične mladine ob raznih političnih akcijah potisnjene v ozadje in ker je bilo na kongresu zveze socialistične mladine Slovenije še posebej poudaije-no, da je potrebno poglobiti in izboljšati sodelovanje med osnovnimi organizacijami zveze socialistične mladine in osnovnimi organizacijami zveze sindikatov v združenem delu, je prišlo do skupne seje predsedstev Občinskega sindikalnega sveta in Občinske konference ZSMS Velenje, na kateri so spregovorili o teh težavah ter sprejeli nekatera skupna stališča za sodelovanje.
Dogovorjeno je bilo, da se bodo zavzemali za takšno delitev dela med DPO v TOZD in DO, da ne bo prihajalo do paralelnih akcij in podvajanja sil. V ta namen bo potrebno stalno sodelovanje med družbenopolitičnimi organizacijami. Mladi so predlagali, da naj bo v izvršnem odboru sindikata mladinec, ki bo odgovoren za povezavo med obema organizacijama. Sprejeli so tudi stališče, da se mora predsedstvo osnovne organizacije ZSM organizirati tako, da bodo člani predsedstva delegati delovnih sredin, v katerih delujejo mladi. Na skupni seji je bil poseben poudarek dan družbeno političnemu izobraževanju, ki je pomemben za kvalitetnejše delo družbenopolitičnih organizacij, saj je prav potna rq'kljiva idejnopolitična usposobljenost pogosto vzrok za doseganje slabših rezultatov. Zato je bilo sprejeto stališče, da morata tako zveza socialistične mladine, kot zveza sindikatov skrbeti za skupno evidentiranje in oblike izobraževanja ter v to izobraževanje vključiti najširši krog mladih. Izbirati je potrebno posameznike, ki so s svojim družbenopolitičnim delom pokazali, da opravičujejo zaupanje. Dogovorjeno je bilo tudi, da je potrebno boljše sodelovanje uveljaviti še na nekaterih aktualnih področjih delovanja obeh organizacij. Tako na pri-
mer pri razpravi o usmerjenem izobraževanju, pri oblikovanju kadrovske politike, pri kadrovanjih za politične šole ter še na nekaterih drugih področjih.
Stališča, ki sta jih na skupni
seji sprejeli predsedstvi, postavljajo prednju odgovorne naloge,K ki naj bi predvsem omogočile, da mladi 'delavci, kot sestavnih del delavskega razreda hitreje in lažje uresničujejo svoje interese, i
H
S
i
s
s >
s s s
I
Konradovih osemdeset _let_
V sredo je Konrad Goršek iz Laz praznoval osemdeseti rojstni dan — Burno in težko življenje
Nad Amače, nad ravnico dvignjen hrib. Kako ne bi človek, še avto zasope v ta breg. Kjer pa se svet malo zravna, kjer strmina za hip predahne, že stoji kmetija, kmet in sadovnjak.
Laze 46. Mala, prijetna domačija s pogledom tja dol na ravan, na polja, vrtove in njive.
..Konrada iščem.
„Bo kar prav," meni živahen mož. „To sem jaz."
Malo nejeverno ga pogledam; ni mu videti osemdeset let. Saj gube so, gube, a pogled je isker, drža pokončna, lioja močna. V kuhinji sedeva za mizo.
Beseda hitro pade; o delu, pomladi, o otrocih, o življenju. Dolga pot je to. Težka, klena.
Prav na robu preteklega stoletja rojen v Strašicah pri Fran-kolovem v vihravih časih prebujanja narodne in socialne zavesti, kot eden od petih nezakonskih otrok mlade kuharice ni imel lahko mladost. Že s šestimi leti je šel na kmete služit.
„Izbire ni bilo, vsako delo sem moral poprijeti."
Pozimi je hodil v šolo, poleti ni bilo časa. Tako je minila rosna mladost, izbruhnila je voj-
na in mladi fantje so morali v boj. Konrada so poslali na italijansko fronto, v rove, v nesmiselno klanje, v Doberdob.
„Po vojni se nisem vrnil h kmetu. Le zakaj bi hlapčeval. V Trbovlje sem šel, v rudnik."
Tu mu je bilo bolje, a se je vendar priključil naprednemu gibanju in sodeloval pri velikem štrajku revirskih knapov. Oblast je naglo ukrepala. Konrad je moral v Zenico. Leta 1922 pa je odšel v Francijo, kjer je ostal do leta 1927. V tem času je stopil v partijo in se zaradi članstva v njenih vrstah moral preseliti v Belgijo. Iz Belgije je kmalu odšel na Nizozemsko. Med leti 1932 in 1936 pa je bil v Rusiji. Tega leta se je prvič vrnil v domovino. Tu pa ni dobil dela. Preveč je bil sumljiv, ker je prišel iz socialistične države. Tako ga je pot za delom zopet vodila v tujino. Na Bavarskem je delal do leta 1943. Takrat se je sredi najhujše bojne vihre ponovno vrnil v domovino. Ni ostal ob strani. Pridružil seje partizanom Tomšičeve brigade, najprej kot navaden borec, kasneje kot vodja kuhinje in nato kot pomočnik političnega komisarja.
Po Vojni se je udeležil partijskega seminarja na Visu ter nato deloval na okrajnem sindikatu v Celju. S sindikalnim delom je nadaljeval v gradbenem podjetju Beton in tako ga je pot zanesla v naše kraje, kjer se je 1957. leta tudi poročil.
..Naslednje leto sem šel v pen-zijo. Saj so hoteli, da bi še ostal, a meni ni bilo do tega. Mladi so prihajali in šole so imeli. Več so vedeli kot jaz."
Pa tudi v penziji dela ni zmanjkalo. Rasli so otroci in človek je moral marsikaj postoriti okoli domačije in v njej. Danes je Konrad osemdesetletnik. Častitljiv, pomemben jubilej. Ni mu videti teh let, res ne, pa čeprav nekoliko pojamra Se poln življenja gleda v svet pa vendar tudi mi mu zaželimo predvsem obilo zdravja.
I i
i. i
i
i
i *
\
\
t *
* * * * * *
i
i
*
t t
t *
t
t *
* * * *
i i n
Številka 11 (473) - 23. marca 1979
inS 11
vas
obveščevalec
koledar
'etek, 23. marec - Peter »obota, 24. marec — Simeon Nedelja, 25. marec - Minka 'onedeljek, 26. marec - Evge-rija
rorek, 27. marec - Rupert »reda, 28. marec - Milada četrtek, 29. marec — Jernej
mali oglasi
PREKUCUJEM bančno knjigo na ime Zdenka Hriber-Sek, Ravne 152, Šoštanj.
PRODAM po ugodni ceni rože magnolije, že cvetoče - dol-rotrajnice. Informacije Ana Miklav, Konovska cesta 12, Ve-enje.
IŠČEM pomoč za delo na /rtu enkrat ali dvakrat teden-tko. Breda Ambrož, Stanetova }4, Velenje.
ZAMENJAM dvo in pol sob-
10	stanovanje — veliko cca 70 n2 — konfortno, dvigalo, tele-'on, centralna kurjava v centru Ljubljane, Wolfova ulica za nanj še dvosobno s centralno curjavo v Velenju. Informacije lobite pri Breda Ambrož, Sta-letova 34 Velenje, telefon 150-054.
PRODAM 2 prašiča - me-nata do 120 kg, domače reje. Angela Ježovnik, Paška vas 29, Imartno ob Paki.
PREVAJALKA iz „Gorenja" Sče sobo s kopalnico v Velenju
11	bližnji okolici, sporočite na elefon 850-030, interna 744.
ZAHVALJUJEM se pošte-im najditeljem 2.000,00 din in a pošteno vrnjen denar. Naj odo za vzgled vsem. Zaposleni
0	v Rudniku, in to Huseinu fujčinovič iz Kersnikove 13, Lasi mu Mulalič, Nešetu Mulalič
1	Halidu Smailovič iz samskega oma v Velenju. Jože Lisjak, reljka Vlahoviča 44, Velenje.
UGODNO PRODAM nova rastova vhodna vrata. Informa-ije po telefonu 063-852-552.
ZA VARSTVO 7 in 11 let v sntru mesta iščem pomoč ime-oma tedensko od 11 h do 15 h ziroma 16 h do 21 h. Kličite slefonsko številko 881-329.
PRODAM osebni avto Opel adet 69. Marija Simonič, Gre-arčičeva 26, Velenje - 58.000 in.
MENJAM dvosobno stano-»nje, za enakega v Slovenj radcu. Naslov v uradništvu.
PRODAM Bauknechtov omplet za kuhanje za garsonje->. Oglasite se pri Miklavžinu, idričeva 55 a, telefon 51-623.
Guest. Igrajo: Robin Askwith, Anthony Booth.
27.	3. - torek ob 17.30 in 19.30 DOŽIVLJAJI POMI-VALCA OKEN - angleška seksi komedija.
28.	3. - sreda ob 17.30 in 19.30 PA ŠE KAJ (NI JE NEGO) — Domači film. Režija: Miča Miloševič. Igrajo: Bata Zivojevič, Nikola Simič.
29.	3. - četrtek ob 17.30 in 19.30 VELIKI AVTOBUS -ameriška kriminalka — komedija. Režija: James Frouli. Igrajo: Joseph Bologna, Stokard Ce-ning.
KINO DOM KULTURE VELENJE
26. 3. - ponedeljek ob 20 uri PA ŠE KAJ (NIJE NEGO) - domači film.
FILMSKO GLEDALIŠČE
KINO ŠOŠTANJ
24.	3. - sobota ob 19.30 PEKEL NA FLORIDI - Ameriški avanturistični
25.	3. - nedelja ob 19.30 DOŽIVLJAJI POMIVALCA OKEN — angleška seksi komedija
26.	3. - ponedeljek ob 19.30 BUMERANG - francoska kriminalka
28. 3. - torek ob 19.30 VELIKI AVTOBUS - ameriška kriminalna komedija
KINO ŠMARTNO OB PAKI
24. 3. - sobota ob 19. uri DOŽIVLJAJI POMIVALCA OKEN — angleška seksi komedija
27.	3. - torek ob 19 uri BOMERANG - francoska kriminalka
KINO TOPOLŠČICA
24. 3. - sobota ob 16 uri PEKEL NA FLORiDI - ameriški avanturistični
EDNI KINO VELENJE
23.	3. - petek ob 17. 30 in ?.30 POLICAJ - italijanska riminalka. Režija: Stelvio Ma-. Igrajo: France Gasparri, Lie ji Kob.
24.	3. - sobota ob 16, 17.30 i 19.30 BUMERANG - franka kriminalka. Režija: Jose s Giovanni. Igrajo: Alajn De-n, Caria Gravina.
25.	3. - nedelja ob 16., 7.30 in 19.30 BUMERANG -ancoska kriminalka
26.	3. - ponedeljek ob 17.30
19.30i DOŽIVLJAJI POMI-
ALCA OKEN - angleška ksi komedija. Režija: Val
Petkov kulturni večer
Drevi ob 19. uri bo v knjižnici Kulturnega centra ',Ivan Napotnik" Velenje petkov kulturni večer, na katerem bodo nastopili mladi harmonikarji Glasbene šole Velenje.
Koncetmi abonma
Drevi ob 20. uri bo za abonente koncetrnega abonmaja in za izven koncet Celjskega plesnega orkestra ŽABE, ki ga vodi France Kapus. Pojeta dr. Jože Završnik in Judi ta Slim-šek.
Komorni abonma
V sredo 28. 3. 1979 ob 19.30 uri bo v knjižnici Velenje koncert TRIA LORENZ, ki bo izvedel dela Štuhca, Mozarta in Smetane.
Razstava
Samo še do srede 28. 3. 1979 bo odprta razstava volnenih ročnih del v galeriji Kulturnega centra.
Uie pravljic
Vsako sredo ob 16. uri so v knjižnici Kulturnega centra „Ivan Napotnik" Velenje „ure pravljic" za otroke v starosti 5, 6 in 7 let, na katere vabimo zlasti tiste predšolske otroke, ki ne obiskujejo vrtca.
pretrifalfft^a
- Alojz TOPOLAK, roj. 1975, strojnik iz Vizor in Irena GOŠNJAK' roj. 1955, delavka iz Konovega.
VOZILO SE JE PREVRNILO
Po cesti Veljka Vlahoviča proti križišču s Šaleško cesto je peljal 12. marca voznik oseb-
nega avtomobila CE 118 - 069 Jože Dedič. Hitrosti vožnje ni prilagodil prometnim razmeram in je nameraval prehiteti voznika osebnega avtomobila, ki je vozil pred njim. Nasproti pa mu je pripeljal osebni avtomobil, zato je voznik Dedič močno zavrl in se umikal v desno, zaradi teg3 pa se je vozilo prevrnilo na bok in nato na streho in se prevračalo na zelenici. Pri nesreči sr- je sopotnik Abid Osmanovič hudo telesno poškodoval, na vozilu pa je nastala precejšnja materialna škoda.
Gramofon za trenutke, ki jih posvetite samo ^asbi. Iskraphon 4001 Hi-Fi stereo.
Planica — kraj svetovnih rekordov v drznih smuških poletih na zasneženih velikankah, Planica, naš simbol in ponos od začetka do danes, odslej tudi v bogato ilustrirani knjigi PLANICA'
ZALOŽBA
MLADINSKA KNJIGA
Kristal iz kristala.
—	ne za v vitrino, pač pa za uporabo
—	vrhunska kakovost, sodobna oblika. . .
—	dekorativna embalaža
—	primeren za darilo KRISTAL ZAJEČAR
Sto in sto koristi z WD-40. Tudi otroške vozičke, avtomobilčke, igrače in otioška kolesa je treba občasno očistiti, pod-mazati in zaščititi pred vlago. To najbolje opravite z VVD-40. WD-40 je nepogrešljiv pomočnik v vsakem domu.
Stalna izbira na enem mestu! Pohištvo vseh vrst gradbeni material, ugodni kreditni pogoji, preskrbljen prevoz ... Vse to v Novem ,prdajnem centru LES-NINA v Levcu.
Novo pri SLOVENIJALESU! Kuhinja VERA — kvalitetna in sodobna. Velika možnost kombinacij, takojšnja dostava in brezplačna montaža Novo kuhinjo VERA Dobite v DOMU POHIŠTVA, Zidanškova 10, Celje.
r~
FOTO NATEČAJ
Občinska konferenca ZSMS je pripravila skupno s foto klubom Velenje foto natečaj na temo „delavec in delo in prosta tema." Ta prvi, tako široko zamišljeni natečaj je prav gotovo zanimiv za vse fotoamaterje naše doline in zato pričakujejo na občinski konferenci ZSMS kjer sprejemajo prijave, veliko število poslanih del. Na foto natečaju lahko sodelujete s črnobelimi ali barvnimi fotografijami formata 24 x 30, ali 30 x 40 cm. Fotografije je treba poslati na občinsko konferenco ZSMS Velenje najkasneje do 10. aprila. Kot smo zvedeli, lahko tisti, ki nimajo možnosti izdelovanja fotografij v lastnem laboratoriju, prinesejo ali pošljejo razvite filme, vendar najkasneje do 1. aprila. Najboljša dela, ki jih bo izbrala posebna komisija, bodo razstavljena v knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje od 20. aprila dalje. Ta dela bo ocenila republiška komisija, podeljene pa bodo tudi nagrade in diplome. Na občinski konferenci pričakujejo kar največje število prijavljenih avtorjev iz naše občine.
Komisija za prometno problematiko pri IS SO Velenje je na seji 26. Z 1979 obravnavala tudi izobešanje transparentov na drogove za razsvetljavo ob cesti oziroma čez njo ter sprejela naslednje sldepe:
Na drogove za razsvetljavo ob cesti je prepovedano obešati transparente zaradi varnosti prometa
Za nadzor nad izvajanjem tega sklepa bo skrbela komunalna inšpekcija
Komisija hkrati predlaga DO Rdeči dvorani, da se pogovori z vsemi zainteresiranimi in Zavodom za urbanizem za postavitev reklamnega stolpa pred Rdečo dvorano.
Komisija	za prometno problematiko
pri IS skupščine občine Velenje
OBVESTILO
Svet Krajevne skupnosti Plešivec obvešča vse občane, da je cesta na Plešivec od 20. 3. do 25l 6. 1979 zaradi rekonstrukcije za prevoz zaprta Obvoznice so Sopota in Gaberke Velunja — Plešivec.
-	Dominik CEŠEK, roj. 1950, ključavničar iz Velenja in Marija DREV, roj 1953, uslužbenka iz Velenja
-	Srdan ARZENŠEK, roj. 1950, dipl. psiholog iz Šoštanja in Olga PLAZL, roj 1955, študentka iz Raven

jera
Trgovska in proizvodna DO „ERA" Velenje
Komisija za delovna razmerja DSSS OBJAVLJA
prosta opravila in dela za nedoločen čas
1.	RAZVOJNO INVESTICIJSKE NALOGE
2.	VZDRŽEVANJE ELEKTRO NAPRAV pri referatu za razvoj in investicija
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: Pod 1.:
—	Da imajo višjo šolsko izobrazbo gradbene ali sorodne smeri in 4 leta delovnih izkušenj
—	da imajo smisel za razvoj in organizacijo Pod 2:
—	da so K V električarji in 2 leti delovnih izkušenj
—	da imajo sposobnost samostojnega dela.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite kadrovski službi „ERA" Velenje - Kersnikova 1 najkasneje 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni v 10 dneh po izbiri.
rudarsko
elektroenergetski
kombinat
velenje
Kadrovsko-splošni sektor
Komisija za delovna razmerja pri TOZD KI G DO PLASTIKA
OBJ A VUA dela in naloge:
I.	4. ključavničarje za dela v prototipni in serijski proizvodnji
Pogoji:
—	KV ključavničar
—	zaželene delovne izkušnje
—	odslužen vojaški rok
II.	Z delavca na šablonah in pripravah
Pogoji:
—	KV orodjar
—	zaželene delovne izkušnje
—	odslužen vojaški rok
Komisija za delovna razmerja pri TOZD PLASTIČNI IZDELKI
OBJ A VUA dela in naloge:
I.	vodja vzdrževanja in investicij Pogoji:
—	najmanj srednješolska izobrazba strojne ali elektro smeri
—	3 leta delovnih izkušenj pri vzdrževanju
—	odslužen vojaški rok
II.3	vzdrževalce
Pogoji:
—	KV ključavničar
—	2 leti delovnih izkušenj pri vzdrževanju
Kandidati naj vložijo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo v 15 dneh po objavi na naslov: Kadrovsko-splošni sektor REK Velenje, Rudarska 6. Delo za nedoločen čas. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri 30 dni po preteku objave.	Srečno!
VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI
ZAVOD VELENJE
TOZD osnovna šola Anton Aškerc Velenje
RAZPISUJE prosta dela in naloge
—	čistilka za nedoločen čas, nastop dela takoj,
—	čistilka za določen čas, nastop dela 5. 5. 1979 (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu).
Kandidatinje naj pošljejo prošnje v roku 15 dni komisiji za medsebojna delovna razmerja VIZ Velenje. TOZD osnovna šola Anton Aškerc Velenje.

ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega sina
PETRA JUDA
rojenega 3. 6.1974 + 7. 3.1979
se iskreno zahvaljujem vsem njegovim prijateljem, sosedom, delovni organizaciji RŠC Velenje in sorodnikom za darovano cvetje in pomoč. Zahvaljujem se tov. Mileni Seško in tov. Francu Goljufu za poslovilne besede. Še enkrat hvala vsem, ki so mi v teh težkih trenutkih stali ob strani, mi izrekli sožalje ter ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: mama Slavka, stari starši in ostalo sorodstvo
		ZAHVALA
		
		V 82. letu starosti nas je zapustil
		ANTON
	Igr, ^KSjEV	KVAS
	iz ŠOŠTANJA	
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in številno spremstvo ob njegovi zadnji poti Posebna zahvala kolektivu REK, gasilcem, ki so ga spremljali v tako velikem številu ter govornikom. Hvala tudi duhovniku za opravljen obred		
	Družina Kropušek	
Vsakodnevni utrip življenja v Katmanduju
Katmandu, 4. 3. 1979
Nekateri še vedno na slonih, drugi že z avtomobili
Drugega marca smo po neštetih zapletih in vremenskih ne-prilikah prispeli v Nepal, v Katmandu. Ze štiri dni čakamo na našo opremo, ki je še vedno ni iz Indije, od koder potuje s sedmimi kamioni. Vsi smo že nekoliko nestrpni, saj si želimo čimprej na goro, ki nam lahko na koncu uide prav zaradi tega čakanja. Nameščeni smo v različnih hotelih, kajti za vse v enem ni prostora.
Naš „himalajski" dopisnik Ivč Kotnik je že izpolnil prvo obljubo. Takoj za filmom je prišlo v naše uredništvo tudi pismo, v katerem nam je opisal prihod odprave E 79 v Katmandu. Seveda sedaj z nestrpnostjo pričakujemo naslednje pismo. Razveselili pa smo se tudi njegove razglednice s pozdravi članov odprave
Nekaj članov odprave je že zbolelo, predvsem zaradi nehigienske prehrane. Mimo tega, žal, ne moremo popolnoma, saj jesti moramo, naša hrana pa je še daleč, za sedaj nedosegljiva.
Dnevna temperatura je okoli 30 stopinj, vsi smo že krepko opečeni od sonca, torej vreme
je čudovito, za nas pravo poletje, domačini pa hodijo kar krepko oblečeni, saj je tukaj za njih zima. Le kdo bi jih razumel?
KATMANDU
Koliko bi lahko človek zlil v to besedo?
Sedaj, ko sem že drugič tukaj, mi že resnično veliko pomeni in sprašujem se, če mi bo dano še tretjič. Človek to navezanost, ki se potihoma prikrade vanj, le težko razloži.
Katmandu je mesto, kjer se prepleta lakota z bliščem, bogastvo z zlatom, sreča z nesrečo. Mnogo ljudi živi na ulici, od danes do jutri, od tega do naslednjega trenutka. Otroci so prepuščeni vrvežu, pločnikom, samemu sebi, ali bolje, usmiljenju bogatih ljudi, ki hodijo mimo in jim tu in tam poklonijo nekaj peisov (100 peisov = 1 rupija). Sicer pa, le kdo bi lahko na tem svetu skrbel zanje, saj je vendar veliko lažje „dela-ti" druge, kot pa skrbeti za starčke. Narava je tako milostna, da da veliko otrok in od teh veliko jih nekaj tudi preživi. Preživi pa jih dovolj ali pa še preveč, saj so tudi ti lačni. Človek obstane začuden, ne more dojeti, da je lahko vse to resnično danes, ko je standard že tako visok. Tukaj pa je čisto vsakdanje, da se domačin, ko je utrujen, raztegne na pločniku in zadremlje. Mu pač to ugaja. Le koga bi lahko s tem motil. In ljudje bodo stopili čez njega, če je to potrebno. Domačini pravijo, „saj je vendar toliko prostora v Nepalu", dovolj za ljudi in živali. Veliko takšnih „pocestnikov" nosi s seboj kokoš ali celo dve; ti so takorekoč že bogati, saj imajo jajca, ki jim jih kokoške pridno nesejo in to je tu že veliko. Čisto vsakdanje in normalno je tudi, da ti ljudje na vsakem koraku prosijo za
Prvi vtisi s poti
>'M1


denar: ,,Namaste sab, eg rupje seb, bakšiš sab". Rupije, denar, je tu življenje, pogoj za obstanek, lakota pa je neizprosna, naseli se v vsakega človeka in za marsikoga tu ni milosti, pomoči. Dela je malo; torej ljudje nimajo kaj delati, zato nimajo kaj jesti, ker nimajo kje zaslužiti. Z eno rupijo lahko živiš dan ali dva. Seveda za nas to ne velja, ker bi že po prvem njihovem obedu obsedel na WC-ju, če bi jo seveda čisto poceni odnesel. Vendar pa človek v teh ljudeh zaman išče izraz bede, žalosti, željo, da bi jim bilo drugače, morda lepše. Samo da preživijo, več ne potrebujejo in nočejo, pa tudi nimajo kje stakniti. Najbolj vsiljivemu domačinu sem dal deset rupij. Zasmilil se mi je, čeprav se mi vsi smilijo, ker je bil ves mozoljast in razžrt od bolezni. Izraza na očeh, s katerimi me je tisti trenutek pogledal ne bom mo-
<2
Eden izmed domačinov. Tudi on živi od danes do jutri
bteDHiirro cA s. | /~o/7-om 4O
3CJGO ^ L. A VtA
gel pozabiti nikoli. Jokal je od sreče, saj sem mu dal nekaj dni življenja. Vseh pa žal ne moremo osrečiti. Sprašujem se, kako si upamo govoriti, da smo humani ljudje in civilizirani. Resnično nas je lahko sram, saj imamo vsega preveč, pa še vedno s polnimi pljuči hlastamo za nečem.
Čisto vsakdanje je tudi, da obleko mrliča, ki jo po običaju vržejo v sveto reko Bolignati že nekaj metrov nižje pobere prvi srečnež in jo seveda že malo zatem obleče. Prej je namreč sploh ni imel. Reka Bolignati je seveda sveta samo zaradi vere, drugače pa je to leglo svinjarije, pa tudi bolezni. V njeni bližini neznosno smrdi in kar občudujem ljudi, ki se kopajo v njej, perejo posodo, perilo in mečejo vanjo vse, kar jim je pač odveč.
Mrliče sežigajo počasi in skrbno, del za delom. Tudi več dni lahko traja to sveto opravilo. Ko sem opazoval takšen sežig, je slabo gorelo, ker so bila drva mokra. Kmalu sem se odstranil, saj je pričelo neprijetno smrdeti. Naj mi umrli oprosti.
Takšen je njihov način življenja, takšni so. Sin živi kot ga je naučil oče ali ulica, skratka živi.
Tudi trgovina je tukaj pravi obred, saj se za vsako stvar, ki jo nameravaš kupiti, pogajaš in taka pogajanja običajno trajajo več dni, seveda z vmesnimi odmori. Potem si oba se žeta v roke in kupčija je sklenjena. Zanimivo je, da trgovec postavi zelo visoko ceno, veliko previsoko za izdelek, ki te zanima. Začne se zbijanje cene. Če kupec plača brez »barantanja", se mu seveda smeje cela ulica, kajti ljudje brez telefonov zvedo v trenutku vse. Trgovec, ki nima željene stvari, jo bo že v naslednjem trenutku našel, si jo sposodil ah kupil od soseda.
Vsak je v trgovini lepo postre-žen, sedi na stolu in sreba čaj, trgovec pa mu kaže, kar pač premore. No, šele potem se začne kupčija. Vse to je treba pač doživeti, kajti za vse tu ni besed. Je pa lepo in zanimivo. Skratka, ko stvar po določenem času kupiš - seveda šele, ko si vsaj za 100 odstotkov zbil ceno — je trgovec še vedno zadovoljen. Samo, da je blago prodal. Za vse to je potrebno ogromno časa, ki v Nepalu nič ne pomeni. Vse je dragocenejše kot čas; vprašanje je, če ga sploh poznajo tako kot mi. Za vse imajo ustaljeni ritem, ki jim ga nikakor ne moreš porušiti, sicer pa sploh ne vem, zakaj bi to poskušal.
Všeč mi je njihov način življenja, a žal se mu ne bi mogel prilagoditi nikoli, preveč sem že pokvarjen za ta svet.
Tudi verski obredi so v Katmanduju poglavje zase. Nepalci imajo 182 dni praznikov. Tudi tega si mi ne znamo prav predstavljati. V glavnem mestu živi precej plemen, ali bolje narodov. V Nepalu jih je uradno več kot 14. Ti ljudje nosijo s seboj
svoje običaje in navade. Vera v glavnem skupna z majhni odtenki, ki so za nas neopaz njim pa veliko pomenijo. V tako pravijo.
Tako srečaš v Katmanduju TO tance, Curke, Šerpe, Botije, Guri in druge. Tibetanci so imeli dvema dnevoma novo leto in ko njihovega silvestrovanja sem ti sam doživel. Traja pa tako dolgo i pri nas zimske počitnice Bil s< tudi na praznovanju v čast bogii Maharali. V njenem templju v bliži Katmaduja so poklali več sto koki in koz. Z njihovo krvjo so maz njena debela bedra in več krvoločnih rok, da bo z njimi i lostna. Vendar darujejo boginji kri in glavo, ostalo pa lepo si pojedo; tako je tudi praznik lep Lepšajo pa ga tudi velike kolici čanga, posebne vrste alkoholne pi če, ki ga pridno praznijo iz velil lesenih posod. Vse kar lepo izgled le ogromna količina krvi, ki je nekaj metrov vstran in smrdlji glave živali, so me malo motile. Z se mi, da se jim počasi že privajal Takšen je torej Nepal Vanj le poč si vdira civilizacija, bolnice, šol nekaj cest, kar pomeni zanj nap dek. Na drugi strani pa, žal, poč umira tisti pravi Nepal, ki se stoletja upiral vsem tujim vplivom kolonializma praktično sploh ni p znal. Za nas je ravno taksen najto zanimiv. Taksni smo pač civilizira in humani ljudje.
IVC KOTNI
Sežig — sveto opravilo, ki traja tudi po več dni
„NAS ČAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Veleme, Titov tre 2,p.o.
„NAS CAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ..ŠALEŠKI RUDAR", kot tednik pa izhaja „NA$ ČAS" od 1. januarja 1973 naprej.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika).
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titov trg 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 180 dinarjev (za inozemstvo 360 dinarjev).
Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482.
Grafična priprava ČZP ..Dolenjski list" Novo mesto, tisk tiskarna ,.Ljudska pravica" Ljubljana.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za „NAS ČAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
Vse za družino in dom, za stanovanje in gospodinj^piiitpod eno streho!
[Nj nama velenje
veleblagovnica