STANOVANJA
Skuštrana Lidija Šentjurc nikakor ni dika slovenskega ženstva, čeprav je edina predstavnica nežnega spola v Zveznem izvršnem sve = tu. Ni pa ji mogoče očitati lenobe, odkar je predlanskega aprila po stala sekretar za socialno politiko in komunalne zadeve.Pravzaprav jo je Edvard Kardelj vzel za tajnico, kajti sam se zelo zanima za preosnovo družbenega življenja in take; zadeve kot samoupravljanje , komune, stanovanja in podobno. Tovarišica Lidija mu pridno pomaga.Z vnemo guleža se zaganja v naloge in v štorasti srbohrvaščini Suho = Porno prebira dolgovezne in zamotane sestavke na sejah skupščine in Socialistične zveze.
Ko je- Lidija pred letom razlagala skupščini nacionalizacijo sla novanjskih zgradb in parcel ter po lepi navadi mešala marksistične štrene, smo ugibali (KT 236, januar 1959.),kaj neki naj vse skupaj pomeni. Pokazalo se je, da se nam je nacionalizacija po pravici zde la sumljiva. Lidija je vodila za nos vse tiste,ki so ji verjeli, da je to le zadnji korak v socializem na tem področju. Kardelj je zdaj sam izjavil, da je bila nacionalizacija le prvi korak k novim stano vanjskim zakonom, ki so stopili v veljavo z Novim letom, o katerih Pa pred letom ni bilo ne duha ne sluha. Priznal je, da so nacionali zacijo celo nekateri partijci napačno tolmačili in jo izvajali pre= več dosledno. Tega jim ne more zameriti, saj' jim je Lidija pred le= tom podžigala socia listično zavest in jih pošiljala v boj proti zadnjim ostankom kapitalizma. Po Kardeljevi izjavi tak boj sploh ni bil potreben, kajti nacionalizacija ni bila uperjena proti preteklo sti, temveč naj bi le preprečila razcvit kapitalizma uod novimi za= koni.	i ;	;
Taka^previdnost je bila popolnoma umestnajkaj tl novi zakoni da jejo neprikrito prednost ljudem, ki imajo denar in ki stariUjejo v lastnih hišah. Öe bi poleg, tega mogli oddajati stanovali ja v najem Po novih visokitn c.enah, bi pač bili podobni kapitalističnim oderu = oni iz .kouunis tionih. "bnjk. Nncionnliznci jq je toke zarodke oderuhov vnaprej razorožila. Obrtniki, ki so najbolj premožen stan v Jugosla viji, si morejo zgraditi le eno hišo zase.
Vendar je popolnoma mogoče,da se Kardelj le pametnega dela in da novk zakoni niso bili vnaprej predvideni. V tem primeru so nas ta li iz silne zadrege in nujne potrebe,da-nekako rešijo stanovanjsko stisko. Predal etom smo sklepali, da nacionalizacija ne bo pomagala, ampak bo kvečjemu poslabšala.položaj. Končno so morali to uvideti celo komunisti. Nad vse je zanimivo, da so. pričeli reševati, .stanovanj sko stisko na podoben način kot konservativna vlada pred nekaj leti v Angliji. V sili vrag še muhe žre. i
i _ Angleški konservativci so ukinili nadzorstvo nad stanarinami , ki se 3e vleklo še od vojnih let.Tako naj bi pripomogli k reševanju stanovanjskega vprašanja na tri načine: prvič, bodo lastniki hiš z večjimi dohodki lažje skrbeli za popravila hiš; drugič,bodo najemni ki izpraznili velika stanovanja in poiskali taka, ki jim finančno cd govarjajo; in tretjič, se bo bolj splačalo graditi nove hiše. Prav rste razloge so navajali tudi v ljudski skupščini socialistične Ju= goslavi j e, z edino razliko,da so jih oblekli v socialistične cunje in 3icmobesili okrog vratu nekaj birokratskih verig, kot jo v tito-vini običajno.
Cela vrsta komisij se je ob koncu leta zagnala v stanovanja 21 jim določala točke po položaju,velikosti,številu s ob,pritiklinah itd. Po teh točkah bodo narodni odbori določili nove stanarine, ki bodo tudi trikrat večje od prejšnjih. Lidija se je zgražala nad čbj stvom, da so stanovanja na Jesenicah ali v Zadru mnogo cenejša kot v Skopju ali Gačku. Kaj takega more motiti le zmešanega marksista. Zakaj .naj ne bi bile stanarine višje v kraju, kjer primanjkuje sta no vanj? Po objektivnih zakonih tržišča, kot titovci temu pravi jo,se bo bolj splačalo zidati v tem kraju in tako bo hitreje rešena sta= novanjska stiska, nakar se bodo cene izenačile. A od komunistov pač ni mogoče pričakovati, da se bodo naenkrat otresli vseh predsodkov, čeprav so se oprijeli sklepanja, ki nikakor ni socialistično.
Nova jugoslovanska stanovanjska politika je v precejšnjem na sprotstvu s Sovjetsko zvezo in ostalimi socialističnimi državami . Tam se bahajo,da.so stanovanja poceni in da jih gradi država.Titov ci pa so .sklenili, na j ljudje iz lastnega žepa prispevajo za gradrjo stanovanj s predplačili in preko zadrug, poleg tega da s stanarina mi odplačujejo .stroške gradnje. Ni movoče zanikati,da bo tako reše vanje stanovanjske stiske na dolgo dobo skoraj gotovo uspešno.Toda trenuten učinek bo zelo neprij eten.Težko je ljudi prepričati, naj se veseli podvojenih ali Potrojenih stanarin. Vsak vidi pač pred a vsem lastne težave in nihče rad ne odrine več denarja iz lastnega žepa.
. .^a ki odtehtali povišanje stanarin,so zvišali tudi plače in po kojnme. o to. tis tikam bo zadoščeno,kaj ti povprečno zvišanje plač bo popolnoma pokrilo povprečno višjo stanarino. Toda ljudje niso pov= prečniki. Ljudje,ki stanujejo v lastnih hišah (in so torej najmanj potrebni pomoči),bodo povišano plačo vtaknili v žep (oziroma v ban ene vloge, iz katerih bodo lahko plačevali davke, ne-bodo jih pa mogli rabiti za osebno Potrošnjo). Nekateri pa bodo bolj trpelilcot bodo kazale številke..Družine v velikih stanovanjih,kj or le eden zasluzi, bodo v zadregi. Stanovanj ni na pretek in selitev v ceneje se stanovanje ne.bo lahka. Kam bodo šli,ko poteče rok,v katerem bo do oproščeni. vis^e stanarine? .Ali bodo zanje titovci obnovili bara ke v nekdanji gramozni jami in v ljubljanski Sibiriji ob Cesti c&eh
Poiiticnj računi
. Lani, I4.Septembra,j e vojaško sodišče v Sarajevo! obsodilo 11 ^s°ke.znporne k^zni* šeš da so propagirali proti državi in sabotira!1, das 1. so se le kot stari znanci večkrat zbirali na pri
.todn od Policije vrinjeni ovaduh je njihovo ne i tlGno zadrzan;je pretvoril v hude delikte.Pet dni preje pa h
ker sn°dal	obsodilo tri študentke na nekaj let zapora
ker so dale zdravila m krepila političnim obsojencem v Zenici '
do hiT ^0JGmkerski.N9VI HRVAŠKI beremo o teh procesih in zvemo, da je bil med obsojenimi hrvaškimi rodoljubi en Srb,študentke pa da so bile.Hrvatice..Da je uredništvo prišlo do tega Podatka,je prezrlo
Sena-0br3,en:r vorkov p spremenilo imena Milah, D j oko in Vi= ni‘r [113 0> k^uka m Vinka.Mi sicer nismo tako verzirani v teh ime nskrh problemih, vendar kaže,da je bilo med vojaki 5 Srbov in 6 Kr-
nnJiTr G-i Pr	dn 30 Hrvatje tudi štirje fantje,ki so naibš
K2J delQn,sk° sebe smatrajo,pa nihče ne ve zunaj.) Pri & tlMnka2e,dn Jcaena Srbkinja,ena Hrvatica in ena muslimanka.
s no, . d a je za omenjene žrtve komunističnega teroriatoii nnzanimivo, ce jih smatramo za Hrvate ali ne^ kruh in voda zapora ° se žara 1 bega ne bosta spremenila v med in mleko.Zato je neokusno
tl4-POll"fc^Gni kapi'tql z dvomljivimi manipulacijami na račun narodnostne pripadnosti mladih fantov in deklet,ki so semašli ? vt cih ječah. Raje bi ugotovili,dn jo mladina pozabila nS^pore Ivo = jih staršev in skupaj debatira o težavah življenja pod režimom kitare vse,brez razlike na njihovo narodnost.	režimom, ki
________________ UREDNIŠTVO
RAZGOVOR Z G. VLAJICEM
Nadaljujoč intervjuje 3 vidnimi političnimi osebnostmi v e migraciji, sem se to pot obrnil na g.Božidarja Vlajida. Na .sačetku sem ga zaprosil, da bi najprej obrazložil svoje ob oe poglede.ma naše prilike, nato pa da bi se na kratko u = stavil pri nekaterih vprašanjih, ki se danes s posebnim zanimanjem pretresajo v^vrstah emigracije. Pri tem seminel v mislih predvsem sledeča posamezna vprašanja:
-	Odnosi med Srbi in Hrvati; - Državrcopravni položaj Bos= ne in Hercegovine; - Makedonija; - Stališče Slovencev;
-	Odnosi Združene opozicije in HSS poslednja leta Prve Ju=
goslavije; - Združevanje Srbov.	^ v
V.PARKAS
=:	-f- zr
"Prepričan sem, danima Vaša anketa upravičilo le v tem prime -ru,ako^stremi za ublažitvijo ostrin v razpoloženju in nestrpnosti v glediščih, ne zapirajoč pri tem oči pred velikimi nasprotsivi v mi slOGUju» _ki vlada v naših^vrstah, V vsakem primeru, to so pobude,ki me^navd a j a j o, ko se udeležujem te ankete. Ini prav zato, v naprej od -Locen, me mislim zahajati v iskanje krivcev in kategorizacijo krivd.
X oni duhu s Gm z Btnis 1x1 in SGS'to.vil vs g . s voj g odgo von g s
UVODNE PRIPOMB
. v. Živimo v izredno dinamičnem času, z globokimi in v širino sega j očimi spremembami, tako pri nas doma kot v našem srednje evrouskem in balkanskem prostoru in na vseh šestih kontinentih. To so razlogi ; i	navedejo, da bomo svoje programatske postavke in meri] a "
na katerih smo zasnovali svoje politično delo nrva leta te naše "aruge» protlkommistiene emigracije, smelo inGrL ol ievAja • od = vržemo koreniti preiskavi. Ne smemo dopustiti, da nos topoma zdrsne= mo	ene od tistih klasičnih "bourbonskih"^ emigracii, ki se
-mz preživelih dogodkov nič ne naučijo in ničesar ne uoznbMo D^ bi sebe usposobili, da svoje stališče Uspešno pos WiVSro čemu režimu v domovini moramo potegniti iz‘ doslej na^onađlnih iž= kuotev naulc, s,voje poglede pa moramo upreti bolj v bodočnost kot na v preteklost. Da bi naša politika dosegla rezultate moSS biti iS. dena z duhom nove dobe in novo nastalih prilik0 Vedno se iotieb^ spomniti da smo vstopili v šesto desetletje t^a veko n da lÄa sedaD beze z.vrtoglavo hitrostjo. Pravtako sn moram? otresti tl?A h
jeAgsGf3Sh ’k”-?1 fa0V SVaS“’
lenosti, ki - icot je razumljivo - vedno spremljajo oddal lenost domačegavpraga in kalijo treznost razumevanja.	3	° t od
v -h Taksn? vsestranska revizija idej in emocij, ki je tu komaj na kratko nanizana, nam bo omogočila videti svoje nacionalne in Anii-ticne naloge v njihovem pravem razmerju in dobiti obči rrpo-i	n ni n
^	nnliajajo tako nosi n“odi GAgosIortjfkoA m?
??0gat1e?1 s takšnim začetnim občim razumevanjem celega spleta naših problemov v njihovi nevezanosti in colo+i bnAn ^
pr( sanje, ki stoji sred nam ali pa ae bo pojavilo na dnovnen raju.
Da bi preprečil kak možen nesporazum, moram orinnnni’+-i a v naslednjih izvajanjih, kadar govorim o Srbih^tiGki S^venoih vo
narodGkot	v’narodih,
O OLNOŠAJIH MED SRBI Ilf HRVATI
Ođ te nakazane začetne osnove - prepričanja v nujnost takšne preiskave - kaže pristopiti k,opazovanju in razpravi o problemu, ki je za vse nas, v domovini kot v emigraciji, za Srbe,Hrvate in Slo = vence - osrednji. Takšen je bil od samega začetka, tak jo danes in takšen bo tudi v bodočnosti. To je vprašanje odnošajcv med Srbi in Hrvati. Odnosi do Slovencev niso bili za Srbe in Hrvate nikdar koč= Ijivi, niti so takšni danes. Na našo skupno nesrečo se kljub živi in^glasni diskusiji med Srbi in Hrvati, neki znaki približavanja gle dišč šele komaj kažejo; a še vedno se ne javlja razčiščevanje poj = inov in bližje opredeljevanje točk v sporu.
Vzrok za tako stanje je treba iskati v prvi vrsti v bistvu . stvari: v naravi srbsko-hrvatskih odnosov in v slabih doživetjih v skupni državi. Toda to ne Srbe in Hrvate ne razrešuje, da ne bi is= kali rešitev. Nasprotno, to nam narekuje pojačano vnemo v iskanju. Toda če je bistvo stvari prvenstveni vzrok, to ni edini vzrok. Vzro ki leže tudi v napačnem načinu približanja problemu in uporabi ne = primernih metod. Kot da so Srbi in Hrvati prezrli,da se zdaj nahaja mo v letu I960, in ne v 1918. ali 1921., ko je bila ustvarjena skup na država in je dobila prvo ustavo, ali pa v letih vroče krize v srbsko- hrvatskih odnosih tokom Druge svetovne vojne. Eni in drugi pozabljajo, da je svet, v katerem zdaj živimo, v osnovi drugačen od onega včeraj, kaj pa šele predvčerajšnjim, in da je danes izolacio= nizem tudi za velike narode, kaj pa šele zn male, končno odšel v zgodovino, v tem času nernzvezne soodvisnosti narodov in odmiranja vsebine suverenosti tudi pri državah s starimi tradicijami suverene državne oblasti.
Pri Srbih in pri Hrvatih se proračuni in razprave o njihovih medsebojnih odnosih v bodočnosti in o jutrišnjem državnopravnem polo ž.nju srbskega odnosno hrvatskega naroda, ko bosta sama svobodna od= ločala^o sebi, vodijo tako, kot da bi ves problem bil odvisen od izključno Srbov odnosno Hrvatov, ne da bi bile pri tem njihove od'= ločitve vezane na knkršnekoli objektivne meje. Edino oviro, ki io na tej: poti neomejenega ostvar jen ja svojih nacionalnih aspiracij vi di jo Hrv tti, je zloba orbov; a Srbi — zloba Hrvntov. To vzajemno sumničenje in nezaupanje je,kot kaže, dobilo na obeh straneh žensko raj videz obsedenosti.
Takšno branje tekn zgodovine in gibalnih sil, ki v njej delu = •jejo? povzroča nezadosten občutek za -smisel zgodovine. Zgodovina se ne razvija.v vakuumu, z ozirom na načrte, ki so jih v naprej določi le "zgodovinske osebnosti" ali nacionalni oz. ideološki kolektivi.
Zgodovina se krivuljasto prebija skozi krute okvire stvarnosti -geopolitične, mednarodno politične, ekonomske, socialne, tehnološke in prometne - ki zgodovinskemu dogajanju vtisnejo pravec in oznako. Ii okviri zavirajo, bolj pa kot se tega zavedamo, sprovnjanje nacio nalnih programov celo kadar so^v vprašanju močni narodi, kaj pa še= le, kadar gre za male narode, čeprav te programe preveva navdušenje m spremlja pripravljenost na žrtve. To je odločujoč nauk, ki naj se ga drže.Srbi in Hrvati, vsak v svojem lastnem interesu, Kaj nas kruta lekcija Druge svetovne vojne, ko se je o naši usodi reševalo orez kakršnekoli udeležbe i Srbov i Hrvatov,še vedno ni prepričala9 Tako.Srbi in Hrvati se bodo toliko bolj približali uresničitvi r' svojih nacionalnih teženj, kolikor bolj bodo znali sodelovati z zna ki časa in.prilagodili svojo dejavnost zgodovinskim nujnostim.ki so nad enimi in drugimi. Kazalo bi, da bi tako Srbi kot Hrvati storili korak naprej v sprejemanju nasvetov racionalnega postopk-. Preden preidejo k razpravi o svojih medsebojnih odnoš-jih, bi naj nriurei vsak za sebe prišel na čisto glede sodobnega tolmačenja naprednega nacionalizma na splošno, in posebej še tolmačenja svojega lastnega.
Srbi, Hrvati in Slovenci, dasi etniško sorodni, sestavljajo tri posebna narode. To je dejstvo iz področja sociologije in kolektiv= _ne psihologije, ki ga je treba odločno podčrtati prav v interesu _preprečevanja sporov, ki jih takšne dvosmiselnosti povzročajo. Po= ^polnejše poznanje stvari priporoča uvidevnost, da se v Jugoslaviji pri bosansko-hercegovskih muslimanih in v Makedoniji pojavljajo po= krajinske posebnosti, ki niso še. dosegle svojega končnega izgleda. Lojem nacionalizma pa 'je zgodovinska kategorij a, ki se je izobIiko= vala v danem odseku zgodovine in pod odrejenimi okoliščinami ter duhovno-ideološko klimo. Z ozirom na to je nacionalizem v teku zgo= dovine izpostavljen evoluciji tako v pogledu vsebine kot intenzivno sti. Umerjenost v postavljanju nacionalnih zahtev ni izraz slabosti in naklonjenosti za kompromis zaradi kompromisa. Ni dovolj ljubiti svoj.narod;^nujno je, ljubiti ga z razumom. Niso redki primeri,, ko so bil e. nacionalne katastrofe povzročene od delovanja fanatičnih in preveč nestrpnih patriotov. V kolikor se bodo naše nove generacije
-	pri tem mislim.na Srbe; očividno velja isto za Hrvate in Slovence
-	odločnejše lotile svoje pravice, ki je obenem tudi dolžnost, da dajo našem srbskemu.nacionalizmu izraz nove dobe, toliko bolj bodo Pripravljene, da ščitijo in boljšajo nacionalne vrednote. Modra ak= tivistična nacionalna politika ne more prinesti škode; lahko je le koristna.
Ta anketa ni priložnost za splošno proučevanje vsebine reinter pretacije nacionalizma pri Srbih odnosno pri Hrvatih ali Slovencih. Dovolj je, ustaviti se pri tistih straneh te zadeve, ki istočasno . vplivajo na.srbsko-hrvatsko-slovenske odnošaje. V današnjem svetu kaže da nacionalna skupnost vse manj počiva izključno na skupnih spo minih o preteklosti in na nacionalistični romantiki, temveč vedno bolj na krepki in realni zvezi naraščajev, ki danes žive in ki se bodo javili jutri, ter na zvezi, ki v soglasju s soidobnim po jmovr .=* njem demokracije tudi vsebuje socialno solidarnost ter skupno uživa n.j0 kulturnih dobrin. Tako tolmačen nacionalizem, z vsečloveškim na glasom, vodi Poleg tega v širokogrudnost in toleranco ter združeva= nj e.narodov v širše skupnosti. Sodobna razlaga naroda ne veže nacio ■.zližem brezpogojno na njegovo oživo tvor j en j e v lastni suvereni dr z°vi ampak dopušča povezovanje vec nacionalizmov v vcčnarodne dr = zavopravne federalne skupnosti, sprejemajoč poleg pojma "nacija =
= ..država" tudi.pojem nacije, osnovane prvenstveno na kulturno-du = lovni integraciji. Po tem pojmovanju bi bilo za uresničitev in raz= voj nacionalnih vrednot in aspiracij dovolj, da stoji za njimi dr = javnopravna organizacija, ki bi uživala status države-članice v is= reno m dosledno sprovedeni federativni večnarodni državni skupno= j i» Tako bi prišli do.vzpostave ravnotežja med srbskim, hrvatskim in slovenskim nacionalizmom in ideje enakopravnega sodelovanja v fe er a tivTii. dr z avni. skupno s ti . Preuranjeno bi bilo razpravljati o po= sameznostih organiziranja. Bitno je: začrtati temelje, na katerih lahko začnemo.mirno in objektivno pojasnjevanje Ko pride do teh razgovorov, bi .bilo neobhodno postavljanje stvari na svoje mesto. S rbske strani je nujno odkrito stališče, da odločno zavzemanje za • skupnost, ki je pri Srbih vedno Pogostejše, ni nikakor ilraz nj?ho= vrh zahtev, da.bi svoje gledišče vsilili Hrvatom in Slovencem niti je dokaz, da je Srbom skupnost bolj potrebna kot pa njihovim.partner jem..Na noben način si Srbi ne žele nehvaležne vloge žandnrjev Jugo
-k1 bl	Hrvfte in S19vence v skupnost. Skupnost more
stati m more biti moralno upravičena samo kot rezultat skupne od ocitve vseh njenih elanov. Ako pn bi Hrvati, ko bo narod lahko svo oodno spregovoril, sklenili odbiti skupnost ali pa jo imeti v obliki ki bi dejansko pomenila samo postavljanje "gotovih dejstev" za pri= Pravo končne Hkvrdacije pod ugodnej širni pogoji, , potem bi se cel
v osnovno drugačnem smislu in daleko seznrh posiedrcah. Ali je^možno pričakovati, da Srbi nc bi izhajali . z dejstva,da živi v današnji Republiki Hrvatski okoli 640.-000 Sr = ov,kompaktno našel j enih,v Bosni in Hercegovini pa okoli i?400.Q00.
Tisto, kar opredeljuje struje pri Srbih, ki se odločno in vztrajno izjasnjujejo za skupnost s Hrvati in Slovenci, so razlogi življenjskih skupnih političnih interesov, vzetih ha dolgi rok,vpre pričanju, da nam bo pravica na svobodno življenje toliko prej pri = znana, kolikor bolj bomo v stanju, da pred svobodnim svetom začrta* mo svojo demokratsko alternativo za celotni prostor Jugoslavije kot celote. Ali ne velja to isto tudi za Hrvate in Slovence? V tej dobi zgodovine, ko se na vse strani množe težnje po združevanju v široke 'bloke in ko se gleda na fanatični in nestrpni nacionalizem z vse večjim nezaupanjem, z upoštevanjem pomena ekonomskih in socialnih prizadevanj države, ne smemo niti mi - Srbi,Hrvati in Slovenci - do vesti v dvom svoje sposobnosti za pomirjenje svobode in sodelovanja v širši skupnosti.
.Poleg neobhodne kritičnosti in obzirnosti ni treba preveč dra matizirati težkoče, ki nastajajo pri vsakem poskusu srbsko-hrvatäcih dvogovorov. V samih razmerah v domovini in okoli nas, v veri v vred nost razumskega presojanja v politiki leže činitelji, ki nas bodo vendarle na koncu koncev urazumili, če ne prej, potem tedaj, ko bo za vsakogar od nas prišla ura zgodovinskega prevzema odgovornosti.V teh činiteljih kaže gledati osnove za tisti "preračunani optimizem" ki se odraža v izvajanjih, ki sledijo.
0 DRŽAVNOPRAVNEM POLOŽAJU BOSNE IN HERCEGQVIKE
V bodoči svobodni reorganizaciji skupnosti narodov Jugoslavije pripada Bosni in Hercegovini vloga podčrtanega pomena. Priznanje Bo sni in Hercegovini položaja, enakega Srbiji, Hrvatski in Sloveniji, ne pomeni zgolj povečanje števila članic federacije. Združujoč v svojih mejah Srbe in Hrvate in bosansko-hercegovske muslimane je Bo sna poklicana: a) izraziti dejstvo, da so naselja Srbov in Hrvatov na širokem in dolgem pasu nerazdružljivo pomešana in da so ti tudi v.Bosni^in Hercegovini pomešani z muslimani; b) da otopi ostrine,ki bi.po sili.prilik nastale z razdelitvijo Bosne in Hercegovine in či s tim organiziranjem federativne! skupnosti v Srbijo in Hrvatsko. Tu je treba poudariti, taksna zamisel položaja Bosne in Hercegovine,ki zares omogoča ustanovitev za življenje sposobne skupnosti narodov Jugoslavije in ji daje pravi smisel, ni pri Srbih nova. T imenu s vo De stranke jo je odločno zastopal Ljuba Dn.vidovič že I952/33 u svo= jem programatskem proglasu Prijateljem.
0 MAKEDONIJI
Vprašanje Makedonije je komplicirano in občutljivo. Ako želimo ^ 3 ek ti vn ih meril in ne pomnoževati zmedo v pojmih in zao= stDvanje.nacionalnih nesporazumov in sporov. Netočni in nepravični so očitki, ki jih je mogoče pogosto slišati med heSrbi, da so Srbi vstopili v prosvetno-cerkveno in komitsko akcijo in v vojne leto 1912.,1913. in 1914-18. zato, da bi osvojili Staro Srbijo in Makedo= ni jo.m v njima zavladali. Ti očitki ne jemljejo v obzir budno tra= diciDo.Nemaničev, ki je v teh delih, izpolnjenih s težkimi žrtvami inspirirala m vodila arbe. Vendar pa izkušnje od 1912. do danes ni so ostale brez vpliva na javno mišljenje pri Srbih. Pri njih je v teku.proces zorenja, spoznanja, da je treba voditi računa o duhov = 11 ih iri	Posebnostih, ki se kažejo v Makedoniji. Med Srbi
oe^vse bolo siri prepričanje, da mora .	. Makedonija po svojem po=
ložaju v okviru bodočevreorganizirone skupnosti narodov Jugosla = 31am/ svobodno odločiti. NI treba pozabljati, da je na posebno= s ti.Makedonije opozoril pred več kot pol stoletjem nihče drusi kot najizrazitejši ideolog srbskega nacionalizma -• Jovan Cvijid.
O STALIŠČU SLOVENCEV
Za oceno stališča Slovencev je dovolj nekaj stavkov. To je naj večje priznanje njihovi politični zrelosti. Slovenci zavestno in vneto skrbe za svoje posebne nacionalne interese, toda kažejo se pripravljene, da z umerjenostjo, ki jih odlikuje, sprejmejo vsako ustvarjalno iniciativo za sodelovanje s Srhi in Hrvati. Razumljiva je njihova želja, da se izognejo vsemu, kar hi moglo narediti vtis, da prehajajo na stran Srhov ali Hrvatov. Kljub temu pa morejo poleg t.e,. upravičene tenkoyeätnosti koristno pomagati pri ustvarjanju skupnega javnega mišljenja v emigraciji, če se sami izjasnjujejo o vprašanjih, ki nas vse enako interesirajo. V' tem oziru velja z odo bravanjem pokazati na odločno izjavljanje o vprašanju Jugoslavije, ki ga je nedavno dal dr.M.Krek, ki načeljuje Slovenskemu narodnemu odboru.
0 ODNOSIH ZDRUŽENE OPOZICIJE IN H.S.S.
Razpravo o tem vprašanju odlikuje odsotnost poznanja dejanske= ga stanja in zmešnjava nasprotnih tolmačenj. Na tem mestu začeti iz orpno reä-agati te predmete ni mogoče, ker je to vprašanje v bistvu sestavni del mnogo širše teme: o odnosih med Srhi in Hrvati v dobi od 1918. do 1941.	& da hi osvetlil dejansko s t niiše e Z druž en e opo
žici je, kar je bilo prav zadnje čase napačno predstavljeno s hrvaš = ke strani, se mi zdi koristno objaviti dokument, ki zgovorno uči. To je "Beleška", ki jo je 20.aprila 1939. leta izročila preko g.Til derja dr.Mačku Združena opozicija. Tedaj je g.Vilder sodeloval v razgovorih s^predstavniki Združene opozicije.
Ta "Zapisek" se dobesedno glasi:
Osnovna misel politike Narodnega sporazuma,ki ji je narod dal na volitvah 11.decembra^svoje zaupanje	reševanje hrvatskega
vprašanja z zadovoljitvijo potreb Hrvatov za s vojski,enakopraven razvoj v skupnosti, predstavlja sestavni organski del občega pre = ustroja našega državnega in narodnega življenja; da je to vprašanje mogoče rešiti samo kot delo predstavnikov naroda srbskega,hrvaškega m slovenskega, v skupnosti s Krono.
Stranke Združene opozicije in J.N.S. so pripravljene resno in odločno se zavzeti do konca, da bi bile te velike ideje, ki so danes vera celotnega naroda, Uresničene.
Predsednik vlade si.v razgovorih z dr.Mačkom prizadeva,da bi hrvatsko vprašanjfe.izdvojil iz kompleksa vprašanj o upostnvitvi zdra vegn reda v celotni državi ter se zavzema za tako rešitev, pri kete= n bi bili predstavniki srbskega naroda izključeni.
_	, PreP^ičnni^ da je samo takšno reševanje, ki odgovarja zgoraj
postavljenemu načelu politike Narodnega sporazuma, v stanju pripe = Ijati do dejanskih rezultatov, se predstavniki Združene opozicije im J.N.S. ne morejo izjasnjevati o delu, pri katerem aktivno ne. sode= lujejo m na katerega potek in rezultate nimajo vpliva*
pj: s9vP09trivi®° »a stališče, da sedanje izjemne razmere
??st?pek zo izpeljavo reform, potem so predstav niki.Združene opozicije m J.N.S. pripravljeni pri takem postopku sprejeti nase odgovornost, toda so mnenja, da je prav v takem prime runeobhodno potrebno.zavarovati vSe pogoje za uspeh začetega narod
Sumu	+rV1 P^0;] t0 bl bl1’ da stvar predložimo nekemu fo=
rumu, pri katerem bi pod vodstvom Kneza namestnika sodelovali pred stavmki vsen političnih skupin,ki zares koreninijo v ljudstvu.Goto= vo je, da.bi v taksni zgodovinsko odgovorni priliki pod vplivom iav= nega mnenja naroda prišlo do uglasitve mišljenja o vseh vprašanjih na dnevnem redu.	1	J
t at a Z °Z;£om nr-t0 P011^1^0 Predstavniki Združene opozicije in J.N.b. predlog, ki^so ga ze postavili delegatu dr.Mačka, g.Košutidu:
~ čla se.v tej usodepolni -.uri apelira na Kneza na mestnika, da Prevzame iniciativo za sestanek takšnega foruma .in za takšen način reševanja*
O ZDRUŽEVANJU SRBOV
Kakor hitro se postavimo na stališče, đa Srbi enako kot Hrvati in Slovenci sestavljajo poseben narod ne glede na državno skupnost s Hrvati in Slovenci, - in kako vendar naj ne bi zavzeli tako sta = lišče? - sledi neobhoden zaključek: da obstojajo posebni srbski ma= cionalni interesi. Iz tega sledi nadaljnji zaključek, da bi bilo po trebno ustanoviti v emigraciji organizacijo, ki bi bila poklicana h sposobna, da ščiti in podpira posebne srbske nacionalne interese.To da če zares želimo dejansko obrambo pravih narodnih interesov srb= skega naroda, potem ni dovolj samo pokazati željo za združevanje Sr bov in o tem razpravljati. Za to je najprej' treba priti rta jčsno, v čem so pravi interesi srbskega naroda, kako priti do organizacije, ki bi bila v stanju uspešno zaključiti svojo nalogo, katere metode je treba.uporabiti pri delu. Pri tem Pa se je na vsak način treba izogibati vsake • poteze, ki bi mogla vzbuditi sum, da stoje za začetim poslom, kakorkoli naj že sam kot ideja bo upravičen, kakšne pobude, ki niso upravičene." '
+
(Nekaj besed o g.Vlnjicu:
Go s p,B o žid ar VLAJIĆ, rojen v. Beogradu, je od leta 1925.glavni tajnik Demokratske stranke (Ljube Davidovida).Bil je narodni posla= nec. pred osebnim režimom 1.1929. in minister v londonski vladi. Pri padal je tisti struji v Demokratski stranki, ki je podvzeln inicia= tivo za revizijo Vidovdanske ustave in za reorganizacijo države na osnovah dosledne demokracije in federalizma. Zastopal je Demokrat = sko stranko pri njenih razgovorih s HSS in S eljačko-demokratsko ko= alicijo. Zavzemal se je za,-sporazum Srbov,Hrvatov in Slovencev ter za demokratično^parlamentarno vladavino. Objavil je niz razprav in člankov s področja politike, zgodovine, sociologije in prava. )
TITA NE BO V AMERIKO
(Od našega dopisnika iz Washingtons)
. Frav Pred tremi leti je bila ameriška vlada pripravljena spre= jeti Tita v ;Was hing tonu. Sprejem bi bil uraden in torej zvezan z xsan priložnostnim pompom in vse bi bilo najbrž tudi prenašano po televi ziji.Tako bi lahko Tito solil pamet,kakor bi hotel.In za vse to ne bi njegova.ambasada Potrošila počenega groša!
.	3e.bil0 že Poslano v Beograd (pravzaprav ga je nekako
izsilil Tito sam) m v obeh prestolicah so potekali razgovori v tei zvezi. Potem pa je kar preko noči izbruhnil v Združenih državah vi= har. A začelo se je z malim vetričem.17.januarja 1957. je v Poslan= uki zbornici zvezni poslanec Keating (N.Y.) v "navdušenem" go%-oru razkril načrte zunanjega ministrstva in zaključil:"Nemoaoče^mi ie verjeti,do.bi sedaj ali kdajkoli bil navaden kriminalecidoliziran v deželi,ki je zvesta načelom čas ti,svobode in principom izvoliene= ga predstavništva." Takoj za njim pa je poslanec Ozonski (Wisconsin) zagrozil,da bo odstopil raje kot pa da bi moral prisostvovati Tito= vemu sprejemu v Kongresu.Obema se je pridružil še vplivni republi = kanski senator Kuchel (Kalifornija).
Na ■fciskovni^konferenci 24.januarja jo predsednik Eisenhower re el,da^cela rec se m urejena dokončno .Branil se je razkriti podrob nosti,ceš da so."oni zaprosili,da bi zadevo držali v popolni trino= s ti,dokler ne bi bile vse podrobnosti urejene..." Jasno ic.da sn ti "oni" jugoslovanski diplomati-komunisti,ki so se bali odpora'in so hoteil vse urediti na tihem,da bi stvar prišla tako daleč,da je vla da v Washmgtonu več ne bi mogla Preklicati.	,	, a ^ vxa
(Konec na str.10)
POJASNILO
DR,
KRNJEVIĆA
Ob sajTiem zaključku decembrske številke KLICA TRIGLAVA je g»V„Farkašs ki je v oktobru intervjuval sjdr»Jurj a Krnjevlča, prejel od njega pojasnilo v zvezi s kritiko5 objavljeno meseca novembra» Ker je bilo tako prepo-znoj da bi to pismo objavili pretekli mesec? ga s pristankom g»dr«Krnjeviča priobčujemo v tej številki, da bo tako ''dana popolna slika moj ega: miši j enj a’1 j kot se je izrazil avtor«
Uredništvo»,
:	8, The Chase,
LONDON S Jf o 4o 8„decembra 1959»
■'Spoštovani gosp« Farkaš !
Hvala za Vaše cenjeno pismo» Za 'Klic Triglava' Vem pošiljam odgovor na tri stvari, katere mislim je treba razjasniti v zvezi z najinim razgovorom meseca oktobra»
Kot prvo je toc-na pripomba urednika 'Klica Triglava', da nisem odgovoril na Vaše vprašanje o demokratski Jugoslaviji» Dejansko sem, ko sem Vam ob najinem razgovoru diktiral moje odgovore, prezrl na to odgovoriti« Zato bom odgovoril sedaj: ne verjamem v možnost demokratske Jugoslavije» In to zaradi imperialistične mentalitete Srbljan-cev« Resda Srbijanci mnogo govorečo svojem demokratizmu, toda v resnici so hegemonisti in imperialisti naj slabše vrste» Da ni bilo v Jugoslaviji nikdar prave demokracije, za to so oni odgovorni» čeprav tvorijo Srbi le manjšino v Jugoslaviji, so imeli v vsakem parlamentu Jugoslavije dvotretjinsko večino« Te večine so bile narejene e falsifi-, ciranjem demokratičnih načel« Srbijahski okrajni glavarji so ustvarjali srbske večine s ponarejanjem volitev v krajih, kjer živi madžarska in nemška manjšina v Vojvodinca na jugu v JMacedoniji in na Kosovu in v Metohiji in poleg tega še v črni Gori» Na takih lažnih večinah so Srbijanci temeljili svojo upravičenost, da drže vso oblast v državi» -To je demoraliziralo vbadajoče srbijanske politične stranke (radikale in demokrate) in vse politično življenje Srbije ter neobhodho privedlo do kraljevske diktature ter do onega kar se je dogodilo l«I94I» 8e po-raznejše je za Srbijo, da nikogar ni bilo v Srbiji in Beogradu, ki bi te metode obsodil in rekel, da vodijo v pogubo» Ne vidimo tega.ntti po loI94I» Prečanski Srbi so igrali pri tem.le vlogo druge ali tretje vrste, kot štafaža Srbijancem, ki so jih uporabljali v svoje imperialistične namere» Na osnovi tega,.kar sem doživel s Srbijanci, a prišel sem do nj ih brez predsodkov, ne verjamem da j e mogoče to mentaliteto spremeniti in karkoli resnega temeljiti na sladkih besedah Srbljancev o demokraciji»
Kot drugo bi odgovoril Peregrinu, ki pravi, da ne vidim ničesar drugega kot samo Hrvatsko» Moja prva in glavna .dolžnost je braniti toliko napadano Hrvatsko in hrvaški narod, ker sem glavni tajnik one politične organizacije, kateri je hrvaški narod izkazal, ogromno zaupanje na vseh. parlamentarnih volitvah v.moderni dobi in katera tvori Hrvaško Narodno Predstavništvo» To: pa.; ne pomeni, da nisem za sodelovanje z ne-Hrvati» Prav jaz sem predsednik Hrvaškega gibanja za Evropsko sodelovanje, kjer Slovenci sploh ne sodelujejo, a kjer mi sodelujemo s’Francozi,.Nemci, Belgijci, Holandci,.Italij ant ; itd ža ta cilj, ■ da pride.do sodelovanja svobodnih demokratskih narodov Evpope» Pri tem nam je glavno to, da mi tu sodeluj emo. neposredno a'hi1'preko Beograda tn preko raznih Fotičev, Puričev ali Knež.evlčev« Mi sprejmemo tudi vsako drugo sodelovanje, ampak samo kot enaki z enakimi».
Končno, omenj am še to, da j e'Radoj e Kneževin vendar priznal, kako so Srbijanci ministri za časa vojne najprej svečano z nami Hrvati sprejeli Banovino Hrvatsko, kasneje pa so enostavno te svoje podpise Pogaztlto GoKneževič vztraja pri obrambi tega/samovoljnega in" enostranskega akta, a pri tem pozablja, da se tistemu ki enostransko prekliče
svoj podpis kasneje ne verjame. Glede mojega senatorstva in nekakšnega podpiranja jugoslovanske kraljevske diktature, dodajam samo to, da sem bil v tej dobi v emigraciji polnih 10 let od 1.1929 do 1.1939 in sem celo izdajal v Ženevi v Švici protidiktatorski časopis ''Croatia'1. V Zagreb sem se vrnil na poziv predsednika Mačka, ko je prišlo do sporazuma. V devetem letu moje emigracije, L,1938, pa so bile senatne volitve v Jugoslaviji, kjer sem bil izvoljen za senatorja v zagrebški oblasti Meni ni bilo potrebno priti v parlament po ukazu. Bil sem izvoljen v vsak parlament Jugoslavije, Kadarkoli sem mogel biti kandidiran in to vedno kot kandidat na opozicijski listi Hrvatske Seljačke Stranke,med-tem ko g»R.Knežević sploh ni 'bil izvoljen v parlament, a ima ambicijo govoriti v imenu Srbije.
V zvezi z najinim razgovorom mislim, da sem rekel vse,kar je bilo potrebno reči in da na eventualne nadaljnje pripombe ne bom več odgovarjal.
Z iskrenim pozdravom, Juraj Krnjevič,'1 l.r.
Dopis iz Fashingtona (Zaključek iz 8.str.)
To Pa seveda ni pomirilo razburjene duhove ampak so nasprotno tri dni kasneje štirje poslanci,iz obeh strank,pričeli pobirati pod= piše na prošnjo prezidentu,da se Tita ne povabi v Združene države. Y enem dopoldnevu je četrtina vseh poslancev podpis alfi,Vodstvo Poslan= ske zbornice pa je izjivilo,da si bodo pod^ljš^li parlamentarne po = čitnice preko Titovega obiska, ki bi naj bil za Veliko noč. Olja na ogenj je nato še prilil newyorški župan Wagner,češ da Tito ni dobro= došel v njegovi občini. Kako je to zadelo jugsolovanske oblastnike! Newyorški konzul je moral bojkotirati županov sprejem v čast diplo = matskemu zboru...
Ko pa je potem še Kongres preko svojih voditeljev zagrozil,da bo ukinil vse kredite za Titov obisk, je to začelo skrbeti Zunanje ai nistrstvo, kajti "za malo denarja je malo muzike". Ob tem je zastop= nik tegavministrstva izjavil,da bi odpoved obiska resno ogrožala na= Por Združenih držav,da bi spet vzklila-neodvisnost vzhodno-evropskih držav.Tak razvoj bi neizogibno približal Jugoslaviji Moskvi.(Razvoj
v	naslednjih letih je .potem pokazal,da so bili taki strahovi'neupra=
vi	geni.)
Ko se je Potem razširilo po prestolici mnenje,da bo Tito povab= 1 jen samp v Washingtonern še to le za tri dni, prav na. Veliko noč,ko Kongres ne bi zasedal,je bil ponos vladnega Beograda preveč urizadet. Tako se je 30.januarja oglasila E0RB4,da Tita ne bo v Ameriko, če mu ne.zagotove "dostojen sprejem". Prezident Eisenhower je sicer nekaj dni.kasneje apeliral,da je treba tujim gostom izkazovati spoštovanje in jih ne kritizirati, vendar ko se je v stvar vse bolj vmešal ameriš ki tisk in tudi delavsko 'gibanje, je postajalo jasno, da iz vse moke ne bo kruha. Tisk je namreč silno zameril Titu poslednjo obsodbo Dji= lasa (26.novembra 1956).	J
.	. Končno je vsej debati napravil konec Tito sam,ko je 2.februarja
izjavil,da ga ne bo v .Ameriko .Dodal Pa je,da bi 'kljub temu rad obdr= zal dobre odnose z Ameriko, kar pomeni,da bi še rad njeno Pomoč.
Tako se je neslavno konoal Titov poskus,da bi s tajnim sporazumem nadmodril ameriško javnost, ameriški vladi pa da bi solil pamet,kako je treba razumeti komplicirano stanje,ki je nastalo po revoluciji na Madžarskem in dogodkih.na Poljskem.
1 . v -j;1*51	razvoja jo torej treba gledati nedavno izraženo že=
igo mar šala. uta ameriškemu ministru Ezra Bensonu, da bi bil voljan ta ko j obiskati Ameriko - ker je šel tja pač tudi Hruščev. Toda prva lek cija je bila.za Belo hišo prehuda,da bi jo spet ponovila.Poleg tega ie predsednik Eisenhower.po.Dullesovi smrti postal mnenja,da je bolje razgovorjati s Sovjeti direktno o spornih vprašanjih kot pa poskušati
pr,ek0 raznil1 "mračnih značajev". V taki nedullesovski politiki pa jugoslovanski komunisti pač mnogo manj veljajo.
MISLI O PROGRAMU
"Slovenska demokratska zveza" (v emigraciji, s sedežem pređsed ništva v Parizu; op.ur.) je 1.januarja letos: izdala svoj Program. Ker med podpisniki programa tudi figurira moje ime,eeprav v resnici tega programa nisem podpisal,ker se z njim ne strinjam v nekaterih bistvenih vprašanj ih,menim, da je moja dolžnost,izraziti svoje po = glede.	1	. :	:	;
Slovenska demokratska zveza je hotela dati,prinesti v življenje slovenske emigracije nekaj novega.Toda, jo ros potrebno "nekaj nove ga" slovenski, ali pa, denimo, jugoslovanski emigraciji? Zdi se mi, da je to potrebo težko zanikati.
Osnovno odlika,osnovna značilnost moderne demokratične družbe je poleg svobode socialni sistem, ki omogoča ljudi vredno življenje vsem ter tak gospodarski ustroj,ki omogoča masovno produkcijo za vse ter onemogoča izkoriščanje. .Francoski minister Malreaux je to izredno lepo formuliral lansko leto v svojem govoru v .Atenah,ame = riški podpredsednik Nixon pa je v svoji polemiki s Kruščovom lansko leto v Moskvi na tej ošnovi baziral svoj prikaz prednosti donokraci je pred totalitarizmom.
Socialna pravičnost in učinkovit gospodarski ustroj, to sta danes dva glavna problema' družbe, ali pa dve plati enega in istega problema. Odkar je na obl as ti,pr ods ednik francoske republike de: Gaulle ni nehal tega poudarjati; vsa njegova politika toži za rešit vi j o t eg- problema.
Komunizem ne bo premagan s frazami, z besedičenjem o svobodi , temveč bo postal absolutno nenevaren takrat, ko bo svobodni svet do končno uspel v svojih naporih za vzpostavitev sistema socialne prn= vionosti in ekonomskega poleta,. V deželah, ki so še prve Zavedle te ga centralnega vprašanja, ni o komunizmu nobenega govora (Inglija , Skandinavske dežele, Združene države Amerike). Francoski komunizem ravno zaradi tega v zadnjem času občutno izgublja.
'	. Veliki možje svobodnega sveta to vedo In temu primerno tudi de
luj ejo.Kaj pa je na ten področju storila jugoslovanska emigracijama njena politična elita? Malo, presneto malo! Gospodarski in socialni problemi so v^programih naših političnih strank odpravljeni z nekaj frazami, v načelu stereotipnimi. Težko je najti v emigraciji poli = ticno grupacijo, z izjemo mogoče socialistov, ki bi čisto določno vedela, kakšen naj.bi.bil družbeni, socialni in gospodarski red, M ga j o treba postaviti nasproti Titovemu komunizmu. Tu seveda ne mi slin na tiste, ki se naslajajo v prepričanju,da nam ni potrebno dru gega.kot obnoviti tisto,kar je bilo nekdaj. S takimi ne mislim de = batirati;.bi_bilo odveč in zastonj. V Franciji s Poujadon nihče več ne izgublja časa. Toda to,kar zanima našega človeka doma,je pred= vsem vprašanje, poleg vprašanja osebne svobode' in pravic človeka, kakšen bo njegov gmotni poiožaj, kakšni bodo njegovi materialni lz= gledi potem, ko^bo komunistični sistem politične buržoozije in dr= zavnega.izkoriščanja odpravljen. In jasno tudi, kakšen bo njegov družbeni.položaj. Francoska, nemška, angleška industrija se nahaja= jo v fazi, ko delavci m uslužbenci vedno bolj in bolj sodelujejo v upravi podjetij.m pri delitvi dobičkov. - .Erogrami političnih sku= Pm v emigraciji na ta vprašanja v glavnem sploh ne odgovarjajo.
Ko je lansko leto pokojni podpredsednik Slovenskega narodnega odbora g.Vošnjak za Komite "Woodrow Wilson" razposlal ned jugoslo= vansko emigrantsko politično elito anketne liste o bodočem gospodar skem in socialnem redu v državah vzhodne Evrope potem, ko hi se o = komunizma, je dobil v vsem-en odgovor in le-ta je glasil' Približno takole: "Vse to je smešno. Edino vprašanje v'ten obdobju niki^H-M	"velikemu politiku in gospodarstvo«
žovnik-nv	Z	el?G£n- najodličnejših francoskih knji=
Zevnikov,.ki jih je zapisal lani v Figaroju: "Življenjska sposobnost demokracije se meri v.današnjem času po tem, v koliki^neri je sposob na, ustvariti socialni red, baziran na socialni pravičnosti, tor
vzdrževati polno zaposlenost."	In posebno to velja za prehodna
obdobja: Uspeh ali neuspeh demokratičnega sistema bo v tej dobi od visen od funkcioniranja ali mefunkcioniranje gospodarskega sistema. - Vse velike diktature in nasilja so se rodila ravno v časih kriz , nezaposlenosti in socialnih motenj. - Seveda se moramo tu dobro ra= zumeti! Demokracija je enako daleč od komunističnega kot od skrajno desničarskega totalitarizma. Pridevnik besedi totalitarizmu še niko li in v nobeni praksi ni vzel njene vsebine.
"Slovenska demokratska zveza" je torej hotela,če sem pravilno razumel, tu izpolniti neko praznino ali Pa vzbuditi zanimanje za te probleme. Öe je v tem tudi uspela, Pa je seveda drugo vprašanje. Imam vtis, da njen program ni dosleden lastnim načelom in da je v enem primeru celo nasprotujoč si.
gospodarskega reda je predstavljen v dveh varijantah, ki si bistveno nasprotujeta in sta nezdružljivi. Ne morem razumeti, kako^more nekd. politična grupacija predlagati dva bistveno si naspro tujoča gospodarska sistema,od katerih je drugi izrazito centralisti = cen in zato po mojem mnenju nezdružljiv z načeli moderne dcmokratič= ne države.
2/Načrt predlaga obvezno odpravo plodu za neozdravljive bolni= ke in pijance. To je v direktnem nasprotju s humanostjo in osnovnimi pravicami človeka.	>
3/ Predlog, da se zločini obvezno kaznujejo s smrtno kaznijo,je korak nazaj v razvoju moderne kazenske zakonodaj e,ki se odlikuje rav no po tem, da poleg delikta in zakona tretira individualno tudi ose= bo - storilca.
V členu 11. je navedena zahteva, da Jugoslavija'taord' ostati. Člen 9. Pa govori "o kakršnemkoli drugem' državnem okviru". To pomeni, da Slovenska.demokratska zveza predpostavlja možnost,da Slovenija sodeluje tudi v nekem drugem državnem okviru razen jugoslovanskem. Popolnoma razumljivo.! Kadar se bo družina svobodnih evropskih naro = dov raztegnila tudi na vzhod, je možno, da bodo jugoslovanski narodi sodelovali v tej bodoči skupnosti kot samostojne enoto in ne kot čin ni.Jugoslavije. Isto lahko velja tudi za morebitno balkansko federa= c!jo. 0 vsem.tem Jo o do odločale koristi naših narodov, končno besedo P^. bodo imeli naši ljudje. Toda meni ni jasno, zakaj so končni redek torji programa.smatrali potrebno, tako svoje prepričanje skrivati v raznih členih in ga izpričati z- zamotanimi besedami. Menim,da je zadnji cas, ce se emigracija hoče končno sporazumeti, da vse strani povedo pošteno.svoj e mnenje. Samo takrat bo sporazum mogoč! Nič za= t0- G? nekaten ljudje v emigraciji nočejo odkritosti in jo sovraži= jo.gvijaca m neiskrenost sta bili mogoče nekdaj koristna instrumen= tv. politike, danes sta cisto gotovo simbol vsega tistega, zahvaliuioč čemu j e.emigracija tekom 15 let svojega življenja ostala razdvojena
Program Slovenske demokratske zveze torej jasno ni popolen.Je pn^skrenrl pozornost na probleme, ki zaslužijo razprave,komentarje in - ce hočete - prepire. Mesto visokodonečih -in praznih patriotskih
ŽiGAR' MILAN
(Omenjeni program,o katerem zaradi preobširnost zaenkrat ne mo=
g-S-SOTlnšku>6 *»• «« 7oUeo8.ST.IU»
KLIC TRIGLAVA izhaja okoli 20.v mesecu in ga izdaja "Slovenako p-pott «o«413«no niäljenje pređatnvljn^o enno oni prispevki,ki so podpisoJ od izvršnega odbora.Celoletna naročnina znaša v Angliji 24/— v s / ' Aneriki g 3.50 z nevedno in g 7 z letalsko doslevofv ivst/uu ^ 1.10.0 z nevedno m tA 3 z letalsko dostevo. EM-TRIGLAV,LONPOIffwc
KLIC TRI GL .A TA
.S te v. 2 48.
Stran 13»
BRANKO JAKČEK
^QUIZ- V LJUBLJAN I
:,Qutz:' programi na ameriški televiziji so prišli v nemilost., a na radiu socialistične Jugoslavije so še zmeraj zelo priljubljenih /uneriški postenj akar j i se zgražajo nad. razkrito goljufijo in se jeze nad lastno lahkovernostjo? ker so mislili, da imajo ljudje kot Van Boren sijajen spomin, a so se v resnici le znali sijajno pretvarjati* V kapitalistični Ameriki še je ;kolo zavrtelo* V Titovo Jugoslavijo so taki programi prišli z veliko zamudo in se njih novost še ni povsem obrabila«
Ob sobotah ima Radio Ljubljana zabavni program, ki ga oddajajo iz dvorane ob prisotnosti občinstva«, talde, ''žive 1 oddaje so le nekaj let stare in le polagoma,prodirajo v radij,ske programe, ki so sicer zelo zastareli« Večiho govornih programov .predstavi j a še vedno.le dolgočasno branje pripravtj6hl'h'člank.ov, medtem ko je večina glasbenih oddaj enostavno vrtenje plošč, katerim zdolgočasen napovedalec bere naslove« Potomci ameriških '.'quiz'' programov so velik skok naprej v pestrost in živahnost oddaj,- čeprav ; so izgubil i na svoji čistokrvnosti« ■
Oddaja, v kateri-poveš, kaj veš, poteka nekako takole (imena so kajoak izmišljena, ker mi Radio Ljubljana ni poslal prepisa besedila):
Napovedovalec: ''Pred mikrofonom je tovariš Vseved, ki bo odgovarjal na vprašanja iz •Mozartovega življenja in skladbi - Ali se še dolgo ukvarjate z glasbo, tovariš' Vseved?''
Vseved: "Ahm, dolgo«' Ko. nem bil še majhen fantič, je moj oče pihal na trobento v , gasilski godbi in je. večkrat vadil doma«
Napovedovalec: ''Torej lahko rečemo, da ste zrasli ob glasbi, he, :he»'! Napovedovalcu je lastna duhovitost zelo všeč, a odziv občinstva v dvorani je mlačen« ''Pa preidimo ha vprašanja»'1
Vseved odgovori pravilno na dve vprašanji o Mozartevom življenju« ^Napovedovalčevo navdušenje se stopnjuje* ''Zdaj pa tretje vprašanje« Še na tega .morate pravilno odgovoriti* Predvajali vam bomo nekaj taktov, nakar boste poskušali uganiti, iz katerega Mozartovega dela so’1 Flink, plenk, plonk, se oglasi klavir, takoj nato tovariš Vseved: ;,To je drugi motiv iz četrtega stavka Allegro con spirito Mozartove 29«simfonij e, opus 201, katero je skompnniral leta 1774* za salzburški«.o"	.
Napovedovalec; ''Hvala, hvala, sijajno,, pravilno«; Kaj takega si. pa ne bi mislil, da veste celo za številke opusa« To rej- .tovariš Vseved j e: ..odgovoril- pravilno na vsa vprašanja in dobi prvo. .nagrada,* potovanj-ep po Jugoslaviji« - Srečno pot, tovariš Vseved*
Taki visoki kulturi slede tudi tekmovanja v pravem pristnem socialističnem duhu, iz katerih v je visoka družbena zavest« Med. sabo. tekmujejo, razna podjetja sorodnih strok, od .katerih vsako pošlje naj-bistrej.pe uslužbence kot predstavnike« Takole nekako poteka ta stvar: Napovedovalec: ;tPred nami so člani kolektiva podjetja-. za : predeLovanje kože in usnjenih izdelkov iz Šoštanja* Z njimi bodo tekmovali ’ člani . kolektiva stroj arne inusnjarne z Vrhnike* Predstavniki kolekt.ivov so vsak v svbj.i.kabini in ko jim preberem vprašanje, imajo eno minuto časa za razmišljanje.'Tovariši, ste pripravljeni? Prvo. vprašanje: Pri predelovanju Lhekaterih kož te kože razcepimo v dve ali celo tri plasti, odvisno od debeline kože ? Kako se imenuje ta operacij a, na kakšnih kožah je izvedljiva, kako se imenujejo tako dobljene plasti in za kaj jih uporabljamo? Ste razumeli? Prav* Minuta premišl j anj a* J
lira tiktaka’. V kabinah se potijo’elani kolektivov Od sprejemnikih zčehajo poslušalci* Potem se oglasi jo Sbštanjct*': Z velikim obotavljanjpm povedo, da ob cepljenju debelih kož dobiš 'vrhnjo, srednjo in spodnjo plast in da je tako dobljeno usnje tanjše« Nato preberejo isto vprašanje Vrhničanom, ki po trudapolnt.minuti- povedo nekaj podobnega.-NI mi jasno, kako razsodijo tako tekmovanje.
■	A nekatera vprašanja so vsaj za nepoučenega., bol j zasoljena.
Predstavniki dveh kmetijskih zadrug se recimo mučijo z vprašanjem, kaj mora vsebovati hrana za’mlada teleta, in v odgovor navedejo celo abe-
cedo vitaminov. Tako potoka večer v duhu socialističnega tekmovanja in vzgajanja mladih rodov za večjo storilnost. Dekleta so'često bistrejša Medtem ko se kak predsednik mladinskega komiteta lovi in jeclja in požira besede, ga prekine jasen dekliški glas in gladko oddrdra cel odgovor. Politične skrbi vodilnemu tovarišu pač ne dopuščajo, da bi se posvetil praktičnim vpra.šanjem, ali da bi se vadil v umetnosti jasnega izražanja.
» • . o 0 o . . .
PISMA UREDNIKU
MUSLIMI: G.urednik! V uvodniku (KT 247)ste poudarili:»Danes je ob= javljeno muslimansko stališče" glede BiH.Tega sem bil zelo vesel,to= da minuto pozneje me.je presunilo,ko sem bral imena tistih,ki po5ne= demokratskem m proticloveškem dostojanstvu ter v veliko škodo ured= nistva m njegove samovolje "predstavljajo" to "muslimansko stališ = ce.. V prvi vrsti zaradi nezaslužene klofute,ki ste jo prisolili mu-slrmanskemu ljudstvu BiH.V.odmevu tega nečloveškega udarca so zaduši m lepi glasovi o demokraciji,pravdi in človeškem dostojanstvu, tj 1 2 ff ^uslrmani se delijo na tri kategorije: neopredelj eni,Srbi in
ln S?bi’kot že hočete). Osnovna moraini^mSost n—da na^?reJ 1 oujemo mišljenje kakega vidnega demokrata iz •lih dvll/skupin?11311111811^6 skupine “ neopredelj enih.Po tem pa iz osta
musl?mpnnm0rHfnA-D bil°	nedo V°13 ensga .NeoPr edel j enim in Srbom
muslimanom je bila na najbolj drastičen način odvzeta pravica do iz
javljanja.Demokratska hrvatska grupa je doživela nezasluženo sramoto da jo po.samovolji onih,ki niso niti Bosanci ni?i Hercegovci in niS limani - predstavljata nek komunistični renegat in neki ^ospođ ki
kSflTv?™3- akade5sk° izobr.sbo dolguje nacistom; gosjofki iL v rovi dobi vojne, v času,ko so njegovi istoletni zares deninkm-M opredeljeni muslimani-rojaki Hrvati izdihovali pod ustaškimi sekirami Partizanskimi noži, študiral po nacističnem Rajhu. - Duhovnega tvorca in predhodnika te ustaške sekire 4nte Starčevida i^enuie tc
11 tik" tiaietistlffklPi11k1^a”!k+^:’ ZTe,,10’aa U Po3 tal ^"liberalni po
ima0l“snIaiiZk?konie ™™°*>*n6.*oeoSo je pri^ovaW da
P3Veliđ :,1“CTalnl P0=
3limanlSH^a+?	MePrlSanje uredništva, da demokratični mu -
S3lverÄ7^ira«3S5lh^kb 3PflSP?k da jik morajo v svobodni "Sde je pravda, organizacijo Pravdo?"	SlaSn0
.	.	.	Miloš oAdin Kosla
kat?rih intCTVjS“1Khcaobja?lia?TudiaJiab??bene	Z i?bl1'0 oaeb.
ra o kakem "predstaviian ju" fvbo ka. .	1 °4-V uvodn;Lku nikjer govo
sarkoli ali mS to druli Žri^nlvajo uačT	Z8 Pr®aatavnika če=
ska demokratska grupa" doživela "sraaoto"0^.1?,?‘nC"n‘ A ae 3® ''hrvat zato gotovo ne potrebuje Palronanoe S?ba iÜ^naf’LS- PoSlf4ka ^ ivljenje ne pozna neke kasarniške v naprej "Po previl in« ločene vrednostne lestvice, ampak etn	P?3,1?0 sluzhe" do
Poleg redkih "gorskih divoV polnflavll? iT-^avfovf P0Utika ------------------------------- ------------- Urednik/
ra^moralo^izostati
so™ HS SMRT. Upamo, da bomo^^^Äja^o
OD MESECA DO MESECA
rlovoletni prazniki so minili v vese= lem razpoloženju. Ljubljančani so jih v velikem številu praznovali v planinskih domovih, kjer so se naužili zraka in smučanja. Tovariš Tito je krokal celo noč v dvorani srbske narodne skupšči ne in hodil v ro.žcah po Beogradu ob še= stih zjutraj. To je bilo menda prvič po dolgem času da je Tito pričakal Ilovo le to v Beogradu. Običajno ga je dočakal v Ljubljani.
Kot po vseh drugih deželah,' so popla ve prizadele tudi Jugoslavijo in Slove= nijo. Več cest je bilo tudi zamašenih zaradi plazov, ki so nastali kot poele= •'•ic •. velikih ploh. rlajvečji plaz je bil v Tržiču, kjer je bilo uničenih več hiš.
Jugoslovanski časopisi so ostro obse iii antisemitsko kampanjo, ki je imela •n,-m .j sledov tudi v sar.-i Jugoslaviji. Janj gotovi pa so bili komentarji o arae riž:::' odločitvi gle.de novih atomskih po ß''.usov. Prvi komentarji so trdili, da jo to pozitiven korale. 24 ur kasneje pa so zavzeli isto stališče kot sovjetski komentatorji - da predstavlja ameriška odločitev veliko razočaran.je. Izgloda, da je nekomu na začetku pač izpođletc-Jo.
Tito je govoril 12. th-ccmbra na sc stan ku mestnega komiteja zagrebško partijske organizacije. Bil je eden izmed najdalj zih govorov, ki jih jc imel zadnje čase ~ poldrugo uro, kod drugim j.; ugotovil:
1) Komunisti no bi mogli mod vpj.no združiti ljudi v enotno fronto, ako ne bi jasno izjavili, da medtem ko ima vsak barod pravico odločevati o svoji usodi, -'orba proti okupatorju jo skupna vsem - a to zahteva združitev vseh sil.
Komunisti so pozivali one, ki so se "svojevoljno" nahajali v hribih, naj sc dira pridružijo. Ko v tora niso uspeli, so obračunali z njimi. Delavski razred je Prizadejal prvi močan udarec reakcionar dc ; in kapitalističnim elementom, ko je Prišlo do obračuna z Dražo Mihailovičem ri Užicah. Končni udarec je prišel ka= •'-"■•je. Ako ne bi komunisti bili tako Potrpežljivi in pozivali četnike na so= delovanje ter izpregledovali Četniške teroristične akcije, bi bilo težko pre=
pričati kmete, da je Mihailovič izdaja= lec.
Oboroženi del borbe proti razrednemu sovražniku je bil končan med vojno. Ta J°rba nam je bila vsiljena. Po vojni smo takorekoč brez bolečin likvidirali one, '-1 so nas hoteli ovirati v izpolnitvi ^iljev', za katere smo žrtvovali svoja življenja med vojno.
„	2) po vojni smo morali graditi iz ni
Lato mnogo naših ukrepov ni bilo po=
pularnih. Zaradi gospodarske, blokade smo se morali obrniti po pomoč k vsem, ki so jo hoteli dati. V ta namen smo priznali vs dolgove stare Jugoslavi= je in celo Jrbijc izza prve svetovne vojne. Tedaj so ti dolgovi že skoro vsi plačani.
j) Demokratičnost je globoko ukore ninjena v naših narodih, Mi poiaaga o, da to postane "zavestna demokracija", a ako se izkaže, da se bo izprevrgla v kaj drugega, imamo na razpolago sredstva, da to preprečimo, To jo diktatura prolotarjata, kajti oblast je v naših rolalh.
Idi no vpeljujemo kapitalizma. Z desetimi hektarji zemlje sc ne bo n ih čo obogatil. A ako kmet zasluži dovolj da si kupi hladilnik in novo pohištvo, tako du ne sei na tleh, to j. naš cilj. Nele delavec, marveč tudi kmet naj živi bolje. Han ni na t ..n, da bi gonili milico in vojsko sem in tja, vrgli na tisoče k etov na prisilno delo in koloktivizirali poljedeljska področja, i un gre za hrano, da imamo veliko kruha, in da lahko šo bolj raz vijemo našo industrijo.
4) Mi nismo revidirali marxistič= no teorijo. Mi smo revidirali slabo prakso - stalinistične metodo in u= pravo. Mi smo lojalni Marxu, Engelsu in Leninu - toda oni niso mogli pred-videvo.ti, da bodo rakete letele na mesec, da bo obstojala atomska bomba in da bo prišlo do docela novih odno-šajev v svetu. Ideja, da je nove druž beno sisteme možno uvesti samo potom barikad, je opuščena, toda mi nismo taki pacifisti, da bi bili absolutno proti uporabi sile, oko gro za pravi co velika večino ljudi, da odločijo o sistemu, ki ga hočejo imeti v svo ji dožcli. ("Tao po sobi" so razume, da to načelo ne volja za dežele v so cialistioncm taboru -- moja op.)
Ob priliki desetletnico obstoja Ciril-Metodbvoga društva, slovenskih katoliških duhovnikov jo Tito sprejel delegacijo na čelu s predsednikom društva, Matijo Medveščkom, in podpredsednikom dr.Stankom Cnjnkar-jom, ki je obenem dekan teološke fa= kultote v Ljubljani. V svojem pozdravnem govoru jv dr.Čajnima- povc = dal, da so nastale po 1945.letu ter. 1 ve- med katoliško Cerkvijo in državo in da j c- bila potrebna "duhovna pro= usmeritev" duhovnikov. To preusmeri^ tov je opravilo Ciril-Metodovo društvo. Dr.C.jnkar se jc ‘Tito zahvalil za pomoč izkazano društvu in Cerkvi.
Letošnji čehoslovnški koledarji niš več ne omenjajo datumov, ki so pomembni za Titov režim« Colo 29.november, Dan Republike, jo označen samo še kot dan albanske ljudsko republike. Isto velja za koledar državno založbo ''Politična Literatura" v Pragi, v katerem so navc= deni podatki o razvoju Sovjetske Zvezo, sovjetskih satelitov in nekaterih zahod nih držav. Jugoslavija ni nikjer omenje na, kakor tudi ne zvezajugosl.komuni= stov na listi komunističnih in delavskih partij v svetu.
Turški zunanji minister Zorlu je ob priliki svojega govora v turški narodni skupščini izjavil (začetkom januarja), da se odnosaji z Jugoslavijo izboljšu= jejo.
Sergej Kraigher, ki je nedavno prev= zel predsedstvo odbora za zunanjo trgo= vino, vodi jugosl.misijo dobre volje, ki sedaj obiskuje Gano, Guinejo, Nigeri jo in Sierro Leone. Zvezna vlada je tu= di odločila, da odpre generalni konzu= lat aa Cipru,
Franc Leskošek ima jetiko in se naha ja na zdravljenju na Golniku.
Pictro Ncnni, tajnik italijanske so= cialistično stranke, je bil na nekaj= dnevnem obisku in vodil razgovore z vo= ditelji socialistične zveze.
Umrl jo dr.Ante Pavelič, Poglavnik NDH. Umrl je v nemški bolnici v Madri= du, star 70 let.
Vladimir Bakarič je govoril na seji glav.odbora hrvatske socialistične zve= ze 19.decembra in poudaril, da ‘'religio z'nost ni in naj ne bo ovira za članstvo v SZ. Bistveno je to, kako se poedinec obnaša napram socialistični gradnji in vkoliko se jo udeležuje."
Narodni Svet Koroških Slovencev je imel svoj občni zbor, na katerem so po= trdili, da je Avstrija obvezana izpolni ti vse določbe člena 7. državne pogodbe iz 1.1955.
Lotos praznujejo v Jugoslaviji deseto obletnico delavskega,samoupravijanja v podjetjih.
En milijon novih učencev jo vstopilo letos v osnovne šole. Vkljub temu še vedno ena petina vseh šoloobveznih otrdi no hodi v šolo, ker ni niti prostora niti učiteljev. Primanjkuje okrog 2.000 učiteljev, a 10,000 učiteljev nima stre kovnih kvalifikacij za predmete, katere poučujejo.
Poročal sem žo o odpravi velike ma ture. Odslej bodo kandidati polagali izpit iz maternega jezika - in to le pismeno - in pa disertacijo ia Pfedmg ta, ki si ga kandidat sam izbere. Di= sertacijo bodo pripravili doma in jo branili pred izpitno komisijo.
GOSPODARSTVO: Družbeni plan slovendc republike predvideva, povečanje indu= atrijske proizvodnje za 11%, nacio= nalnega dohodka za 11.3% in investi= cij v iznosu 26.9 milijard dinarjev. Končno so se tudi odločili, da bodo elektrificirali progo od Rakeka do Borovnice, a začeli elektrifikacijo na progi Ljubljana-Jesenice.
S ten v zvezi je bila dobra inter pelacija slovenskega poslanca. Janeza Kermavnerja v zvezni skupščini, ki je vprašal koliko časa bodo še upora.b= Ijali tovorno vagone za prevoz potni kov na železnici. Peko Dapčević, se= kretar za promet, je pojasnil, da 25 odstotkov potniških vagonov je v stalnem popravilu, kajti povprečna starost vseh jugosl,vagonov jo 40 let, pa je zato v poletnem obdobju, a zlasti v lokalnem prometu, potreb no "pojačati" potniške vlake s to= vornimi vagoni. No, petletni načrt predvideva nakup 6l0 novih vagonov za potniški promet in 10.500 novih tovornih vagonov, ki naj bi rešili sedanje prevozno probleme v gospodar stvu.
V pogon so spravili velik atomski reaktor jačine 6.5 do 10 megawattov v institutu Boris Kidrič v Vinči.Re= aktor je bil zgrajen po pogodbi s Sovjetsko Zvezo in bo služil za znan stveno raziskovanje* Dobavljal bo tu di radioaktivno izotope, ki so jih doslej uvažali iz Anglije. Zdravljenje z izotopi se vrši sedaj v Beogra du, Ljubljani, Zagrebu, Skoplju in Sarajevu. Doslej so zdravili 3.7^0 ljudi in to z radioaktivnim jodom, zlatom, kromom, biznutom, stroncijem, kalcijem in kobaltom. Aparate za zra čenjc s kobaltovo bombo bodo letos kupili v Zahodni Nemčiji, a uporab= Ijali jih bodo le v Beogradu.
Pšenico so sejali na 2 milijonih hektarjev. Od tega so posejali 8201DD hektarjev z visokorodno pšenico,kar je pol milijona hektarjev več kot lani.
Samo ena tretjina prebivalstva Sb venije živi od poljedeljstva. Sedaj pripravljajo priključitev malih za= drug večjim, kajti 120 zadrug nima niti enega traktorja.	STANIČ